V solunskem gledališču Aristoteleion so se zaključile uprizoritve pretresljive drame 'Preden razpremo krila' (Avant de s'envoler), ki jo je napisal večkrat nagrajeni francoski avtor Florian Zeller. Predstava, ki jo je režirala Anna Maria Papacharalambous, je skozi kompleksno zgodbo obravnavala teme upada spomina, družinske oskrbe in izgube. Delo velja za eno najbolj čustvenih uprizoritev sezone, saj se na več ravneh dotika krhkosti človeškega bivanja in medosebnih odnosov v družini. Hkrati je režiser Vangelis Laskaris predstavil gledališko priredbo kultnega filma Stavrosa Tsiolisa 'Naj ženske počakajo'. V pogovoru za medije je izpostavil, da sta osamljenost in izolacija ključna družbena pojava sodobnega časa, ki ju predstava postavlja v ospredje. Laskaris je poudaril pomen prijateljstva in ponudil sodobno interpretacijo dela, ki skozi humor in melanholijo raziskuje moško psiho in družbene dinamike v Grčiji. Obe produkciji sta pritegnili precejšnjo pozornost javnosti zaradi svoje aktualnosti in globine.

V Londonu je v soboto v 96. letu starosti umrla Eva Schloss, preživela žrtev koncentracijskega taborišča Auschwitz in polsestra svetovno znane judovske dekline Anne Frank. Schlossova je bila dolgoletna častna predsednica sklada Anne Frank Trust UK, kjer je več desetletij aktivno delovala kot neutrudna izobraževalka o grozotah holokavsta in pomenu spomina na žrtve nacizma. Eva Schloss se je rodila na Dunaju, njena družina pa se je po nacistični priključitvi Avstrije leta 1938 preselila v Amsterdam, kjer so postali sosedje družine Frank. Po dveh letih skrivanja so jo leta 1944 na njen 15. rojstni dan zajeli nacisti in jo deportirali v Auschwitz-Birkenau. Za razliko od Anne Frank je Schloss taborišče preživela. Po vojni se je njena mati Elfriede poročila z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank, s čimer je Eva postala Annina polsestra in ena ključnih varuhinj zapuščine slovitega dnevnika.

Grška medijska krajina je v ponedeljek žalovala za preminulim novinarjem Giorgosom Papadakisom, ki je v 75. letu starosti umrl zaradi zastoja srca. Njegova dolgoletna televizijska oddaja "Kalimera Ellada" (Dobro jutro, Grčija) na televizijski postaji ANT1 se je pričela v izjemno čustvenem vzdušju, kjer so se sodelavci in uredniki z solzami v očeh poklonili njegovemu spominu. Uredništvo je ob začetku predvajalo poseben spominski video, ki je povzel ključne trenutke njegove bogate kariere, medtem ko so na njegovi delovni mizi v prostorih televizije ANT1 pustili bele cvetlice in prižgane sveče. Novinarski kolegi, med njimi Dimitris Oikonomou, so izpostavili, da je Papadakis praktično živel za svoje delo in da njegova smrt pomeni konec celotnega televizijskega obdobja v Grčiji. Kljub žalosti so sodelavci poudarili njegovo neizbrisno sled, ki jo je pustil v informativnem programu. Oddajo so v živo vodili Panagiotis Stathis in Anna Livathynou, ki sta se v uvodu težko zadrževala, kar odraža globok vpliv, ki ga je imel Papadakis na grško javnost in svoje sodelavce skozi desetletja delovanja.

V 75. letu starosti je umrl Giorgos Papadakis, eden najbolj prepoznavnih grških novinarjev in televizijskih obrazov. Papadakisa so danes prepeljali v bolnišnico Laiko v Atenah, potem ko je izgubil zavest zaradi hudega miokardnega infarkta. Kljub intenzivnim prizadevanjem zdravniške ekipe za oživljanje, novinarju niso mogli več pomagati in je kmalu po sprejemu v bolnišnico preminil. Novica o njegovi smrti je hitro zaokrožila v grških medijih, kjer je Papadakis veljal za pionirja jutranjega informativnega programa. Njegova kariera je zaznamovala več desetletij grškega medijskega prostora, saj je bil znan po svojem neposrednem poročanju in analizi ključnih družbeno-političnih dogodkov. Zdravstveno osebje je potrdilo, da je bila smrt posledica nenadnega zastoja srca, ki mu nujna medicinska pomoč ni bila kos.

Grška nacionalna televizija ERT je v okviru posebne televizijske oddaje z naslovom »Sing for Greece« uradno predstavila 28 izvajalcev in njihovih skladb, ki se bodo potegovali za nastop na 70. tekmovanju za pesem Evrovizije leta 2026. Izbrani glasbeniki bodo svoje moči najprej merili v polfinalnih večerih grškega nacionalnega izbora, kjer si bodo poskušali zagotoviti mesto v velikem finalu. Televizijski dogodek sta vodili Betty Maggira in Kelly Vranaki ob pomoči Thanosa Papachamosa. Predstavitev kandidatov predstavlja ključno fazo v grških pripravah na jubilejno izvedbo evrovizijskega tekmovanja. Gledalci so prek programa ERT1 prvič dobili vpogled v glasbeni nabor, ki vključuje širok spekter žanrov in izvajalcev, med katerimi bo strokovna žirija in javnost izbrala naslednjega grškega predstavnika. Odločitev o ponovni uvedbi odprtega nacionalnega izbora sledi prizadevanjem Grčije za večjo transparentnost in vključevanje javnosti pri izbiri pesmi, ki bo državo zastopala na mednarodnem odru.

V New Jerseyju v Združenih državah Amerike je v 83. letu starosti umrl Krzysztof Nowak, ugleden poljsko-ameriški odvetnik in dolgoletni predsednik Odbora za spomin na katinski pokol. O njegovi smrti je poročala poljska tiskovna agencija PAP, novico pa je potrdila Celina Bożena Urbankowska, vodja severnega oddelka Kongresa poljskih Američanov v New Jerseyju. Nowak je bil ključna osebnost poljske diaspore v ZDA, saj je leta 1988 soustanovil odbor v Jersey Cityju, ki je skrbel za ohranjanje spomina na žrtve sovjetskega poboja poljskih častnikov leta 1940. Nowak, diplomant univerze Rutgers, je bil kot pravnik zaslužen za celotno pravno ureditev ob ustanovitvi odbora, kasneje pa je dolga leta vodil prizadevanja za postavitev in vzdrževanje spomenika žrtvam Katin v New Jerseyju. Njegovo delo je bilo ključno pri povezovanju poljske skupnosti in zagotavljanju, da zgodovinska resnica o dogodkih v gozdu Katin ne bi bila pozabljena v mednarodnem prostoru. Poleg svojega aktivizma je bil cenjen pravni strokovnjak, ki je desetletja nudil pomoč rojakom v tujini.

V Združenih državah Amerike se založniški trg sooča z opaznim upadom zanimanja za literaturo o predsedniku Donaldu Trumpu, kar strokovnjaki pripisujejo splošni izčrpanosti javnosti. Po poročanju revije The Atlantic so knjige, ki so bile nekoč zanesljiv vir zaslužka – zlasti tiste, namenjene njegovi volilni bazi – izgubile svojo privlačnost. Delo Newta Gingricha z naslovom Trump's Triumph se je na lestvicah najbolje prodajanih knjig obdržalo le dva tedna, podobno usodo pa sta doživeli tudi knjigi komentatorjev Joeja Conche in Scotta Jenningsa. Edina izjema v tem trendu ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump, ki so postali prava prodajna uspešnica. Ob tem se Trump sooča tudi z ostrimi mednarodnimi kritikami. Britanski premier Keir Starmer je bil deležen kritik zaradi svojega zadržanega odziva na domnevne Trumpove ukaze za ugrabitev tujega državnika in njegove soproge. Starmer je namreč izjavil, da mora najprej ugotoviti dejstva, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti zaveznikov, da se zoperstavijo ameriškemu predsedniku. Ta politična napetost sovpada z notranjimi težavami Trumpove administracije, kjer se kljub zmagi na volitvah leta 2024 kažejo znaki slabenja podpore in vse večje utrujenosti volilnega telesa nad nenehno prisotnostjo Trumpa v medijih.

Legendarni ameriški skladatelj Stephen Schwartz, avtor uspešnic, kot sta muzikal Wicked in film Pocahontas, je odpovedal vodenje prestižne gale v Kennedyjevem centru za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s politizacijo ustanove, potem ko je predsednik Donald Trump svoje ime dodal v naziv tega kulturnega hrama. Skladatelj je poudaril, da je bil center zasnovan kot apolitičen prostor za umetniško izražanje vseh narodnosti in ideologij, z novo blagovno znamko pa je obisk ustanove postal ideološka izjava, ki je sam ne želi podpreti. Njegova odpoved sledi širšemu valu bojkota, ki se je začel v začetku leta 2026, ko so številni umetniki in kulturne skupine odpovedali nastope zaradi preimenovanja centra v Center Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Schwartz, ki je v svoji karieri prejel tri oskarje, je za New York Times izjavil, da v center ne namerava stopiti, dokler bo ta nosil Trumpovo ime. Odločitev odraža globok razkol med trenutno ameriško administracijo in delom kulturne srenje, ki nasprotuje uporabi nacionalnih kulturnih institucij za politično promocijo.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril, da bi morala biti navzočnost tujih enot v Ukrajini ključni del prihodnjih varnostnih jamstev v okviru kakršnega koli mirovnega dogovora za končanje vojne. Po njegovih besedah bi takšna mednarodna vojaška prisotnost delovala kot dejansko jamstvo varnosti za Kijev, medtem ko ostajajo odprta vprašanja glede nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in določenih okupiranih ozemelj. Zelenski meni, da so tuje enote nujne za stabilnost v povojnem obdobju. Ruska stran je na te izjave že odgovorila z opozorilom, da bi kakršne koli tuje sile na ukrajinskih tleh obravnavala kot legitimne tarče. Razprava o napotitvi mednarodnih sil se odvija v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za zamrznitev frontne črte in vzpostavitev demilitariziranih območij. Zelenski vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil, ki vključujejo tujo vojaško komponento, dolgoročen mir z Rusijo ni mogoč.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v priporni center v Brooklynu, njegova soproga pa je prav tako v priporu. Po aretaciji je ameriška stran napovedala, da bo začasno upravljala Venezuelo.

Po aretaciji Nicolása Madura so venezuelski izpatrioti izrazili veselje, vendar dogodek sproža zaskrbljenost glede prihodnosti Venezuele in njenih globalnih geopolitičnih posledic. Medtem ko so nekateri venezuelski izgnanci slavili Madurov padec, se pojavljajo opozorila o negotovosti glede razvoja dogodkov po njegovi odstavitvi.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo sproščati del dokumentov iz "datotek Jeffreyja Epsteina", kot jih imenujejo, na spletni strani "Epsteinova knjižnica". Kongres je to odredil z dvostransko zakonodajo, ki je bila sprejeta novembra 2025. Medtem analitik opozarja, da administracija Donalda Trumpa ni sprostila ključnih datotek FBI v zvezi s preiskavo Epsteina, vključno s poročili 302, čeprav je objavila elektronsko pošto med Trumpom in Epsteinom ter fotografije Epsteina z znanimi osebnostmi.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Reki vložil obtožnico zoper nekdanjega dolgoletnega župana Reke Vojka Obersnela in še tri osebe. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, je razkrila sume storitve kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo položaja in pooblastil. Obersnel, sicer vidni član stranke SDP, se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi nepravilnosti, ki so jih preiskovalci zaznali med njegovim županovanjem. Istočasno je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armade BiH, Mensudu Kelešturi in Hazimu Jašareviću. Obtožnica ju bremeni vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, konkretno za pokol hrvaških otrok v Vitezu med oboroženim spopadom zlasti leta 1993. Gre za dolgo pričakovan pravosodni korak pri obravnavi vojnih grozot v osrednji Bosni, kjer sta obtožena kot poveljnika delovala v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Policija je predlagala obtožnico proti nekdanjemu poslancu Dominiku Feriju zaradi suma dodatnega posilstva. Tožilstvo za Prago 3 je potrdilo, da se obtožnica nanaša na primer, v katerem je bila takrat sedemnajstletna deklica, ki je izjavila, da je imela s Ferijem sporazumni spolni odnos, med katerim si je on snel kondom. Policija je Ferija obtožila marca po posredovanju Ustavnega sodišča, prvotno pa je zadevo zavrgla. Januarja naj bi sodišče obravnavalo njegovo pogojno izpustitev.

Nenamerna objava novih dokumentov v primeru Epstein s strani ameriškega pravosodnega ministrstva je razkrila dodatne informacije, vključno z obtožbami, da je Donald Trump posilil žensko. Medtem je Ken Dilanian presenetljivo priznal, da je bilo pravosodno ministrstvo pod vodstvom Donalda Trumpa bolj transparentno pri objavi dokumentov Epsteina kot pa sedanjo administracijo pod vodstvom Bidna.

Marjorie Taylor Greene je nadaljevala s kritikami Trumpa zaradi povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Objavljeni so bili novi dokumenti v primeru Epstein, ki vključujejo več omemb Trumpa, vendar ne razkrivajo bistvenih novih informacij. Pojavile so se kritike na račun ravnanja Trumpove administracije z dokumenti, nekateri pa menijo, da izgleda, kot da 'imajo nekaj za skrivati'. Vrhovno sodišče je Trumpu prisodilo začasno poraz glede napotitve Nacionalne garde v Illinois. Analitiki so kritični do odločitve CBS News, da ne objavi zgodbe o prizadevanjih Trumpove administracije za deportacije v zloglasni zapor CECOT v Salvadorju.

Ukrajinski nacionalni protikorupcijski urad (NABU) je sporočil, da je razkril organizirano kriminalno skupino, v kateri so tudi nekateri sedanji ukrajinski poslanci. Ti naj bi sistematično prejemali podkupnine v zameno za svoje glasove v parlamentu. NABU trdi, da jim državne varnostne službe preprečujejo vstop v pisarne parlamentarnih odborov.

V grškem mestu Patras so se policiji predali trije moški, stari 39, 36 in 29 let, ki so osumljeni vpletenosti v nasilno dejanje, ki se je končalo s smrtjo 30-letnega moškega. Incident se je zgodil v nedeljo zgodaj zjutraj v enem izmed lokalnih zabaviščnih centrov v središču mesta. Žrtev je podlegla hudim telesnim poškodbam, ki so bile posledica brutalnega pretepanja. Preiskovalci so do zdaj identificirali skupno devet oseb, ki naj bi sodelovale v usodnem pretepu. Med tremi osumljenci, ki so se predali oblastem, sta tudi dva brata. Vsi trije bodo danes privedeni pred okrožnega tožilca v Patrasu, kjer se bodo soočili z obtožbami glede svoje vloge v tragičnem dogodku. Policija medtem nadaljuje z iskanjem preostalih šestih identificiranih oseb, ki so še vedno na begu. Oblasti preiskujejo okoliščine in motive, ki so privedli do tako silovitega izbruha nasilja v javnem prostoru.

Grška policija je v Solunu pridržala 67-letnega moškega, ki je med vožnjo z osebnim avtomobilom skozi okno na povodcu vlekel svojega psa, ki je tekel ob vozilu. Incident se je zgodil na območju Malgarov, kjer je očividka posnela dejanje in o tem obvestila organe pregona. Obtoženec je pred preiskovalnim sodnikom svoj ravnanje opravičeval z besedami, da je psa le "peljal na sprehod". Videoposnetek dogodka, ki ga je objavila televizijska postaja STAR, prikazuje nevarno početje voznika, ki bi žival lahko resno poškodovalo ali povzročilo prometno nesrečo. Moški ostaja v pridržanju, saj mu je sodišče po prvem zaslišanju odredilo rok za pripravo zagovora. Primer je v grški javnosti sprožil val ogorčenja zaradi neprimernega ravnanja z živalmi in kršenja prometnih predpisov.

Gasilci so v ponedeljek zvečer v kraju Hroznětín v Karlovarskem okraju na Češkem posredovali v nenavadni reševalni akciji, ko je dvo-metrska pitonka začela daviti svojega lastnika. Moški je v kritičnem trenutku še uspel poklicati na pomoč preko številke za nujne primere in dežurnim operaterjem pojasnil, da ga kača stiska. Po prihodu na prizorišče so gasilci pitonko, ki so jo domači klicali Marry, varno odstranili z moškega, preden bi ta zaradi pomanjkanja kisika izgubil zavest. Tiskovni predstavnik regionalnih gasilcev Martin Kasal je potrdil, da sta bila v dogodku rešena tako lastnik kot žival. Moški po posredovanju ni utrpel hujših poškodb, čeprav je bil dogodek zanj izjemno stresen in nevaren. Takšni primeri so med ljubitelji eksotičnih živali redki, vendar opozarjajo na nepredvidljivo naravo velikih udavov, ki lahko kljub udomačenosti v določenih okoliščinah ogrozijo življenje svojih skrbnikov. Gasilci so morali pri odstranjevanju živali ravnati previdno, da ne bi poškodovali ne človeka ne pitona.

V zgodnjih ponedeljkovih urah so organi pregona v Cincinnatiju pridržali moškega, ki je osumljen vdora v dom ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Incident se je zgodil v soseski East Walnut Hills, kjer so policisti in agenti tajne službe posredovali pred zoro. Po navedbah lokalnih oblasti so se odzvali na prijavo o vdoru v rezidenco podpredsednika, osumljenca pa so nemudoma odpeljali v pridržanje. Na prizorišču so poleg policije Cincinnatija sodelovali tudi pripadniki ameriške tajne službe, ki so odgovorni za varovanje najvišjih državnih funkcionarjev. Podrobnosti o motivu osumljenca ali o tem, ali je bil podpredsednik v času dogodka prisoten v hiši, za zdaj niso javno objavljene. Varnostni organi so območje zavarovali in začeli s preiskavo okoliščin vdora.

Osrednji ameriški mediji so prezrli nasilen napad na 75-letno žensko v Seattlu, ki ga je zagrešil ponavljajoči se prestopnik. Poročanje je omejeno na lokalne medije, medijski molk pa kaže na težave z reformami kazenskega pravosodja, ki omogočajo, da se serijski prestopniki vrnejo na ulice.

Nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji po različicah WBA, IBF in WBO, Anthony Joshua, je bil udeležen v hudi prometni nesreči v Nigeriji, v kateri sta življenje izgubili dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je vozilo, v katerem se je nahajal britanski zvezdnik, izgubilo nadzor in silovito trčilo v mirujoče tovorno vozilo ob robu ceste. Joshua je bil po nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek zjutraj, nemudoma prepeljan v bolnišnico. Stopnja njegovih poškodb javnosti še ni bila podrobno razkrita, vendar viri potrjujejo, da gre za resen incident, ki je terjal dve smrtni žrtvi med ostalimi udeleženci. Britanski boksar se je v Nigeriji mudil na obisku, tamkajšnje službe pa dogodek še preiskujejo, da bi ugotovile natančne vzroke za izgubo nadzora nad vozilom.

V Združenih državah Amerike je bilo leta 2023 zabeleženih 22.830 umorov, kar znaša povprečno 6,8 smrti na 100.000 prebivalcev. Stopnje umorov se med ameriškimi mesti močno razlikujejo, nanje pa vplivajo dejavniki, kot so revščina, neenakost, zakonodaja o orožju in lokalne policijske strategije. New Orleans ima najvišjo stopnjo umorov med večjimi mesti, medtem ko so stopnje umorov najvišje v mestih na jugu in srednjem zahodu.

Ministrstvo za finance ZDA je napovedalo obsežno operacijo proti več kot 100 podjetjem za storitve prenosa denarja, ki delujejo ob meji med ZDA in Mehiko. Cilj te operacije je preprečiti pranje denarja kartelov. Operacija je del kampanje Trumpove administracije.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Prve ugotovitve sodnomedicinske obdukcije so pokazale, da smrt 45-letnega častnika grške gasilske službe, čigar truplo so preteklo soboto našli na težko dostopnem terenu gore Belasica (Beles), ni bila posledica kaznivega dejanja. Čeprav so grški mediji sprva poročali o morebitnem dramatičnem preobratu, izsledki obdukcije niso potrdili znakov nasilja, kar zavrača sume o vpletenosti tretjih oseb. Truplo poveljnika gasilske enote iz kraja Ano Poroia so odkrili po večdnevni obsežni iskalni akciji v bližini meje s Severno Makedonijo. Iskanje je bilo oteženo zaradi strmega in neprehodnega območja v regiji Serres. Organi pregona so po opravljeni analizi posmrtnih ostankov potrdili, da ni šlo za umor, s čimer so se končala ugibanja o okoliščinah njegovega izginotja, ki so v preteklih dneh vznemirjala lokalno javnost.

Smrtonosna eksplozija, ki je konec decembra odjeknila v tovarni Elkem v kraju Saint-Fons, je zahtevala dve življenji in povzročila začasno omejitev gibanja za prebivalce štirih sosednjih občin v bližini Lyona. Nesreča je ponovno opozorila na resne varnostne pomanjkljivosti v t. i. dolini kemične industrije na jugu Lyona, kjer so tveganja zaradi industrijskih obratov izjemno visoka. Kljub temu da je bil že leta 2016 sprejet načrt za posodobitev in zagotovitev varnostnih standardov za več kot 5.400 stanovanjskih objektov, se izvajanje ukrepov še vedno sooča z velikimi zamudami in ovirami. Preiskava dogodka je izpostavila dejstvo, da prebivalci na območju živijo v nenehni nevarnosti, saj proces zavarovanja domov pred morebitnimi industrijskimi katastrofami poteka prepočasi. Lokalne oblasti in strokovnjaki opozarjajo, da so zamude pri sanaciji stanovanj nesprejemljive glede na potencialno uničujoče posledice podobnih nesreč v prihodnosti. Incident v tovarni Elkem tako ne predstavlja le osamljene tragedije, temveč sistemski opomin na nujnost hitrejšega ukrepanja pri zaščiti civilnega prebivalstva v industrijsko obremenjenih regijah.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je pod administracijo Donalda Trumpa povzročilo val ogorčenja z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na deportacijo več kot 100 milijonov ljudi. Objava je vključevala grafično podobo idilične plaže z besedilom o Ameriki po omenjenih deportacijah, pri čemer je ministrstvo pripisalo, da gre za narod, ki ga tretji svet ne obleha več. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika, ki vključuje termine, kot je remigracija, močno spominja na ideologijo belega nacionalizma in bi lahko pomenila kampanjo etničnega čiščenja, umerjeno proti vsem, ki niso belopolti državljani. Administracija se pri tem ne omejuje zgolj na retoriko, saj gre za stopnjevanje že začrtanih politik iz preteklega leta. Dokumenti in objave DHS nakazujejo, da se kampanja množičnih deportacij izvaja pod pretvezo zaščite ameriške kulturne dediščine. Ironično je, da je bila uporabljena grafična podoba ukradena japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju, kar je še dodatno spodkopalo kredibilnost vladne objave. Poteza sledi seriji radikalnih ukrepov, ki vključujejo militarizacijo prestolnice in načrte za odvzem državljanstva naturaliziranim prebivalcem, kar kaže na sistematično spreminjanje demografske in pravne slike Združenih držav Amerike.

Švicarske oblasti so uradno potrdile identiteto vseh 40 žrtev, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v priljubljenem smučarskem središču Crans-Montana. Požar je izbruhnil na silvestrovo v enem izmed lokalnih barov in se hitro razširil, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v zgodovini tega letovišča. Med žrtvami je po novih podatkih kar 20 mladoletnih oseb, skupna starost pokojnih pa se giblje med 14 in 39 leti. Veleposlaništvo Grčije v Bernu in generalni konzul v Ženevi sta prejela uradno potrditev, da je med žrtvami tudi Aliki Kalergi, ki je imela dvojno grško-švicarsko državljanstvo. Identifikacija trupel je bila dolgotrajna in zahtevna zaradi narave poškodb, ki jih je povzročil ogenj. Preiskava o vzrokih za izbruh požara še vedno poteka, švicarske službe pa so končale proces obveščanja svojcev vseh preminulih, ki so bili večinoma mladi obiskovalci letovišča.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

V priljubljenem orodju za upravljanje pogonov SSD Samsung Magician so strokovnjaki odkrili kritično varnostno vrzel, ki napadalcem omogoča povišanje sistemskih pravic. Pomanjkljivost temelji na tehniki, znani kot ugrabitev knjižnic DLL (DLL hijacking). Ta napadalcem omogoča, da v sistem podtaknejo zlonamerno kodo, ki jo program nato nevede izvede z višjimi pooblastili, kot bi jih napadalec sicer imel. Podjetje Samsung je ranljivost že priznalo in uporabnikom svetuje previdnost pri nameščanju programske opreme. Težava vpliva na širok krog uporabnikov, saj je orodje Magician standardna programska oprema za nadzor zdravja, posodabljanje strojne programske opreme in optimizacijo delovanja Samsungovih pomnilniških medijev. Strokovnjaki za kibernetsko varnost priporočajo takojšnjo posodobitev programske opreme na najnovejšo različico, ki odpravlja omenjeno pomanjkljivost, da bi preprečili morebitne zlorabe v sistemih Windows.

Strokovnjaki na področju tehnologije so objavili nove napovedi za razvoj umetne inteligence (UI) v letu 2026, pri čemer so priznali določene napačne ocene iz preteklega leta. Po navedbah avtorjev se bo prihajajoče leto bistveno razlikovalo od leta 2025, saj se pričakujejo korenite spremembe v delovanju in integraciji teh sistemov. Analiza preteklih napak v napovedih za leto 2025 služi kot podlaga za bolj natančno razumevanje hitrosti tehnološkega napredka. Nove strateške usmeritve kažejo na premik od zgolj generativnih modelov k naprednejšim oblikam UI, ki bodo v večji meri vplivale na vsakodnevne procese. Avtorji poudarjajo, da je bilo leto 2025 obdobje prilagajanja, medtem ko bo leto 2026 prineslo večjo stabilnost in konkretnejše aplikacije tehnologije v praksi. Kljub optimizmu pa ostajajo previdni glede hitrosti sprejemanja teh rešitev v širši družbi.

Britanska laburistična vlada je po poročanju tujih medijev v okviru širitve sistema digitalne identifikacije preučevala predlog, po katerem bi novorojenčki ob rojstvu prejeli digitalno identiteto. Načrt, ki ga je v okviru vladnega urada vodil minister Josh Simons, predvideva povezavo digitalnih identifikatorjev z zdravstvenimi kartotekami otrok od rojstva dalje. Pobuda se opira na estonski model, kjer dojenčki ob registraciji rojstva prejmejo enotno identifikacijsko številko za dostop do javnih storitev. Kritiki so predlog označili za poskus vzpostavitve vseživljenjskega sistema sledenja državljanom, ki naj bi se zgolj prikrival kot orodje za nadzor nezakonitih migracij. Poleg vprašanj o zasebnosti se pojavljajo tudi namere, da bi digitalne identitete služile kot pogoj za dostop mladostnikov do družbenih omrežij, kar sledi globalnim trendom omejevanja dostopa do spleta za mladoletne osebe. Premier Keir Starmer je sicer širše načrte o digitalni identifikaciji napovedal že septembra, vendar so podrobnosti o vključevanju najmlajših v javnost prišle šele pred kratkim.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika platforme TikTok, ki mu je javno grozil s smrtjo. Vplivnež, čigar uporabniški račun je bil medtem že izbrisan, je v objavi sprva zasmehoval Američane glede domnevnih goljufij v zvezni državi Minnesota, nato pa prešel na nevarne retorične napade proti Musku. V sporni objavi je namigoval, da bo podjetnik kmalu umrl, kar je sprožilo buren odziv javnosti in samega Muska. Musk je na grožnje odgovoril s kratko in neposredno izjavo: »Potem je to vojna.« Incident se je zgodil le nekaj dni po začetku novega leta in je pritegnil pozornost po tem, ko je na vsebino opozoril profil Libs of TikTok. Analitiki opozarjajo, da takšni dogodki odražajo širši vzorec naraščajoče radikalizacije in nevarnih spletnih objav, ki so usmerjene proti vidnim javnim osebnostim in podjetnikom v Združenih državah Amerike.

V bolnišnici Hipokrati v Solunu je umrl 50-letni moški, ki je bil prejemnik jeter 44-letnega darovalca v okviru prve tovrstne presaditve v tej ustanovi. Kljub izjemnim prizadevanjem zdravniške ekipe na kliniki za transplantacije in zahtevnemu operativnemu posegu, ki je trajal kar 14 ur, bolnikovega življenja niso uspeli rešiti. Operacija se je pričela v jutranjih urah in se zaključila šele naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah, ko je prejemnik organa podlegel zapletom. Zdravniki solunske bolnišnice so se spopadali s kompleksnimi medicinskimi izzivi skozi celoten postopek, vendar so bila prizadevanja kljub dolgotrajnemu delu v operacijski dvorani neuspešna. Lokalni mediji poročajo, da bodo podrobnejše informacije o vzrokih za neuspeh posega in nadaljnji koraki klinike znani v prihodnjih urah. Dogodek predstavlja precejšen udarec za tamkajšnjo kliniko, ki si prizadeva za vzpostavitev rednega programa presaditev organov.

Ameriški milijarder Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika družbenega omrežja TikTok, ki je v svoji objavi namigoval na Muskove bližajočo se smrt. Uporabnik z vzdevkom "dowza.z", čigar račun je bil po objavi sporne vsebine odstranjen, je v kratkem posnetku norčeval iz ameriških državljanov in trdil, da se za Muska ne gre bati, saj naj bi kmalu umrl. Musk je na omrežju X na te navedbe odgovoril z zapisom: "Potem je to vojna." Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in razprav o varnosti javnih osebnosti v Združenih državah Amerike. Videoposnetek je sprva izpostavil profil Libs of TikTok, kar je sprožilo val odzivov glede dopustnosti tovrstne retorike na družbenih omrežjih. Trenutno še ni znano, ali je bil račun somalijskega državljana izbrisan s strani platforme zaradi kršenja pogojev uporabe ali ga je uporabnik odstranil sam, prav tako pa ni uradnih informacij o morebitni preiskavi varnostnih organov.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila ostre povračilne ukrepe proti petim ključnim osebnostim evropske digitalne politike, ki jih obtožuje omejevanja svobode govora. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je omenjenim posameznikom, med katerimi je tudi nekdanji evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, prepovedal vstop v Združene države Amerike. Ukrep predstavlja prvi primer neposrednega posredovanja ZDA proti uradnikom Evropske unije zaradi njihovih prizadevanj pri regulaciji digitalnih vsebin in moderiranju spletnih platform. Ameriška stran te poteze utemeljuje kot obrambo temeljnih ameriških vrednot pred tujo cenzuro, medtem ko so odzivi v Evropskem parlamentu kritični. Francoski evroposlanec Raphael Glucksmann je v odzivu na ameriške ukrepe poudaril, da Evropa zdaj predstavlja jedro prostega sveta. Poleg vprašanj cenzure ameriški uradniki opozarjajo tudi na izvoz evropskih politik okoljskega, družbenega in korporativnega upravljanja (ESG), ki po njihovem mnenju ogrožajo ameriška podjetja. Napetosti med Washingtonom in Brusljem glede regulacije tehnoloških gigantov se s tem vstopom v fazo diplomatskih sankcij znatno zaostrujejo.

V četrti Praga 4 je zaradi okvare na vročevodu v naselju Michle brez ogrevanja in tople vode ostalo približno 11.000 gospodinjstev. Izpad je prizadel prebivalce naselij Michle, Krč, Pankrác, Nusle in Podolí v času, ko se češka prestolnica, podobno kot preostali deli države, spopada z izjemno nizkimi temperaturami globoko pod lediščem. Lokalna oblast Prage 4 je o incidentu javnost obvestila prek svoje spletne strani. Tehnične ekipe so nemudoma začele z deli za odpravo napake na sistemu daljinskega ogrevanja, vendar so nizke temperature povečale resnost situacije za prizadete stanovalce. Gre za obsežen izpad kritične infrastrukture v enem izmed najgosteje naseljenih delov češke prestolnice, kar je v zimskih razmerah povzročilo precejšnje nevšečnosti in tveganja za zdravje ljudi.

Podjetje OpenAI je v poročilu razkrilo, da se na njihovo umetno inteligenco ChatGPT vsak dan obrne več kot 40 milijonov uporabnikov, ki iščejo odgovore na vprašanja, povezana z zdravjem. Podatki kažejo na izjemen porast uporabe tovrstnih orodij za navigacijo skozi zapletene zdravstvene sisteme, zlasti v Združenih državah Amerike. Uporabniki umetno inteligenco pogosto uporabljajo za razumevanje medicinskih izvidov, dešifriranje visokih računov za storitve in celo za pripravo pritožb ob zavrnitvah zavarovalniških zahtevkov. Trend poudarja hitro preobrazbo umetne inteligence v ključno orodje za javno zdravje, čeprav strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri zanašanju na generativne modele pri kritičnih medicinskih odločitvah. Kljub temu dostopnost in hitrost odgovorov, ki jih ponuja ChatGPT, očitno zapolnjujeta vrzel v informiranosti bolnikov. OpenAI s temi podatki utrjuje svojo vlogo ne le na tehnološkem, temveč tudi na širšem družbenem in sistemskem področju.

V začetku januarja 2026 so se v javnosti pojavile nove navedbe glede domnevnih povezav med izpostavljenimi posamezniki, ki so bile objavljene v okviru neformalnih medijskih zapisov. Prispevki, ki so bili objavljeni 4. januarja 2026, se osredotočajo na zasebno sfero javnih osebnosti in vključujejo različna nepreverjena ugibanja o njihovih medsebojnih odnosih. Čeprav vsebina temelji na neformalnih virih, so tovrstne objave pritegnile pozornost določenega dela javnosti. Zaradi narave informacij, ki se dotikajo predvsem estradnega področja, dogodek nima neposrednega vpliva na politično ali gospodarsko stabilnost, vendar odraža trenutno dinamiko v sferi družabne kronike.

Strokovnjaki za spletno varnost so izdali resno opozorilo glede kitajskega družbenega omrežja TikTok, ki po njihovih ocenah predstavlja enega največjih izzivov za varnost otrok na spletu. Glavni očitki so usmerjeni v neučinkovit starševski nadzor in agresivne algoritme, ki neposredno vplivajo na čustvovanje in duševno zdravje najmlajših uporabnikov. Posebej zaskrbljujoč je podatek o množični uporabi aplikacije med otroki, mlajšimi od 13 let, ki so uradno pod starostno mejo za uporabo platforme. Analiza kaže, da algoritmi delujejo zunaj nadzora odraslih in aktivno modelirajo čustvene odzive mladoletnikov. Strokovnjaki poudarjajo, da sedanje metode zaščite niso zadostne za nevtralizacijo tveganj, ki jih prinaša nenehna izpostavljenost prilagojenim vsebinam. Pozivi k strožji regulaciji in boljšemu tehničnemu nadzoru so postali glasnejši zaradi ugotovljenih negativnih posledic na psihološki razvoj otrok, ki se s temi digitalnimi izzivi spopadajo brez ustrezne podpore.

Najnovejša raziskava družbe Statista je razkrila, da so si prebivalci Združenih držav Amerike za glavno novoletno zaobljubo v letu 2026 izbrali povečanje telesne aktivnosti. Skoraj polovica odraslih Američanov se je v anketah zavezala h redni vadbi, kar potrjuje trend osredotočenosti na zdravje, ki je bil nakazan že v napovedih ob koncu preteklega leta. Poleg telesne pripravljenosti so med najpogostejšimi cilji še varčevanje denarja, bolj zdrava prehrana ter preživljanje kakovostnega časa z družino in prijatelji. Podatki kažejo tudi na naraščajočo zavest o digitalnem zdravju, saj je 21 odstotkov vprašanih navedlo, da želijo omejiti čas na družbenih omrežjih. Približno petina anketirancev si prizadeva prenehati s kajenjem. Ti rezultati odražajo širše družbene premike k izboljšanju splošnega počutja in finančne stabilnosti v obdobju po praznikih, pri čemer fizično zdravje ostaja prioriteta številka ena za večino prebivalstva.

V začetku leta 2026 je postalo očitno protislovje na svetovnih trgih, kjer starejši potrošniki, stari nad 55 let, predstavljajo približno polovico celotne svetovne potrošnje, vendar jih oglaševalci in podjetja še naprej v veliki meri zanemarjajo. Richard Murphy v svoji analizi opozarja, da ta demografska skupina vse bolj zavrača obstoječe tržne modele, ki se osredotočajo predvsem na mlajše generacije. Zaradi občutka prezrtosti se starejši kupci umikajo iz tradicionalnih potrošniških vzorcev, kar povzroča nemir v trgovskem sektorju. Analiza poudarja, da podjetja s svojo osredotočenostjo na digitalne trende in mladostniško kulturo izgubljajo stik z najmočnejšo finančno skupino prebivalstva. Starejši potrošniki imajo v primerjavi z mlajšimi več razpoložljivega dohodka in stabilnejše finančno zaledje, vendar njihove potrebe in vrednote niso ustrezno zastopane v marketinških strategijah. Posledično prihaja do tihega upora, kjer ta skupina namenoma zmanjšuje svojo odvisnost od trga, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo gospodarsko rast, ki temelji na nenehni potrošnji.

V Grčiji se je 2. januarja začela postopna vrnitev zaposlenih na delovna mesta, čeprav so številna trgovska podjetja ostala zaprta. Čeprav drugi januar v državi ne velja za uradni državni praznik, se večina trgovcev na drobno tradicionalno odloči za zaprtje prodajaln zaradi izvajanja letnih inventur in popisa zalog. Potrošniki so se morali pred obiskom supermarketov predhodno informirati o delovnem času, saj so nekatere večje verige, kot so Lidl, Sklavenitis in AB Vassilopoulos, obratovale po prilagojenem urniku ali ostale zaprte. Banke in javne ustanove so prav tako začele normalizirati svoje poslovanje po prazničnem premoru. Prehod na običajen delovni čas sledi obdobju skrajšanega obratovanja, ki je bilo uveljavljeno ob koncu leta. Večina trgovskih središč in živilskih prodajaln je po državi svoja vrata ponovno odprla v polnem obsegu šele po opravljenih administrativnih opravkih, povezanih z zaključkom poslovnega leta. Za nemoten potek nakupov so bili objavljeni podrobni vodiči po posameznih trgovskih verigah, kar je državljanom olajšalo načrtovanje prvih nakupov v novem letu.

V mestu Hania na Kreti se je prvi dan novega leta 2026 rodil prvi otrok v regiji. Gre za deklico, ki je ob rojstvu tehtala 2.580 gramov. Porod je bil opravljen s carskim rezom v zasebni kliniki Kapaki ob 8.50 zjutraj. Zdravstveno osebje je potrdilo, da sta tako novorojenčica kot mati v dobrem zdravstvenem stanju. Novica o prvem rojstvu v letu je v Grčiji tradicionalno pospremila praznovanje novega leta. Medtem ko so nekateri državljani praznovali na ulicah, so kmetje v nekaterih delih države silvestrovali na prostem ob ognjih. Dogodek v zasebni kliniki v središču mesta je pritegnil pozornost lokalnih medijev kot simboličen začetek novega koledarskega obdobja.

Vzhodno in jugovzhodno Evropo je v začetku januarja 2026 zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki prinaša velike temperaturne razlike in nevarne vremenske pojave. Na Poljskem meteorologi opozarjajo na prihod sibirskega mraza, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh spustile do -22 stopinj Celzija. Državo je že prekrila debela snežna odeja, ki povzroča nemalo težav v prometu, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatne padavine in močan veter, ki bo v gorskih predelih povzročal snežne zamete. Hkrati se Bolgarija spopada z nenavadno velikimi temperaturnimi nihanji. Medtem ko se v severozahodnem delu države srečujejo z dežjem, snegom in poledico pri temperaturah okoli ledišča, v jugovzhodnih krajih in ob Črnem morju temperature zaradi močnega južnega vetra dosegajo celo 19 stopinj Celzija. V gorah še naprej sneži, močan jugozahodni veter pa otežuje razmere na smučiščih. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo nestanovitno vreme z padavinami in mrazom nadaljevalo skozi ves teden, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje in varnost v celotni regiji.

Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je izdala opozorilo pred nevarnimi vremenskimi pojavi, ki bodo od srede, 7. januarja, do četrtka, 8. januarja 2026, prizadeli večji del države. Po napovedih vremenoslovcev bodo Grčijo zajeli močno deževje, intenzivne nevihte in sunkoviti vetrovi, ki bodo najprej prizadeli zahodne in severovzhodne dele države. Zaradi dolgotrajnih in intenzivnih padavin obstaja povečana nevarnost poplav, zlasti v zahodni Grčiji, ki bo po pričakovanjih v središču dogajanja. Vremenska situacija se je začela slabšati že v zgodnjih jutranjih urah, meteorologi pa opozarjajo, da bodo pojavi izjemno močni in lahko povzročijo večjo gmotno škodo na infrastrukturi. Prebivalce ogroženih območij so pozvali k previdnosti, saj se pričakujejo tudi težave v prometu in pri oskrbi z energijo. Razmere so neposredno nadaljevanje nestabilnega vremenskega vzorca, ki je regijo začel pestiti že v preteklih mesecih, kar stopnjuje pritisk na civilno zaščito in lokalne oblasti pri obvladovanju naravnih nesreč.

Češko je na začetku tedna zajelo obdobje izjemno nizkih temperatur in sneženja, ki bo po napovedih češkega hidrometeorološkega zavoda (ČHMÚ) trajalo več dni. Najizrazitejši mraz pričakujejo v nočnem času, ko se bodo temperature v nekaterih delih države spustile do -16 stopinj Celzija. Zaradi polarne zračne mase bodo temperature ostale pod lediščem tudi čez dan, kar predstavlja enega najhladnejših obdobij letošnje zime. Poleg nizkih temperatur se vzhodni deli države, predvsem Moravska in Šlezija, soočajo z močnim vetrom in snežnimi padavinami. Vremenoslovci opozarjajo, da se bodo najvišje dnevne temperature nad ničlo dvignile šele v petek, medtem ko bo v vzhodnih regijah mraz vztrajal še dlje. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi poledice in nevarnosti podhlajenja, saj bodo razmere v kombinaciji z vetrom še zahtevnejše.

Češki hidrometeorološki zavod je izdal opozorilo pred izrazitim mrazom, ki bo v prihodnjih dneh zajel večji del države. Po napovedih vremenoslovcev se bodo najnižje nočne temperature med ponedeljkom in četrtkom ponekod spustile od 12 do 16 stopinj Celzija pod ničlo. Opozorilo velja za večino češkega ozemlja, razen za Prago in osrednji del države, kjer pričakujejo nekoliko milejše pogoje. Na vzhodnem delu države, predvsem na Moravskem, bo zaradi povečane oblačnosti mraz nekoliko manj izrazit, kljub temu pa oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti. Takšne ekstremne temperature so posledica prodora hladne zračne mase, ki bo v prihodnjih nočeh vztrajala nad regijo. Meteorologi poudarjajo, da gre za enega najhladnejših obdobij letošnje zime, ki sledi nestanovitnemu vremenu z občasnim sneženjem, ki je v preteklih dneh že povzročalo težave v prometu in pri oskrbi z energijo.

Grški otok Limnos v severnem Egejskem morju je na prvi dan novega leta doživel izjemno močno sneženje, ki je celotno površino otoka prekrilo s snegom. Po podatkih meteorološke službe Meteo je bila snežna odeja stoodstotna, kar je za to območje izjemno redek pojav. Zaradi močnega sneženja in nenavadno nizkih temperatur je otok po poročanju lokalnih medijev spominjal na pokrajino znotraj arktičnega kroga. Nenavaden vremenski pojav je ujel tudi evropski satelit Sentinel-2, ki je v četrtek popoldne preletel območje in posnel dramatične fotografije popolnoma belega otoka sredi morja. Snežne padavine so sledile vdoru hladnega zraka nad severni del Egejskega morja, kar je povzročilo ohladitev, ki je presenetila prebivalce in strokovnjake, saj takšna intenzivnost sneženja na tej geografski širini ni običajna.

Grčijo so ob začetku novega leta zajele ekstremne zimske razmere, ki so pobelile številna območja, vključno z otoki Naksos, Limnos, Tinos in Samotraki. Po poročilih grške nacionalne meteorološke službe so se temperature v nekaterih delih države spustile do 13 stopinj Celzija pod ničlo, kar je povzročilo močan jutranji in večerni mraz. Snežne padavine so bile najizrazitejše v osrednjih in severnih polgorskih predelih, kjer so močno vplivale na prometno infrastrukturo. Zaradi obilnega sneženja je bila začasno zaprta cesta na goro Parnitos, promet pa je bil ustavljen že pri vzpenjači, preden so službe uspele vzpostaviti prevoznost. Zimsko vreme ni prizaneslo niti nižinskim predelom in mestnim občinam, kjer so oblasti v stanju pripravljenosti. Vreme se je v primerjavi s prejšnjimi dnevi stabiliziralo le delno, saj se hladna fronta še naprej zadržuje nad regijo, kar otežuje vsakodnevno življenje prebivalcev na otokih in v višje ležečih naseljih, kjer sneg na začetku leta ni običajen pojav v takšnem obsegu.

Večji del Grčije je ob prehodu v leto 2026 zajela hladna fronta, ki je prinesla obilno sneženje v gorske in hribovite predele države. Najbolj izrazite zimske razmere so zabeležili na otoku Evbeja, kjer je sneg prekril ceste v naseljih Agios Atanasios, Kontodespoti, Agia Sofia in Glifada. Poleg Evbeje o snežnih padavinah poročajo tudi iz Kalavrite, Ftiotide in Florine, kjer so se temperature močno spustile pod ledišče. Lokalne oblasti so zaradi snega na cestah v pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo, da se bo hladno vreme s sneženjem nadaljevalo tudi v prvih dneh novega leta. Prizadeta območja se spopadajo z oteženim prometom, vendar za zdaj ne poročajo o večjih nesrečah ali dolgotrajnih zaporah. Prebivalce in turiste na gorskih območjih so pozvali k previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, medtem ko se država pripravlja na praznovanje novega leta v zimski kulisi.

Severni in osrednji del Poljske sta se v torek in sredo spopadala z močnimi snežnimi nevihtami in silovitim vetrom, kar je povzročilo obsežne težave v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Po poročanju poljske tiskovne agencije PAP je snežni metež, ki je ponoči zajel Varšavo in njeno okolico, ohromil predvsem hitre ceste okoli prestolnice. Na voziščih se je nabrala debela plast snega in snežne brozge, kar je povzročilo izjemno spolzke razmere in številne zastoje. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so morali na varšavskem letališču nenehno izvajati postopke odmrzovanja letal, kar je povzročilo zamude v letalskem prometu. Snežna ujma je na severu države prinesla do pol metra novega snega, kar je popolnoma neprevozno naredilo več odsekov avtocest. Interventne službe so na terenu po vsej državi, vendar močan veter in neprestano sneženje otežujeta čiščenje prometnic in vzpostavitev normalnih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Wall Street Journal razkril, da redno uživa 325 miligramov aspirina na dan, kar močno presega priporočila njegovih osebnih zdravnikov. Trump je svojo odločitev utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo zgostitev krvi in varujejo srce, vendar so zdravstveni strokovnjaki ob tej novici izrazili resne pomisleke. Po njihovih navedbah predsednikovo samovoljno ravnanje drastično povečuje tveganje za notranje krvavitve, predvsem v želodcu in možganih. Zdravniški specialisti, vključno s profesorico Beverley Hunt in dr. Vinom Gupto, so poudarili, da aspirin pri starejših ljudeh draži želodčno sluznico, kar lahko povzroči razjede, anemijo in utrujenost. Posebej nevarno je tveganje za možganske krvavitve v primeru manjših poškodb glave. Poročila iz Bele hiše obenem nakazujejo na upadanje predsednikovega zdravja, kar naj bi potrjevala tudi njegova izjemno občutljiva koža; ta je menda zakrvavela že ob rahlem dotiku s prstanom med rokovanjem na strankarski konvenciji. Kljub opozorilom stroke Trump vztraja pri svojem režimu, ki ni v skladu z ustaljenimi protokoli za preventivno rabo zdravil.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot »popolno«. V svoji objavi je poudaril, da je že tretjič zapored dosegel maksimalno število točk na kognitivnem preizkusu, kar po njegovih besedah dokazuje njegovo brezhibno duševno zdravje. Trump je ob tem zatrdil, da je pripravljen opraviti teste, ki se jim drugi predsedniki ali podpredsedniki niso upali podvreči. Njegove navedbe so v zdravstvenih krogih sprožile val kritik in skrbi. Dr. Vin Gupta, pulmolog in zdravstveni strokovnjak, je v televizijskem nastopu pojasnil, da gre verjetno za kognitivni preizkus MoCA (Montreal Cognitive Assessment). Po mnenju strokovnjaka pogostost tovrstnih testov v Beli hiši nakazuje, da bi zdravniška ekipa lahko imela resne pomisleke glede predsednikovega kognitivnega upada ali zgodnjih znakov demence. Gupta je opozoril, da se takšni presejalni testi običajno ne izvajajo rutinsko, temveč le takrat, ko se pri pacientu opazijo težave s spominom ali linearnim razmišljanjem.

Devetletni deček, ki se je hudo poškodoval med praznovanjem novega leta v grškem mestu Ksanti, bo v soboto, 3. januarja 2026, odpuščen iz bolnišnice v domačo oskrbo. Nesreča se je zgodila na silvestrovo, ko je otroku v roki eksplodiralo pirotehnično sredstvo. Zaradi silovite eksplozije je deček utrpel hude poškodbe leve roke in obraza, pri čemer je izgubil kazalec na levi roki. Zdravniško osebje v bolnišnici Ksanti je z dolgotrajnimi in zahtevnimi posegi uspelo rešiti dečkovo oko, ki je bilo sprva resno ogroženo, ter oskrbeti preostale rane na roki. Po navedbah lokalnih virov in poročanju portala ertnews.gr se zdravstveno stanje otroka stabilizira, vendar bo po odpustu potreboval nadaljnje okrevanje in morebitne rehabilitacijske postopke zaradi izgube prsta.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove razprave o svojem zdravstvenem stanju in odnosu do znanosti, potem ko je v intervjuju za Wall Street Journal priznal, da kljub nasvetom zdravnikov dnevno zaužije 325 miligramov aspirina. Trump je svoje ravnanje utemeljil s prepričanjem, da je 'redka kri' boljša za delovanje srca, kar pa so medicinski strokovnjaki označili za nevarno in znanstveno neutemeljeno. Zdravnik Vin Gupta je opozoril, da prekomerno uživanje aspirina povečuje tveganje za notranje krvavitve in druge zaplete. V javnosti so se hkrati pojavila ugibanja o izvoru modric na obeh rokah predsednika. Medtem ko je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt modrice na desni roki pripisala pogostemu rokovanju, ostaja izvor sledi na levi roki nepojasnjen. Analitiki, med njimi Steve Benen, izpostavljajo, da Trumpovi odgovori odražajo njegov dolgotrajen odklonilen odnos do medicinskih dokazov, ki se je v preteklosti kazal že pri vprašanjih podnebnih sprememb in zdravljenja bolezni covid-19. Poročila iz Bele hiše nakazujejo, da uslužbenci opažajo upad predsednikovega zdravja, kar dodatno podpihujejo incidenti, kot je nenamerna povzročitev krvavitve na njegovi koži ob stiku z nakitom sodelavke.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so zdravniki Bele hiše potrdili njegovo brezhibno zdravstveno stanje. Po navedbah predsednika je že tretjič zapored dosegel popoln rezultat na kognitivnem pregledu, pri čemer je poudaril, da je pravilno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Trump je ob tem izpostavil, da se njegovi predhodniki na mestu predsednika ali podpredsednika niso bili pripravljeni udeležiti takšnih testiranj. Novice o predsednikovem zdravju prihajajo v času, ko se v javnosti redno pojavljajo vprašanja o njegovi psihofizični pripravljenosti za vodenje države. Poleg kognitivnih testov so mediji poročali tudi o preventivni uporabi aspirina, kar je dodatno pojasnil dr. Crandall. Objava rezultatov služi kot odgovor na kritike in poskuse političnih nasprotnikov, da bi podvomili v njegovo sposobnost opravljanja funkcije, hkrati pa utrjuje njegovo podobo močnega voditelja pred bazo podpornikov.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot "popolno". Trump je poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni preizkus s 100-odstotnim rezultatom, kar je po njegovih besedah dosežek, ki ga prejšnji predsedniki ali podpredsedniki niso bili pripravljeni poskusiti. Njegove izjave prihajajo le dan po tem, ko je časnik Wall Street Journal objavil obširno analizo o njegovih naraščajočih zdravstvenih težavah. Mediji in politični analitiki vse pogosteje opozarjajo na znake predsednikovega telesnega in kognitivnega upada, saj bo Trump v letošnjem letu dopolnil 80 let. Poročila navajajo, da so njegovi svetovalci znatno omejili njegov urnik in potovanja, ki niso več tako intenzivna kot v njegovem prvem mandatu. Vprašanja o kognitivni sposobnosti in starosti postajajo osrednja tema razprav v Washingtonu, saj javnomnenjske raziskave kažejo na upad podpore predsedniku, medtem ko opozicija in nekateri člani lastne stranke izražajo zaskrbljenost nad njegovo sposobnostjo vodenja države.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah za Wall Street Journal priznal, da dnevno zaužije bistveno večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo zdravniki. Trump trdi, da si želi v svojem telesu 'redko kri', vendar so medicinski strokovnjaki, med njimi profesor dr. Jonathan Reiner in pulmolog dr. Vin Gupta, opozorili na resna zdravstvena tveganja, ki jih prinaša takšno ravnanje. Poudarili so, da visoki odmerki povečujejo tveganje za notranje krvavitve in povzročajo izrazito občutljivost kože. Zdravstveno stanje Donalda Trumpa je prišlo v središče pozornosti tudi zaradi vidnih modric na njegovih rokah, ki jih nekdanji predsednik pogosto poskuša prekriti z ličili ali obliži. Poročila navajajo, da je njegova koža postala tako krhka, da je ob priložnostnem stiku s sodelavko utrpel krvavitev. Kljub očitnim estetskim in fizičnim težavam Trump vztraja pri jemanju 325 miligramov aspirina dnevno, kar strokovnjaki označujejo za nesmiselno in nevarno prakso, ki nima medicinske utemeljitve za preprečevanje srčnih bolezni v takšnem obsegu.

V Grčiji je v nedeljo prišlo do skoraj popolne ustavitve letalskega prometa zaradi obsežne motnje v komunikacijskih sistemih. Po dostopnih informacijah so kontrolorji zračnega prometa prekinili vodenje vseh letov, razen tistih, ki so bili v času izpada že v zraku. Motnja je povzročila odpovedi in znatne zamude na vseh večjih grških letališčih. Zaradi težav z radijskimi frekvencami ostaja negotovo, kdaj se bo letalski promet normaliziral. Tehnično osebje si prizadeva odpraviti okvaro, medtem ko letalski prevozniki potnike pozivajo k spremljanju informacij. Incident je povzročil logistične težave tisočem potnikom v državi in tistim, ki so bili namenjeni proti grškim turističnim destinacijam.

Po koncu prazničnega obdobja so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine na Hrvaško nastali veliki zastoji. Po poročanju Auto-moto zveze Bosne in Hercegovine (AMSuBiH) so vozniki na prestop meje v severnem delu države čakali več kot uro in pol. Največje zgostitve prometa so zabeležili na ključnih prehodih, kjer so se vile dolge kolone vozil, kar je povzročilo precejšnje zamude za potnike, ki so se vračali proti Evropski uniji. Prometni kaos je bil posledica povečanega števila potovanj ob zaključku praznikov, ko se številni delavci migranti in turisti vračajo v države zahodne Evrope. Informacije o razmerah na cestah, ki so jih podali pri AMSuBiH, so potrdili tudi posnetki nadzornih kamer, ki so kazali na polno zasedenost mejnih terminalov. Hrvaški obmejni organi so se spopadali s povečanim pritiskom vozil, vendar so varnostni protokoli in mejni nadzor podaljšali postopke vstopa v državo.

Poljske oblasti so zaradi izjemno težkih zimskih razmer na območju Varmije in Mazurije v operacijo čiščenja železniške infrastrukture vključile policijski helikopter Black Hawk. Plovilo so uporabili za odstranjevanje težkega snega z dreves nad progo med krajema Działdowo in Olsztyn, ki je bila od četrtka zaprta zaradi nevarnosti padajočih vej in dreves na električno mrežo. Močan zračni potisk rotorjev helikopterja je služil kot učinkovito sredstvo za stresanje snežnega balasta, kar je metoda, ki jo sicer uporabljajo tudi v Avstriji. Akcijo je javno podprl poljski premier Donald Tusk, ki je dogodek izkoristil za politično kritiko opozicijske stranke PiS. Spomnil je na pretekli incident, ko je helikopter istega tipa na strankarskem pikniku poškodoval daljnovod, in poudaril, da so tokratna sredstva uporabljena namensko in v korist državljanov. Po končanem delu helikopterja so na teren stopile še zemeljske ekipe z dreszinami, da bi čim prej vzpostavile normalen železniški promet.

Grški namestnik ministra za infrastrukturo in promet Nikos Tachiaos je v polnoči na silvestrovo obiskal cestninsko postajo Oreokastro, kjer je uradno pospremil prehod avtoceste Egnatia Odos pod okrilje novega koncesionarja. Dogodek je zaznamoval začetek delovanja družbe Nea Egnatia Odos A.E., ki je prevzela upravljanje in vzdrževanje te strateško pomembne prometne žile, ki povezuje zahod države s turško mejo. Tachiaos je ob tem izpostavil, da projekt prehaja v novo razvojno fazo, ki bo prinesla posodobitev infrastrukture in izboljšanje storitev za uporabnike. Po uradnem preklopu sistemov na cestninski postaji je namestnik ministra obiskal še operativni center novega koncesionarja v solunskem okrožju Titan. Tam se je seznanil z delovanjem nadzornih sistemov in načrti za prihodnje naložbe v varnost in digitalizacijo avtoceste. Prenos upravljanja na zasebnega koncesionarja je del širšega grškega načrta za privatizacijo in posodobitev prometnega omrežja, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo finančno breme države in zagotovilo višje standarde cestnih povezav v regiji.

Železniški prevoznik Eurostar je v torek zaradi resnih težav z električno napeljavo v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave z Londonom. Družba je potnike sprva pozvala, naj svoje potovanje odložijo, saj so težave z napajanjem na zgornjem vodu v predoru popolnoma ohromile promet med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo. Po večurnih prizadevanjih za odpravo napake je Eurostar v torek pozno zvečer sporočil, da so predor ponovno odprli za promet, kar je omogočilo delno obnovitev voznega reda. Kljub ponovni vzpostavitvi povezav prevoznik opozarja na možne nadaljnje zamude, saj se sistem po dolgotrajni prekinitvi šele vrača v ustaljene tire. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za tisoče potnikov na ključni evropski železniški trasi.

Železniška družba Eurostar je bila v torek zaradi obsežnega izpada električne energije primorana ustaviti vse svoje povezave med Londonom, Parizom, Amsterdamom in Brusljem. Po navedbah podjetja so tehnične težave z oskrbo z elektriko neposredno vplivale na promet v predoru pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo popolno prekinitev voženj na teh ključnih evropskih progah. Zaradi nenadne zaustavitve prometa so številni potniki obtičali na postajah in v vlakih, družba pa je o težavah javnost obvestila prek svojih spletnih strani in tiskovnih agencij. Potniki so se spopadali z zamudami in odpovedmi, medtem ko so tehnične ekipe poskušale odpraviti napako na omrežju. Incident je ohromil prometno infrastrukturo, ki povezuje Združeno kraljestvo s celinsko Evropo, in povzročil precejšnje logistične težave v enem najprometnejših železniških vozlišč na svetu.

Železniški prevoznik Eurostar je zaradi resne okvare na sistemu električnega napajanja v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse načrtovane vožnje vlakov med Londonom in celinsko Evropo. Do prekinitve prometa je prišlo zaradi tehničnih težav na napeljavi, kar je povzročilo zastoj tisočev potnikov, ki so ostali ujeti na postajah v Londonu, Parizu in Bruslju. Podjetje je javnost obvestilo, da so vse storitve prekinjene do nadaljnjega, dokler napaka ne bo odpravljena. Predstavniki podjetja Eurostar so potnike pozvali, naj odložijo svoja potovanja in ne prihajajo na železniške postaje, saj trenutno ne morejo zagotoviti nadomestnih prevozov. Potnikom so svetovali, naj spremljajo uradne kanale za informacije o ponovni vzpostavitvi prometa ali zaprosijo za povračilo stroškov vozovnic. Incident je povzročil precejšen logistični kaos, saj gre za eno ključnih prometnih povezav med Združenim kraljestvom in Francijo, ki dnevno prepelje več tisoč ljudi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je konec oktobra slovesno odprl nov odsek avtoceste "Via Baltica", ki povezuje Poljsko z baltskimi državami. Na dogodku s svojim litovskim kolegom sta poudarila dvojni, tudi vojaški namen te prometnice, ki naj bi okrepila povezave in vpliv Poljske v regiji Baltika.

Kitajski proizvajalci električnih avtobusov so hitro okrepili svojo prisotnost na trgu Jugovzhodne Azije, kjer vlade pospešeno izvajajo strategije razogljičenja javnega prevoza. Po poročanju medija Nikkei Asia kitajska podjetja iščejo nove priložnosti na tujih trgih zaradi upočasnitve domačega gospodarstva. V Džakarti je ta premik že opazen, saj je glavni mestni operater Transjakarta leta 2022 začel uvajati vozila podjetja BYD. Trenutno flota vključuje 420 električnih avtobusov proizvajalcev BYD, Skywell in Zhongtong, kar predstavlja skoraj deset odstotkov celotnega voznega parka. Načrti indonezijske prestolnice so ambiciozni, saj nameravajo do leta 2030 popolnoma elektrificirati svojo floto, ki šteje 10.000 avtobusov. Izkušnje voznika Muhammada Iqbala potrjujejo tehnološki napredek, saj so kitajski avtobusi pred desetletjem veljali za nezanesljive in nagnjene k okvaram, zaradi česar so se operaterji raje odločali za japonske in evropske znamke. Danes so novi električni modeli precej udobnejši za vožnjo in logistično učinkovitejši, saj ne zahtevajo dolgotrajnega čakanja na bencinskih črpalkah. Kitajska podjetja, kot sta Yutong in King Long, sedaj prevladujejo na svetovnem izvoznem trgu. Podatki za prvo polovico leta 2025 kažejo, da je Kitajska po vsem svetu izvozila približno 9.000 električnih avtobusov, s čimer utrjuje svojo prevladujočo vlogo v svetovnem zelenem prehodu.

Skoraj leto dni po uničujočih gozdnih požarih, ki so januarja prizadeli okrožje Los Angeles, poročila razkrivajo, da so nepremičninski vlagatelji kupili približno 40 odstotkov vseh prodanih praznih zemljišč na prizadetih območjih. Analiza kaže, da so se vlagatelji agresivno odzvali na priložnosti na trgu, medtem ko so se številni prejšnji lastniki odločili za prodajo namesto za dolgotrajno in drago obnovo svojih domov. Skupna vrednost stanovanjskih nepremičnin na območjih, ki so jih opustošili požari, je pred naravno katastrofo presegala 46 milijard ameriških dolarjev. Visok delež institucionalnih in zasebnih vlagateljev na trgu sproža vprašanja o prihodnji dostopnosti stanovanj in spremembi demografske strukture sosesk. Poročilo z dne 30. decembra poudarja, da so izgorela zemljišča postala tarča špekulativnih nakupov, saj se pričakuje, da se bo vrednost nepremičnin v Kaliforniji dolgoročno znova zvišala kljub nenehnemu tveganju naravnih nesreč.