Pentagon je napovedal uvedbo nove generacije novinarjev, ki vključuje poročevalce iz konservativnih medijev in neodvisne novinarje, kar je sprožilo burne odzive. Ta poteza je bila izvedena po tem, ko so tradicionalne medijske organizacije, kot so The New York Times, CNN in The Washington Post, protestno zavrnile podpis novih pravil dostopa. Kritiki trdijo, da je obrambni sekretar Pete Hegseth izrinil medijske hiše in novinarje, ki niso želeli podpisati zvestobne izjave, ter da nova pravila omejujejo komunikacijo Pentagona s kongresom. Nekateri to vidijo kot poskus 'obiti laži osrednjih medijev'.

Donald Trump naj bi na zasebnem srečanju pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj Rusiji prepusti znatno količino ozemlja ali pa se sooči z uničenjem. Trump je zavrnil Zelenskega prošnjo po izstrelkih Tomahawk, ker naj bi jih ZDA potrebovale zase. Trump je izjavil, da bo Rusija obdržala nekaj osvojenega ozemlja, da bi prekinila vojno.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Medtem ko nekateri mediji poročajo o možnih mentalnih težavah pri nekdanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, se pojavljajo tudi novice o njegovih prizadevanjih za zagotovitev plačil vojakom kljub težavam s proračunom. Seymour Hersh poroča o notranjih informacijah, ki kažejo na omejeno Trumpovo zmožnost opravljanja funkcije. Hkrati pa Trump išče rešitve za financiranje vojske med zastojem proračuna.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

V Združenih državah Amerike so republikanci v predstavniškem domu blokirali predlog demokratov za zagotovitev plačil aktivnim pripadnikom vojske med trenutno zaustavitvijo delovanja vlade. Govornik predstavniškega doma, Mike Johnson, je postal tarča kritik zaradi svojega odziva na prihajajoči protest 'Brez kraljev', ki ga je označil za 'sovražnega Ameriki'. ABC pa je poudaril anonimni klic na C-SPAN, kjer je ženska izrazila zaskrbljenost glede preživetja svojih otrok, če vlada ne bo ponovno začela delovati.

Po poročilih, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike, je Trumpova administracija razmišljala o napotitvi Nacionalne garde v Chicago za zaščito agentov ICE pred protestniki. V Portlandu pa policijski sindikat podpira zvezno pomoč pri obvladovanju skupine Antifa. Hkrati naj bi se Norveška pripravljala na morebitno maščevanje Donalda Trumpa, če ne bo prejel Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi ZDA poslale vojake v Izrael za nadzor premirja med Izraelom in Hamasom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil bombardiranje plovila v Karibih, za katerega trdi, da je bilo kolumbijsko. Bela hiša je te trditve zavrnila kot neutemeljene in pozvala Petra, naj jih umakne. Incident je sprožil napetosti med Kolumbijo in Združenimi državami.

Med devetim dnem blokade ameriške vlade, ko senat ni uspel sprejeti nobenega predloga za ponovno odprtje, je predsednik Trump obljubil, da bo vojska prejela plačilo. Hkrati je davčna uprava (IRS) zaradi blokade odpustila polovico svojega osebja. Republikanci v senatu so blokirali demokratični poskus zaustavitve Trumpovih napadov na narkoteroriste.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo pritožbo Ghislaine Maxwell, kar povečuje pritisk na Jamesa Comerja v preiskavi Jeffreyja Epsteina. Znotraj FEMA naj bi potekala intenzivna preiskava zaposlenih, ki so anonimno kritizirali Donalda Trumpa, s potencialnimi grožnjami o odpustitvi. Matt Gaetz se je odzval na kritike glede svojih nenavadnih trditev o QR kodah na značkah kongresnikov. Notranji spori med republikanci ogrožajo položaj MAGA zakonodajalca Scotta Perryja v pomembni zvezni državi.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo njegov mirovni načrt za Gazo kmalu uresničen. Hkrati je odredil prekinitev diplomatskih prizadevanj za dogovor z Venezuelo in razmišlja o kopenskih operacijah ameriške vojske v tej državi. Martin Shaw kritizira Trumpov mirovni načrt za Gazo, češ da bo omogočil nadaljnje uničevanje in izpodrivanje palestinske Gaze.

V Mariji Bistrici je potekalo 33. srečanje katoliških vernikov hrvaške vojske, policije in veteranov. Vojni ordinarij Jure Bogdan je med evharističnim slavjem izpostavil pomembnost vere za izgradnjo pravične in dostojanstvene družbe, poudarjajoč, da življenje v veri ni enostavno. Opozoril je tudi na izzive, ki jih po njegovem mnenju prinašajo 'neverniki' in njihovi poskusi vsiljevanja ideologij.

Republikanci so se zbrali za govornikom Mikeom Johnsonom v strategiji preprečitve zaprtja vlade, medtem ko demokrati menijo, da bi z odprtjem vlade izgubili svojo pogajalsko moč. Hakeem Jeffries je razkril, da je srečanje s Trumpom izpostavilo, da je republikanski boj za zaprtje vlade povezan z lažnimi problemi. Analiza je pokazala, da volivci Trumpa zdaj ne marajo politik MAGA, za katere so glasovali. Nekdanji tožilec trdi, da je Trump "zastrupil" primer Ministrstva za pravosodje, ki ga želi "obupno" dobiti.

Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napotitev vojske v Portland, Oregon, zaradi protestov, povezanih z Antifo. Ukaz je bil izdan ministru Peteu Hegsethu na zahtevo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem, s ciljem zaščititi mesto in zvezne imigracijske objekte.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Bela hiša se je znašla pod plazom kritik zaradi objave neresničnih anket, ki naj bi kazale na 57,11-odstotno podporo predsedniku Donaldu Trumpu. Internetni kritiki so poudarili, da Trumpova priljubljenost na dnevni anketi Rasmussen nikoli ni dosegla te številke. Hkrati pa je nekdanji tiskovni predstavnik Pentagona izrazil nestrinjanje z nonšalantnim odnosom podpredsednika J.D. Vancea do srečanja, ki ga je sklical obrambni sekretar Pete Hegseth, kjer naj bi se zbrali vodilni vojaški poveljniki z vsega sveta.

Paul Craig Roberts meni, da je ameriški predsednik Donald Trump izgubil nadzor nad zunanjo politiko, kar dokazujejo njegove izjave o Rusiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v intervjuju za Axios dejal, da bi morali uradniki Kremlja vedeti, kje so najbližja zaklonišča, če Rusija ne bo končala invazije. Med obiskom v Beli hiši je Trump turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu svetoval, naj ne kupuje več nafte iz Rusije.

Objava nepopolnih vojaških zapisov demokratske kongresnice Mikie Sherill, kandidatke za guvernerko, njenemu republikanskemu nasprotniku je sprožila vprašanja o zakonitosti. Hkrati pa se v Pensilvaniji republikanci pripravljajo na volitve leta 2026, kjer želijo premagati demokratskega guvernerja Josha Shapira, ki je na volitvah leta 2022 premagal Douga Mastriana.

Nemški finančni minister Klingbeil je v Bundestagu predstavil predlog proračuna za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje izdatkov za vojsko. Medtem ko se obrambni proračun povečuje, naj bi se državljani soočili z varčevalnimi ukrepi in »napornimi« odločitvami. Državni dolg se bo še naprej povečeval.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.

Po poročilih spletnega mesta timcast.com naj bi predsednik Trump nagovoril narod po atentatu na Charlieja Kirka. Podrobnosti o dogodku in Trumpovem nagovoru so trenutno skope, vendar spletno mesto mattgoodwin.org navaja Kirka.

Belgijski minister za varnost in notranje zadeve, Bernard Quintin, načrtuje napotitev vojske na ulice Bruslja, da bi se spopadli z naraščajočim nasiljem, povezanim z drogami. Ta načrt naj bi bil blizu uresničitve, saj želi minister zagotoviti varnost in celovitost države.

V Washingtonu je potekal množičen protest proti prisotnosti zveznih sil, ki jih je ukazal Trump. Guverner Illinoisa je kritiziral Trumpovo objavo na družbenih medijih v času protestov proti zveznemu posredovanju v Chicagu in Washingtonu.

V Italiji, natančneje v Sardiniji in regiji Marke, so se pojavile polemike glede počitnic izraelskih vojakov, ki naj bi po službi v Gazi prišli na "dekompresijske" počitnice. Luksuzno letovišče Mangias Curio Collections v Santa Teresa di Gallura na Sardiniji naj bi gostilo okoli sto izraelskih vojakov, za varnost katerih skrbijo Digos in karabinjerji. Prisotnost vojakov je sprožila politične polemike in poslanska vprašanja.

Demokratski kongresniki so kritizirali odločitev predsednika Trumpa o napotitvi Nacionalne garde v Washington, D.C. Trump je prav tako grozil z uporabo Nacionalne garde v drugih mestih z demokratskimi župani, kar je sprožilo opozorila Billa Maherja. Predsednik Trump je bil neuspešen tudi v več sodnih postopkih, ki so izpodbijali njegove politike, vključno z množičnimi deportacijami, carinami in napotitvijo vojakov v ameriška mesta.

Kitajski voditelj Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta bila ujeta na vročem mikrofonu med razpravo o podaljševanju življenja s presaditvijo organov, kar je razkrila spletna stran americanfaith.com. Hkrati pa so med vojaško parado na Kitajskem, ki jo je obiskal tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, razkrili kitajsko jedrsko triado, kot poroča sgtreport.com. Trendingpoliticsnews.com poroča, da so komentarje kasneje zavrnili ameriški strokovnjaki, medtem ko insiderpaper.com navaja razpravo o tem, ali lahko ljudje postanejo nesmrtni.

Donald Trump je napovedal napotitev vojakov v Chicago, kar je sprožilo kritike mestnih voditeljev in pripravo aktivistov na množični odpor. Kljub Trumpovim trditvam, da je Chicago "najnevarnejše mesto na svetu," podatki kažejo na upadanje kriminala. Nekdanji policijski načelnik Jody Weis meni, da se demokrati bojijo Trumpovega zatiranja kriminala, ker bi to lahko bilo učinkovito.

Donald Trump se je znašel v središču več kontroverz. Začelo se je s fotografijo z njegovim prijateljem golfistom, za katero se domneva, da jo je ustvarila umetna inteligenca, kar je sprožilo ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju. Poleg tega je Trump pozval farmacevtsko industrijo, naj ustavi kariero Roberta F. Kennedyja mlajšega, Joe Scarborough z MSNBC pa je analiziral Trumpovo izjavo glede COVID zdravil. Po predsedniških volitvah leta 2024 je MSNBC doživela upad gledanosti, deloma zaradi nezadovoljstva gledalcev z izidom volitev in Trumpovo zmago nad Kamalo Harris. Članek na Alternet.org pa opisuje Trumpa kot čustveno poškodovanega človeka, ki je rojen poraženec.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je prispel v Peking s svojo hčerko Kim Ju Ae, kar je spodbudilo špekulacije, da jo pripravlja na prevzem vodstvene vloge. Obisk sovpada s kitajsko vojaško parado, kjer naj bi se Kim srečal s kitajskim in ruskim predsednikom. Južnokorejska obveščevalna agencija jo je označila za njegovo »najverjetnejšo« naslednico. Kitajska Kim Jong Una vidi kot dobrega prijatelja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Donald Trump je sprožil polemike z militarizacijo Washingtona D.C., kjer je namestil Nacionalno gardo in lokalno policijo pod pretvezo boja proti kriminalu. Kritiki trdijo, da Trump izkorišča poseben status D.C. kot ne-zvezne države za prevzem nadzora. Trump je na družbenem omrežju Truth Social obtožil župana D.C. in zagrozil z nadaljnjim prevzemom nadzora nad mestom.

Ugotovljeno je bilo, da je kongresnik Rob Bresnahan, republikanec, ki je obljubljal prepoved trgovanja z delnicami za zakonodajalce, opravil najmanj 626 transakcij z delnicami, preden je glasoval za največje znižanje sredstev za Medicaid v zgodovini. Kalifornija pa doživlja razcvet dodatnih bivalnih enot (ADU), kar pospešuje reševanje krize dostopnosti stanovanj.

Upokojeni polkovnik britanske vojske Richard Kemp opozarja, da je državljanska vojna v Združenem kraljestvu neizogibna, saj politiki niso pripravljeni sprejeti smiselnih ukrepov za rešitev družbenega propada. Kemp, ki je služil v združenem obveščevalnem štabu, meni, da je nezadovoljstvo ljudi doseglo točko vrelišča.

Kolumnistka New York Timesa, Maureen Dowd, je presenetljivo nakazala, da ima Donald Trump prav glede politike in ukrepov za zmanjšanje kriminala v Washingtonu. Medtem pa je guverner Kalifornije, Gavin Newsom, ostro kritiziral uporabo ameriških marincev in Nacionalne garde v Los Angelesu, rekoč da "prinašajo vojno ameriškemu ljudstvu". Newsom je s tem poskušal spodkopati predsednika Trumpa med njegovo kampanjo.

Mati umorjenega prebivalca Washingtona je bila ganjena, ko je predsednik Trump omenil smrt njenega sina ob napovedi zveznega prevzema nadzora nad policijo v okrožju. Trumpova prizadevanja naj bi znatno zmanjšala kriminal v D.C.

Izraelske obrambne sile (IDF) naj bi poskušale izboljšati svojo podobo z objavljanjem spolno sugestivnih vsebin, ki prikazujejo njihove vojake. Cilj naj bi bil spremeniti prevladujoče občutke opazovalcev od ogorčenja do poželenja, s čimer bi se poskušalo prikriti domnevni genocid, ki ga izvaja Izrael.

Po poročilih o pogovorih otrok z umetno inteligenco (UI) na platformah Meta, so republikanski senatorji pozvali k preiskavi podjetja. Hkrati je ameriški Pentagon bil deležen kritik, ker je pri promociji rekrutiranja žensk v vojsko uporabil UI-generirane fotografije, namesto resničnih oseb, kar je sprožilo razprave o avtentičnosti in transparentnosti.

Premierja Ilieja Bolojana so med govorom na praznovanju dneva mornarice v Constanți izžvižgali. Odsotnost predsednika Nicușorja Dana s slovesnosti je sprožila politične odzive, med drugim tudi od bivšega ministra za obrambo, ki je njegovo dejanje označil za "grdo gesto".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Ukrajinske protikorupcijske agencije so razkrile obsežno korupcijsko shemo, ki vključuje podkupovanje pri nabavi vojaških dronov in opreme za elektronsko bojevanje. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal zakon, ki daje generalnemu tožilcu nove pristojnosti nad dvema ključnima državnima agencijama, pristojnima za boj proti korupciji: Nacionalnemu protikorupcijskemu uradu in Posebnemu protikorupcijskemu tožilstvu. Sprememba je povzročila proteste v Kijevu in drugih mestih.