Bela hiša potrdila zanimanje Donalda Trumpa za priključitev Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Ameriški predsednik Donald Trump je v letu 2025, prvem letu po vrnitvi v Belo hišo, izvajal svojo politiko z izjemno hitrostjo, kar je sprožilo mešane odzive v ameriški in svetovni javnosti. Podporniki izpostavljajo pet ključnih dosežkov, ki naj bi zaznamovali njegovo vrnitev na oblast 20. januarja, medtem ko kritiki opozarjajo na politično polarizacijo in številne neresnice, ki so spremljale njegovo delovanje. Leto 2025 so opazovalci opisali kot izjemno burno obdobje, ki je korenito spremenilo ameriški politični prostor. Politična razhajanja glede Trumpovega delovanja so se konec leta stopnjevala, ko so različni mediji objavili sezname zmagovalcev in poražencev njegove politike. Medtem ko nekateri viri poudarjajo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev, drugi, vključno z mrežo CNN, izpostavljajo sistematično širjenje dezinformacij. Analitiki napovedujejo, da se bo visok tempo političnih sprememb nadaljeval tudi v preostanku njegovega mandata, kar bo zahtevalo nenehno prilagajanje tako domačih kot tujih akterjev na nepredvidljivo politično okolje v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.