Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Pritožbeno sodišče v Tunisu je v torek, 6. januarja 2026, v celoti potrdilo sodbo prve stopnje v odmevni aferi, znani kot 'črna soba'. Obtoženci, vpleteni v škandal na tunizijskem ministrstvu za notranje zadeve, so bili obsojeni na osem let stroge zaporne kazni. Primer se nanaša na nezakonito hrambo tajnih dokumentov in dokazov, ki so bili domnevno povezani z obveščevalnimi dejavnostmi in političnimi umori v državi. Kazenski senat pritožbenega sodišča je po ponovnem pregledu dokazov odločil, da so bile prvotne kazni ustrezne glede na težo kaznivih dejanj, ki so vključevala zlorabo položaja in ogrožanje državne varnosti. Sodba predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem pravnem postopku, ki je v Tuniziji sprožil številne razprave o delovanju varnostnih struktur in vplivu nekdanjih političnih sil na ministrstvo za notranje zadeve.

Odbor za notranje zadeve deželnega zbora Severnega Porenja - Vestfalije se bo prihodnji teden sestal na izredni seji, na kateri bodo obravnavali okoliščine nedavnega spektakularnega vloma v Gelsenkirchnu. Dogodek, ki so ga mediji poimenovali 'Gelsenkirchen-Coup', je sprožil številna vprašanja o varnostnih ukrepih in učinkovitosti policijskega delovanja v regiji. Opozicijska stranka SPD je zahtevala podrobna pojasnila o poteku preiskave ter morebitnih pomanjkljivostih, ki so omogočile izvedbo tako zahtevnega kaznivega dejanja. Poslanci se bodo osredotočili predvsem na vprašanje, kako so storilci uspeli neopaženo izvesti vlom in ali so obstajale predhodne informacije, ki bi dogodek lahko preprečile. Razprava v deželnem zboru je ključna za zagotavljanje transparentnosti in povrnitev zaupanja javnosti v organe pregona, saj primer zaradi svoje drznosti močno odmeva v nemški javnosti. Rezultati seje bodo verjetno vplivali na prihodnje strategije varovanja kritične infrastrukture in dragocenih objektov.

Sofijsko okrožno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 36-letnemu moškemu, ki je 4. januarja 2026 okoli 20.30 pred Narodnim gledališčem Ivana Vazova v Sofiji z nožem napadel in poškodoval drugega moškega. Napadalec, ki je bil v preteklosti že obsojen, je žrtvi zadal vbodno-ureznino na levi dlani. Po navedbah tožilstva je dejanje storil iz huliganskih vzgibov na javnem mestu, pri čemer ga oškodovanec ni izzval, prav tako med njima ni bilo predhodnega osebnega sporazuma ali spora. Obtožencu so odredili 72-urni pripor, tožilstvo pa bo za sodišče pripravilo predlog za podaljšanje pripora do začetka sojenja. Policija in tožilstvo nadaljujeta z zbiranjem dokazov, dogodek pa je v bolgarski prestolnici povzročil precejšnje vznemirjenje, saj se je zgodil na priljubljeni turistični in kulturni točki v središču mesta. Preiskava primera trenutno še poteka, da bi ugotovili vse okoliščine tega nasilnega dejanja.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

V torek zjutraj, nekaj pred osmo uro, je v bencinski črpalki v mestu Annecy v francoskem departmaju Zgornja Savoja izbruhnil požar, ki je povzročil serijo eksplozij plinskih jeklenk. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medija Le Dauphiné Libéré je šlo za namerno dejanje, saj prvi izsledki preiskave kažejo na podtaknjen ogenj na območju bulvarja Rocade. Intervencijske službe so nemudoma vzpostavile varnostno območje, da bi preprečile morebitne dodatne poškodbe ali nevarnost za mimoidoče. Eksplozije so povzročile precejšnjo materialno škodo na objektu bencinskega servisa, vendar po prvih informacijah o smrtnih žrtvah ali težje poškodovanih ne poročajo. Gasilci so požar uspeli omejiti in preprečiti širjenje ognja na bližnje stanovanjske objekte. Policija je začela intenzivno preiskavo incidenta, s katero želijo identificirati storilca, ki je namerno povzročil nevarno situacijo sredi mesta. Zaradi dogodka je bil promet v okolici dlje časa močno oviran.

Zahodni del Japonske je prizadel potres z magnitudo 6,2. Zaradi potresa je bil delno ustavljen promet hitrih vlakov Shinkansen. Poročajo o poškodovanih, oblasti pa opozarjajo na možnost nadaljnjih popotresnih sunkov.

Število smrtnih žrtev med policisti v Združenih državah Amerike se je leta 2025 zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov, razkriva letno poročilo sklada National Law Enforcement Officers Memorial Fund. Podatki, ki so bili predhodno posredovani tiskovni agenciji Associated Press, kažejo na znaten upad nevarnosti za varnostne organe v primerjavi s prejšnjimi leti. Poročilo poudarja, da se je trend izboljšal na več področjih hkrati, kar nakazuje na splošno povečanje varnosti policistov pri opravljanju njihovega dela. Posebej izstopa podatek o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, kjer so zabeležili 23-odstotno zmanjšanje števila žrtev med letoma 2024 in 2025. Čeprav delo policistov ostaja tvegano, strokovnjaki ocenjujejo, da so k izboljšanju stanja prispevali boljši varnostni protokoli in morebitne spremembe v operativnem delovanju na terenu. Statistični podatki zajemajo vse policiste, ki so izgubili življenje med neposrednim opravljanjem službenih dolžnosti na zvezni, državni in lokalni ravni.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Iranski notranji minister Eskandar Momeni je po neposrednem ukazu predsednika Masuda Pezeškiana imenoval posebno delegacijo za celovito preiskavo nedavnih dogodkov v provinci Ilam. Posebna komisija je dobila nalogo, da nemudoma odpotuje v regijo, analizira vzroke za nastale razmere in o svojih ugotovitvah v najkrajšem možnem času poroča državnemu vrhu. Odločitev za ustanovitev preiskovalne skupine sledi poročilom o incidentih in napetostih v tej obmejni provinci, ki so pritegnili pozornost najvišjih predstavnikov izvršilne oblasti. Notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo preiskava obravnavala vse vidike dogodkov, da bi zagotovili jasen pregled nad stanjem na terenu. Čeprav uradni viri niso podrobneje opredelili narave incidentov, hitrost odziva predsednika in ministra nakazuje na resnost situacije v Ilamu. Poročilo delegacije bo služilo kot osnova za nadaljnje ukrepe vlade pri zagotavljanju stabilnosti v tej regiji.

Starši mladega igralca kriketa Bena Austina, ki je umrl konec oktobra po udarcu z žogo, so prvič javno spregovorili o tragičnem dogodku, ki je pretresel njihovo družino. V ekskluzivnem pogovoru sta izpostavila, da je šlo za popolnoma nesrečen splet okoliščin in da za sinovo smrt ne krivita nikogar. Tragedija se je zgodila med treningom, ko je žoga Austina zadela s takšno silo, da so bile poškodbe usodne. Njegova starša sta poudarila, da sta takoj vedela, kako resno je stanje, vendar kljub hitri pomoči mladeniču ni bilo mogoče pomagati. Dogodek sta opisala kot čisto nesrečo, ki se je zgodila v okviru športa, ki ga je njun sin neizmerno ljubil. Njuna javna izpoved je bila namenjena predvsem razjasnitvi okoliščin in preprečevanju morebitnega iskanja krivca med soigralci ali organizatorji treninga, saj želita, da se ohrani spomin na Bena kot strastnega športnika. Družina se zdaj spopada z izgubo, hkrati pa izraža hvaležnost skupnosti za izkazano podporo v teh težkih trenutkih.

Indijska volilna komisija (ECI) je uradno pozvala znanega indijskega igralca kriketa Mohameda Shamija, da se zglasi na zaslišanju v Kalkuti. Postopek se nanaša na preiskavo v okviru posebnega poročila o incidentu (SIR), ki ga vodi komisija. Shami, ki velja za enega ključnih igralcev indijske reprezentance, se bo moral odzvati na vabila organov v zvezi s specifičnimi okoliščinami, ki jih komisija trenutno preiskuje. Podrobnosti o vsebini zaslišanja v javnosti še niso povsem razjasnjene, vendar postopek SIR običajno vključuje preiskovanje nepravilnosti ali kršitev v povezavi z volilnim procesom oziroma vpletenostjo javnih osebnosti v politične dejavnosti. Odločitev komisije, da pokliče tako prepoznavnega športnika, je v Indiji sprožila precejšnjo pozornost medijev, saj gre za vplivno osebnost, katere ravnanja so pod drobnogledom javnosti.

Policisti v mestu Piscataway v ameriški zvezni državi New Jersey so med posredovanjem po klicu na številko 911 ustrelili in ubili moškega, oboroženega z mačeto. Do incidenta je prišlo v ponedeljek, 5. januarja, ko je osumljenec poskušal napasti uradne osebe. Po streljanju so preiskovalci v bližnjem stanovanjskem objektu odkrili tri trupla, med katerimi sta bila po navedbah lokalnega tožilstva okrožja Middlesex tudi stara starša osumljenca. Preiskavo dogodka je prevzel urad državnega tožilca New Jerseyja, kar je standardni postopek pri vseh primerih uporabe smrtne sile s strani policije. Dogodek se uvršča v širši niz nasilnih incidentov s smrtnim izidom v Združenih državah Amerike, ki pogosto vključujejo družinsko nasilje in posredovanje organov pregona. Identitete žrtev in napadalca uradno še niso bile razkrite, policija pa nadaljuje z zbiranjem dokazov na kraju zločina.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

V Prizrenu na Kosovu sta bili v sinočnjem incidentu z ognejnim orožjem ranjeni dve osebi. Po poročanju kosovske policije sta bila poškodovanca napadena v poznih večernih urah, napadalci pa so po streljanju s kraja dogodka pobegnili z osebnim avtomobilom. Policija je takoj po dogodku sprožila preiskavo in iskanje osumljencev, ki so še vedno na begu. Zdravstveno stanje ranjenih oseb ni bilo podrobneje pojasnjeno, vendar so ju prepeljali na zdravljenje v lokalno bolnišnico. Preiskovalci na terenu zbirajo dokaze in ugotavljajo motive za napad. Dogodek je povzročil precejšnje vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom, saj so se tovrstni incidenti v zadnjem obdobju v regiji ponovili. Policija podrobnejših informacij o identiteti vpletenih zaradi interesa preiskave še ni podala.

Italijansko javnost je pretresel umor 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki so ga v soboto, 5. januarja, našli zabodenega na parkirišču zahodnega platoja železniške postaje v Bologni. Žrtev je podlegla vbodnim ranam v predelu trebuha, napad pa se je zgodil na območju, namenjenem zaposlenim na železnici. Preiskovalci so nemudoma sprožili obsežno iskalno akcijo za storilcem, ki je s kraja dogodka pobegnil. Italijanska policija je v okviru preiskave v kraju Desenzano del Garda v provinci Brescia pridržala 36-letnega hrvaškega državljana Marina Jelenika. Jelenik je glavni osumljenec za uboj mladega uslužbenca podjetja Trenitalia. Po prvotnih informacijah so osumljenca izsledili na enem izmed regionalnih vlakov. Italijanski organi pregona trenutno še ugotavljajo motiv za dejanje, ki je povzročilo precejšen preplah med zaposlenimi v javnem potniškem prometu in širšo javnostjo v deželi Emilija-Romanja.

V New Orleansu se je v letu 2025 stopnja nasilnega kriminala zmanjšala že tretje leto zapored, so v ponedeljek sporočili predstavniki lokalne policije. Do objave podatkov prihaja v času, ko so na podlagi ukaza predsednika Donalda Trumpa ulice mesta začeli patruljirati pripadniki Nacionalne garde. Čeprav so se oborožene enote v mestu pojavile šele pred manj kot tednom dni, so se trendi upadanja kriminalitete nadaljevali skozi celotno preteklo leto. Prisotnost vojaških sil v mestu je odraz širše varnostne politike in odziv na pretekle grožnje, vendar policijski uradniki poudarjajo, da so izboljšave rezultat dolgotrajnejših prizadevanj lokalnih organov pregona. Razprave o potrebi po vojaški pomoči so bile v preteklosti predmet političnih razhajanj med zveznimi in lokalnimi oblastmi, saj so nekateri policijski voditelji menili, da dodatna napotitev gardistov ni bila nujno potrebna. Kljub temu se prisotnost garde zdaj uporablja kot preventivni ukrep, zlasti v luči spomina na pretekle napade in visoke stopnje tveganja med javnimi praznovanji.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

Tajvansko tožilstvo je v povezavi s preiskavo pranja denarja skupine Prince Group pridržalo brata Chen, lastnika trgovine s cigarami Cigar Vie v Tajpeju, ki naj bi služila kot pralnica denarja za skupino. Ugotovili so, da je trgovina omogočala pretok sredstev skupine v legalne finančne tokove. Eden od bratov, Chen Weizhi, je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,6 milijona tajvanskih dolarjev in mu je bil prepovedan izstop iz države. Preiskovalci so odkrili tudi, da je skupina Prince Group v Tajvanu ustanovila podjetje za pranje denarja s kriptovalutami, Chen Weizhi pa je bil odgovoren za dvigovanje gotovine, vključno z nakupom superšportnih avtomobilov.

Skupina neznanih storilcev je v zahodnem Melbournu izvedla nasilen vstop v stanovanjsko hišo, med katerim so skozi okno spalnice najstnika vdrli v notranjost. Med vdorom so nepridipravi z uporabo strelnega orožja grozili materi in njenemu mladoletnemu sinu, kar je povzročilo prestrašenost stanovalcev. Po navedbah lokalnih oblasti so storilci s kraja dogodka odtujili sef in nato pobegnili. Policija v Melbournu je takoj po dogodku sprožila obsežno iskalno akcijo, vendar storilcev še niso izsledili. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze in pregledujejo posnetke nadzornih kamer v okolici, da bi identificirali osumljence. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti v stanovanjskih soseskah v tem delu mesta, saj gre za primer ekstremnega nasilja pri vdoru v zasebno lastnino. Žrtvi v napadu nista bili telesno poškodovani, sta pa zaradi narave dogodka pod velikim stresom.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

Bangladeški preiskovalci so vložili uradne obtožnice proti 17 osebam, ki jih bremenijo umora študentskega voditelja Šarifa Osmana Hadija. Po navedbah tamkajšnje policije je bil napad politično motiviran, pri čemer so kot glavne organizatorje in izvajalce zarote izpostavili podpornike stranke Awami League. Hadi, ki je veljal za vplivnega študentskega aktivista, je bil žrtev maščevanja, ki so ga po trditvah policije načrtovali v omenjeni stranki. Preiskava je pokazala, da je šlo za premišljeno dejanje, usmerjeno proti političnim nasprotnikom v času napetih družbenih razmer v državi. Obtožnica podrobno opisuje vlogo posameznih osumljencev pri izvedbi umora, ki je v Bangladešu sprožil buren odziv javnosti. Policija poudarja, da zbrani dokazi potrjujejo neposredno vpletenost lokalnih struktur Awami League pri naročilu in izvedbi tega nasilnega dejanja, ki še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Republiški kandidat za guvernerja zvezne države Ohio, Vivek Ramaswamy, je za svojega kandidata za podguvernerja izbral predsednika senata Ohia, Roba McColleyja. Izbira McColleyja, ki prihaja iz severozahodnega dela države, velja za strateško potezo pred volitvami leta 2026. McColley, republikanec iz Napoleona, trenutno zaseda vpliven položaj v državnem senatu, kar naj bi Ramaswamyjevi kampanji prineslo dodatno politično težo in zakonodajne izkušnje. Po navedbah predstavnikov kampanje se Ramaswamy, ki velja za glavnega republikanskega favorita, osredotoča na krepitev podpore v celotni zvezni državi. McColley bo v primeru zmage na volitvah leta 2026 prevzel vlogo drugega najvišjega uradnika v Ohiu. Partnerstvo med uveljavljenim politikom in podjetnikom, ki je lani kandidiral za predsednika ZDA, odraža poskus združitve različnih kril republikanske stranke v boju za guvernerski stolček.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

George Conway, nekdanji soprog svetovalke Donalda Trumpa Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v predstavniškem domu ZDA kot demokrat v 12. kongresnem okrožju New Yorka. Conway je postal znan kot glasen kritik Trumpa.

Guverner ameriške zvezne države Gruzije Brian Kemp je za 10. marec razpisal posebne nadomestne volitve, s katerimi bodo zapolnili izpraznjeno mesto v 14. kongresnem okrožju. Odločitev sledi ponedeljkovemu odstopu republikanske kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je spodnji dom ameriškega kongresa zapustila po petih letih burnega mandata. Volivci na severozahodu Gruzije bodo izbirali kandidata, ki bo dokončal preostanek njenega mandata. Postopek izbire novega predstavnika bo potekal pod nadzorom državnega sekretarja Gruzije, medtem ko se politični tabori že pripravljajo na kampanjo v tem tradicionalno republikanskem okrožju. Odstop Greenove, ki je bila znana po svojih kontroverznih stališčih, odpira prostor za nove kandidate znotraj stranke. Guverner Kemp je z razpisom datuma omogočil formalni začetek postopkov za oddajo kandidatur, s čimer se bo zagotovila kontinuiteta zastopanja regije v Washingtonu.

Po smrti republikanskega kongresnika Douga LaMalfe se je zmanjšala že tako majhna večina republikancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa. LaMalfa je bil zaveznik Donalda Trumpa in je v predstavniškem domu služil sedem mandatov.

Nekdanji predsednik Združenja gospodarskih zbornic Quebeca Charles Milliard je v torek uradno napovedal svojo kandidaturo za vodenje Liberalne stranke Quebeca (PLQ). S tem je postal prvi uradni tekmec v tekmi za nasledstvo Pabla Rodrigueza. Milliard je svojo odločitev naznanil prek videoposnetka na družbenih omrežjih, v katerem je poudaril svojo zavezanost boju za interese prebivalcev Quebeca. Poslovnež, ki se je rodil leta 1979, velja za izkušenega kandidata, saj je v prejšnji tekmi za vodstvo stranke zasedel drugo mesto. Njegov ponovni vstop v politično areno prihaja v času, ko se stranka trudi utrditi svoj položaj po odstopu prejšnjega vodstva. Milliardova kampanja bo po napovedih temeljila na gospodarskih vprašanjih in krepitvi vloge province znotraj Kanade, kar odraža njegove pretekle izkušnje v gospodarskem sektorju.

Posebna volilna porota Lima Centro 1 (JEE) je dobre tri mesece pred splošnimi volitvami v Peruju uradno zavrnila predsedniško kandidaturo Maria Vizcarre, ki vodi stranko Perú Primero. Organ je ugodil trem pritožbam oziroma ugovorom, ki so bili vloženi v enem postopku, s čimer je celotna kandidatna lista stranke za najvišje državne položaje postala nesprejemljiva za sodelovanje na volitvah. Odločitev volilnega organa pomeni pomembno oviro za Vizcarrovo politično prihodnost, saj je bila njegova prošnja za registracijo predsedniške formule razglašena za nično. Čeprav so se v javnosti odprli različni scenariji glede morebitnih pritožb, trenutna razsodba organa JEE onemogoča nastop stranke Perú Primero na prihajajočem volilnem procesu. Vizcarra, ki se spopada s pravnimi izzivi, je tako ostal brez možnosti za vrnitev na vrh države po tej odločitvi.

Predsednik srbske Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je v izjavi za televizijo N1 pojasnil trenutne odnose med srbskimi opozicijskimi strankami in študentskimi aktivisti. Po Đilasovih besedah opozicija trenutno nima vzpostavljene formalne komunikacije s študenti, saj ti takšno sodelovanje zavračajo. Đilas je poudaril, da bi se morali pogovori začeti že takrat, ko so študenti napovedali aktivnejšo politično vlogo in nastop na volitvah z lastno listo. Đilas je izpostavil razliko med nacionalno in lokalno ravnijo politike, pri čemer ocenjuje, da je dogovarjanje na lokalni ravni preprostejše zaradi manjšega pritiska širše javnosti. Kljub trenutnemu zastoju v komunikaciji je predsednik SSP izrazil pričakovanje in upanje, da se bodo pogovori med obema stranema začeli še v letošnjem letu. Takšno sodelovanje vidi kot ključno za prihodnje politično delovanje v Srbiji, kjer študentsko gibanje predstavlja pomemben družbeni faktor.

Največja hrvaška nogometna kluba, zagrebški Dinamo in splitski Hajduk, sta sprožila skupno pobudo za razrešitev Tomislava Svetine s položaja generalnega sekretarja Hrvaške nogometne zveze (HNS). Povod za oster odziv obeh klubov so objavljeni posnetki, ki Svetino prikazujejo v družbi Zdravka Mamića, nekdanjega prvega moža Dinama in ubežnika pred hrvaškim pravosodjem, v restavraciji v Hercegovini. Kluba sta pripravila ločeni, a vsebinsko usklajeni izjavi za javnost, v katerih zahtevata takojšnje ukrepanje vodstva zveze. Predsednik HNS Marijan Kustić naj bi po poročanju medijev že resno preučeval možnost razrešitve glavnega tajnika, saj je srečanje z bjeguncom v Bosni in Hercegovini povzročilo nov velik škandal v hrvaškem nogometu. Incident je prvi razkrila Slobodna Dalmacija, kar je sprožilo verižno reakcijo v športni javnosti. Dinamo in Hajduk, ki sta sicer velika tekmeca na igrišču, sta tokrat zavzela enotno stališče glede nujnosti kadrovskih sprememb v krovni nogometni organizaciji, saj menita, da takšna dejanja krnijo ugled celotnega športa.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je sporočila, da je srbsko sodišče za 4. februar razpisalo glavno obravnavo v postopku proti aktualnemu ministru za kulturo Nikoli Selakoviću. Kazenski postopek je povezan s kontroverzno odločitvijo o odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu, kar je sprožilo ostre odzive srbske opozicije in civilne družbe. Po besedah Tepić se bo Selaković moral zagovarjati zaradi svoje vloge pri spornih pravnih postopkih, ki omogočajo rušenje oziroma preoblikovanje zgodovinsko pomembnega objekta v središču srbske prestolnice. Poleg Selakovića so v postopek vključene tudi druge osebe, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitve o spremembi statusa nepremičnine. Opozicija trdi, da gre pri tem za nezakonito ravnanje v korist zasebnih investitorjev, kar v srbski javnosti že dlje časa povzroča nemire in proteste.

Predsednik srbske Državne revizijske institucije (DRI) Ivica Gavrilović je razkril, da so revizorji v okviru postopkov, izvedenih v letu 2025, ugotovili za približno 67 milijard dinarjev nepravilnosti pri javnih naročilih. Po njegovih navedbah izvajanje javnih naročil predstavlja največji vir nepravilnosti, s katerimi se revizijski organ srečuje pri svojem delu, kar potrjujejo tudi podatki iz preteklih let. Največje kršitve in nepravilno porabljen denar so revizorji zaznali v več velikih javnih podjetjih in mestnih sistemih. Med njimi po obsegu nepravilnosti izstopa podjetje Srbijagas, kjer so ugotovljene kršitve dosegle vrednost več deset milijard dinarjev. Razkritja predsednika DRI kažejo na sistemske težave pri upravljanju z javnimi sredstvi v ključnih srbskih energetskih in infrastrukturnih subjektih, kar odpira vprašanja o nadzoru nad porabo proračunskega denarja.

Glavni davčni inšpektor na teritorialnem uradu Nacionalne agencije za prihodke (NAP) v Varni je bil po odločitvi treh sodnih instanc pravnomočno obsojen zaradi zahteve in prejema podkupnine v višini 5.000 bolgarskih levov. Sodišče mu je izreklo pogojno zaporno kazen, s čimer se je zaključil odmeven proces proti uradniku na enem najpomembnejših davčnih uradov v Bolgariji. Preiskava je razkrila, da je inšpektor denarna sredstva zahteval v zameno za nezakonito zmanjšanje davčnih obveznosti oziroma priredbo uradnih ugotovitev v korist gospodarskega subjekta. Čeprav so obrambni organi poskušali izpodbijati dokaze, so sodišča na vseh stopnjah potrdila, da je inšpektor zlorabil svoj uradni položaj in deloval v nasprotju z načeli javne uprave. Primer predstavlja del širših prizadevanj bolgarskih organov pregona za izboljšanje stanja na področju boja proti sistemski korupciji v državnih institucijah.

Moldavski poslovnež Veaceslav Platon je sodišče v Kišinjevu uradno zaprosil za status priče v sodnem postopku glede obsežne bančne prevare, v katero je vpleten nekdanji voditelj Demokratske stranke Vladimir Plahotniuc. Platon, ki se trenutno nahaja v tujini, je v svoji vlogi izrazil pripravljenost za pričanje prek videokonference. Njegova zahteva sledi nedavnim obravnavam, na katerih so druge priče obrambe omenjale njegovo vlogo v spornih finančnih poslih. Sodni proces se osredotoča na tako imenovano »krajo stoletja«, pri kateri je iz moldavskega bančnega sistema izginila približno milijarda ameriških dolarjev. Platon trdi, da lahko s svojimi izjavami razjasni okoliščine primera in vlogo Plahotniuca, ki ostaja na begu. Sodišče v Kišinjevu bo o dopustnosti njegovega pričanja in uporabi videopovezave odločalo v nadaljevanju postopka, medtem ko tožilstvo še naprej zbira dokaze o sistemski korupciji v državi.

Kwesi Nyantakyi, nekdanji predsednik Ganske nogometne zveze (GFA), je v nedavnih izjavah opisal preiskovalni dokumentarec z naslovom Številka 12 kot dejanje izsiljevanja. Dokumentarec, ki ga je leta 2018 pripravil preiskovalni novinar Anas Aremeyaw Anas, je razkril razširjeno korupcijo, podkupovanje in nepravilnosti v ganskem nogometu, kar je vodilo do Nyantakyijevega odstopa in konca njegove poti v športni administraciji. Nyantakyi trdi, da novinar ni podal ustreznih dokazov za svoje obtožbe, obenem pa dodaja, da se zaradi dogodkov ne počuti oškodovanega in da je preteklost pustil za sabo. Kljub kritikam na račun metod dela novinarja Anasa je Nyantakyi poudaril, da ne goji osebnih zamer do avtorja preiskave. V svojih izjavah je prevzel polno odgovornost za dejanja, ki so privedla do njegovega odstopa, vendar vztraja pri trditvi, da je šlo za načrtno diskreditacijo. Nekdanji visoki funkcionar je poudaril, da se v življenju ne spopada z zagrenjenostjo zaradi škandala, ki je pretresel nogometni svet v Gani pred šestimi leti, ter da se osredotoča na prihodnost. Izpostavil je, da kljub resnim obtožbam o korupciji, ki jih je razkrila preiskava, poskuša na dogajanje gledati s distanco in brez osebnega sovraštva do vpletenih.

Nekdanji poslanec iz mesta Guédiawaye Seydina Fall, znan pod vzdevkom Boughazelli, je bil ponovno pridržan zaradi novih obtožb o goljufijah z nepremičninami. Kljub temu da je Fall že prestajal zaporno kazen zaradi podobnih kaznivih dejanj, so se zoper njega pojavile nove prijave oškodovancev, ki so mu vplačali predujme za najemniška stanovanja, a teh nikoli niso prejeli. Tožilstvo v Pikine-Guédiawayu je odredilo nov pripor, sojenje pa se bo predvidoma nadaljevalo to sredo. V ločenem, a odmevnem sodnem procesu v Senegalu sta bila Mabintou Diaby in Mouhamed Diagne, žena in sin znanega novinarja Madiambala Diagna, po treh mesecih pripora pogojno izpuščena na prostost. Finančni senat je ugodil pritožbi njune obrambe, vendar jima je odredil stroge omejitve, vključno s hišnim priporom pod elektronskim nadzorom. Obe osebi sta obtoženi hudih kaznivih dejanj, vključno z združevanjem v hudodelsko združbo in goljufijo, ter morata predati potna lista in ostati na voljo preiskovalnim organom. Kršitev teh pogojev bi pomenila takojšnjo vrnitev v pripor.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru poudaril svojo neomajno zavezanost k izkoreninjenju vseh oblik korupcije, podkupovanja in sistemskih privilegijev v državi. Izjavil je, da je njegova prednostna naloga zapreti vse poti, ki omogočajo nezakonito bogatenje na račun državnih sredstev, ne glede na politično ceno takšnih ukrepov. Pezeškian je izpostavil, da se pri svojem delu ne obremenjuje z vprašanjem ponovne izvolitve v prihodnjem mandatu, temveč se želi osredotočiti na konkretne rezultate v boju proti korupciji. Predsednik je v svojem govoru pojasnil, da so reforme nujne za stabilizacijo države in pravičnejšo porazdelitev virov med prebivalstvo. V okviru načrtovanih ukrepov je omenil tudi spremembe pri dodeljevanju subvencij, ki so v preteklosti pogosto končale v rokah posameznikov s političnimi povezavami. Njegova administracija se namerava spopadati s tistimi deli sistema, ki omogočajo ranto, ter vzpostaviti preglednejši mehanizem delovanja državnih institucij.

Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo verigo hotelov Hilton, da ovira izvrševanje priseljenske zakonodaje, potem ko je hotel Hilton v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE. DHS je potezo označil za "zlonamerno" in dejal, da se je Hilton s tem postavil na stran morilcev in posiljevalcev. DHS je objavil posnetke zaslona, ki prikazujejo odpoved rezervacij.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

V regiji Afar na severovzhodu Etiopije se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo najmanj 22 ljudi, še 65 oseb pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila, ko se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal nezakonite migrante. Po navedbah lokalnih oblasti so poškodovanim že zagotovili nujno medicinsko pomoč v bližnjih zdravstvenih ustanovah. Preiskava dogodka kaže, da je bila nesreča neposredno povezana z dejavnostmi nezakonitega tihotapljenja ljudi, ki je v tem delu Afrike pogost pojav. Etiopski uradniki so ob tem dogodku ponovno izdali opozorila o nevarnostih nezakonitih migracij in napovedali strožje ukrepe proti tihotapskim mrežam, ki izkoriščajo ranljive skupine ljudi za nevaren prevoz v neustreznih vozilih. Regija Afar sicer velja za ključno tranzitno točko za migrante, ki si želijo doseči Arabski polotok.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

V silovitih spopadih med sirskimi vladnimi silami in kurdskimi borci v severnem Alepu je umrlo najmanj devet ljudi, večinoma civilistov. Obe strani se medsebojno obtožujeta za izbruh nasilja, ki se je nadaljevalo v noč in je eno najhujših v zadnjih mesecih.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Združenje prirediteljev iger na srečo Montenegrobet je javno obtožilo Ministrstvo za finance Črne gore, da pod vplivom nelegalnih lobističnih skupin pripravlja nezakonito zakonodajo na področju igralništva. Po navedbah združenja ministrstvo zavaja javnost s trditvami o enakopravni obravnavi vseh akterjev, medtem ko naj bi v ozadju sprejemalo rešitve po meri privilegiranih posameznikov in t. i. svetovalcev. Takšno delovanje po mnenju kritikov neposredno spodbuja razcvet nelegalnega trga, ki dosega vse večje razsežnosti. Sporne navedbe ministrstva, ki jih Montenegrobet označuje za protiustavne in nezakonite, naj bi služile zaščiti interesov ozkega kroga ljudi na račun državnega proračuna in urejenega trga. Združenje poudarja, da je realnost na terenu v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami resorja, saj se zakonodajni okvir prilagaja vnaprej določenim interesnim skupinam, kar onemogoča pošteno konkurenco v sektorju iger na srečo.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je podala uraden predlog za znižanje starostne meje za pridobitev vozniškega dovoljenja v Nemčiji na 16 let. Trenutna ureditev, ki velja od leta 2011, mladostnikom omogoča opravljanje vozniškega izpita pri 17 letih, vendar le ob pogoju, da vozilo upravljajo v spremstvu izkušene odrasle osebe. Predlog stranke predvideva razširitev tega sistema, kar bi po mnenju predlagateljev povečalo mobilnost mladih na podeželju in izboljšalo njihove vozniške veščine pred popolno samostojnostjo na cestah. Kljub ambicioznemu načrtu predlog vsebuje določene omejitve oziroma pogoje, ki bi jih morali mladi vozniki izpolnjevati. Pobuda prihaja v času razprav o posodobitvi prometne zakonodaje v Nemčiji, kjer se spopadajo z vprašanji varnosti na cestah in vključevanja mladih v promet. Stranka CSU poudarja, da se je model spremljanega vožnje pri 17 letih izkazal za uspešnega, saj zmanjšuje število prometnih nesreč med začetniki, zato bi bila razširitev na mlajšo generacijo logičen naslednji korak. Vendar pa kritiki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana z zrelostjo 16-letnikov v zahtevnih prometnih situacijah.

Tajvanski parlament (Lyuanyuan) je v petek, 6. decembra 2024, v tretjem branju sprejel zakon o varstvu pravic dostavljavcev in upravljanju platform za dostavo. Nova zakonodaja, ki ureja razmerja med platformami, dostavljavci, trgovci in potrošniki, uvaja minimalno plačilo v višini 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra) na naročilo. S tem ukrepom želi država po desetletju nenadzorovanega razvoja panoge uravnotežiti pravice in obveznosti vseh vpletenih strani. Zakon določa, da morajo platforme zagotoviti večjo preglednost pri zaračunavanju pristojbin, ministrstvo za gospodarstvo pa bo pripravilo vzorčne pogodbe za sodelovanje s trgovci. Poleg finančne zaščite zakon uvaja tudi strožje varnostne standarde in obvezna zavarovanja za dostavljavce. Ministrstvo za delo je po sprejetju napovedalo nadaljnje korake za implementacijo nadzornih mehanizmov, ki bodo preprečevali izkoriščanje delavcev v digitalni ekonomiji. Gre za enega prvih tovrstnih celovitih zakonov v regiji, ki neposredno naslavlja specifike dela preko spletnih platform.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

V East Renfrewshire so začeli veljati novi prometni predpisi, ki prepovedujejo parkiranje na pločnikih. Guernsey je uvedel strožje predpise za vozniška dovoljenja, s ciljem zmanjšanja nevarne vožnje in vožnje pod vplivom drog. Vlada Združenega kraljestva razpravlja o znižanju dovoljene meje alkohola v krvi, a družine umrlih in avtomobilsko združenje AA menijo, da predlagani ukrepi za varnost na cestah niso dovolj ambiciozni.

Svetovni avtomobilski trg je v letu 2025 zabeležil opazno rast, ki so jo poganjali predvsem prodajni uspehi električnih vozil in vse večja prisotnost kitajskih proizvajalcev. V Združenem kraljestvu je prodaja prvič po letu 2019 presegla mejo dveh milijonov vozil, k čemur je pomembno prispeval 9,7-odstotni tržni delež kitajskih znamk. Skoraj četrtino vseh novih registracij v državi so predstavljala baterijska električna vozila (BEV), kar pomeni skoraj pol milijona novih enot na cestah. Podoben trend so zabeležili v Sloveniji, kjer se je prodaja novih vozil povečala za 8,5 odstotka, tržni delež električnih vozil pa je prvič presegel deset odstotkov. Kljub rasti se proizvajalci spopadajo z upadanjem splošnega povpraševanja po električnih vozilih, kar je nekatere prisililo v drastično zniževanje cen. Znamka Fiat je v okviru skupine Stellantis cene svojih električnih modelov, kot sta 500e in 600e, znižala za do 4.000 funtov, da bi dosegla cenovno pariteto s hibridnimi različicami. Ameriški Lucid je sicer povečal dobave za 55 odstotkov in dosegel revidirane cilje, vendar se je moral spopasti s težavami v dobavni verigi pri novem modelu Gravity ter zmanjševanjem zveznih spodbud za potrošnike. Južnokorejska velikana Hyundai in Kia sta za leto 2026 napovedala ambiciozen cilj prodaje 7,5 milijona vozil po vsem svetu. Strategija temelji na prilagodljivem pristopu k elektrifikaciji in uvajanju novih okolju prijaznih modelov, prilagojenih regionalnim zahtevam. Medtem se v politiki krepijo pritiski za revizijo zakonodaje; britanski avtomobilski sektor poziva vlado k omilitvi načrtovane prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, po vzoru Evropske komisije, ki je svoje cilje za leto 2035 že nekoliko razrahljala.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Več sto tujih turistov, ki so iskali pustolovščine na odročnem jemenskem otoku Sokotra v Indijskem oceanu, je tam obtičalo zaradi prekinitve letalskih povezav. Do ustavitve poletov je prišlo zaradi stopnjevanja napetosti med sprtimi stranmi v Jemnu in njihovimi regionalnimi podporniki, kar je neposredno ohromilo transportne poti v Adenskem zalivu. Med ujetimi potniki je po poročanju tiskovne agencije Reuters tudi državljanka Romunije. Situacija na otoku ostaja negotova, saj turisti nimajo informacij o morebitnih alternativnih načinih vrnitve. Jemenski konflikt, ki se že leta bije med različnimi frakcijami, občasno povzroča resne motnje v civilnem letalskem prometu, vendar je tokratna blokada zaradi izoliranosti otoka Sokotra pustila v negotovosti večje število tujih državljanov. Lokalne oblasti in letalski prevozniki zaenkrat niso podali jasnih navodil ali časovnega okvira za reševanje nastalega položaja.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

V starosti 54 let je nepričakovano umrla Kathleen Muxel, poslanka desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v deželnem parlamentu nemške zvezne dežele Brandenburg. Novico o njeni smrti so potrdili v poslanski skupini AfD, kjer je Muxelova delovala kot strokovnjakinja za področja zaščite živali in gozdarstva. V deželnem parlamentu je zastopala interese volivcev iz okrožja Oder-Spree, kjer se je aktivno zavzemala za kmetijske in okoljske politike. Njena politična pot v Brandenburgu je bila tesno povezana z vzponom stranke AfD na vzhodu Nemčije. Kot članica parlamenta je bila prepoznavna po svojem delu v odborih za kmetijstvo in okolje, kjer je zagovarjala stališča svoje stranke glede upravljanja z naravnimi viri. Njena smrt predstavlja izgubo za poslansko skupino v času, ko se nemška politična krajina pripravlja na nove izzive na deželni in zvezni ravni.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so lokalne oblasti potrdile kritične pomanjkljivosti pri nadzoru požarne varnosti v lokalu, kjer je med praznovanjem novega leta izbruhnil požar. Župan Nicolas Feraud je v torek razkril, da v objektu med letoma 2020 in 2025 niso opravili nobenega uradnega inšpekcijskega pregleda protipožarne zaščite. Kljub dolgemu obdobju brez nadzora je bila lani izvedena zgolj akustična ocena prostora, ki pa se ni nanašala na varnostna tveganja. Preiskava dogodka je v teku, vendar javno objavljeni podatki o petletnem premoru pri varnostnih pregledih sprožajo resna vprašanja o odgovornosti lokalne uprave in upravljavcev priljubljenega turističnega letovišča. Incident bi lahko imel širše posledice za varnostne standarde v švicarskem turističnem sektorju, zlasti v objektih z visoko frekvenco obiskovalcev med zimsko sezono.

Natakar bara Le Co v Crans-Montani je že leta 2019 opozarjal goste na nevarnost ognjemeta. Pojavil se je posnetek iz leta 2019, ki nakazuje na nevarnost požara v baru. Varnostni pregledi v baru niso bili opravljeni od leta 2019.

Občina Crans-Montana je v torek uradno priznala resne pomanjkljivosti pri izvajanju rednih varnostnih nadzorov v lokalu Le Constellation, ki ga je v silvestrski noči uničil katastrofalen požar. Po zadnjih podatkih je v ognju življenje izgubilo 40 oseb, preiskava pa je razkrila, da objekt v obdobju med letoma 2020 in 2025 ni bil ustrezno pregledan s strani pristojnih služb. Predsednik občinskega sveta Nicolas Féraud je na novinarski konferenci izrazil globoko obžalovanje in poudaril, da bo občina prevzela polno odgovornost, ki jo bo v postopku določilo sodstvo. Kljub priznanju o pomanjkanju nadzorov je občinsko vodstvo pojasnilo nekatere tehnične vidike stavbe. Po besedah Férauda sistem požarnega alarma za tovrstne objekte po veljavni zakonodaji ni bil obvezen, število zasilnih izhodov pa naj bi teoretično zadoščalo za evakuacijo 200 oseb. Tragični dogodek je sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih v švicarskih turističnih središčih, medtem ko preiskovalni organi še vedno ugotavljajo neposredni vzrok za izbruh ognja v priljubljenem lokalu.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

V 74. letu starosti je za posledicami krvnega raka umrl legendarni južnokorejski igralec Ahn Sung-ki, ki je v svoji domovini veljal za »nacionalnega igralca«. Ahn se je z boleznijo spopadal od leta 2019, v zadnjem tednu pa so ga po izgubi zavesti prepeljali v bolnišnico, kjer je 5. maja preminil. Njegova smrt je sprožila val žalovanja med kolegi iz filmske industrije in v širši javnosti. V vežici bolnišnice Catholic University of Korea Seoul St. Mary's Hospital se mu je poklonilo mnogo znanih obrazov, med njimi igralec Cha In-pyo, ki se je pokojnemu zahvalil za njegovo mentorstvo in neomajno podporo mlajšim kolegom. Poleg čustvenih slovesnosti je pozornost javnosti vzbudila tudi izbira portreta za žaro. Vdova pokojnega igralca, kiparka Oh So-young, je pojasnila, da so izbrali fotografijo iz leta 1987, posneto med snemanjem filma Naši srečni mladi dnevi, saj po njenem mnenju najbolje odraža njegovo osebnost in čas, ko je bil na vrhu svoje umetniške poti. Manjši zaplet pa je povzročila poslanka stranke Moč ljudstva, Bae Hyun-jin, ki se je na žalovanju pojavila v oblačilih svetle barve in z nasmehom na obrazu, kar je v južnokorejski javnosti in medijih sprožilo kritike glede njene primernosti in odnosa do žalnega protokola.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Avstralski predsednik vlade Anthony Albanese je spremenil svoje prvotno stališče in dopustil možnost uvedbe kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada na plaži Bondi. Čeprav se je sprva zdelo, da premier takšni obsežni preiskavi nasprotuje, je v zadnji izjavi poudaril, da je njegova trenutna prioriteta temeljit pregled delovanja obveščevalnih in varnostnih služb. Preiskava bi se osredotočila na morebitne pomanjkljivosti v sistemu spremljanja groženj in odzivanja nanj. Albanese je pojasnil, da odločitev o kraljevi komisiji, ki predstavlja najvišjo obliko javne preiskave v Avstraliji, še ni dokončna, vendar ostaja na mizi kot ena izmed možnosti za zagotovitev večje varnosti državljanov v prihodnje.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Bolgarski predsednik vlade v odstopu Rosen Željazkov je po pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom sporočil, da bodo težave z blokado na meddržavni meji rešene v prihodnjih dneh. Premiera sta se srečala v Parizu ob robu srečanja Koalicije voljnih, kjer sta razpravljala o trenutnih logističnih zastojih, ki ovirajo prost pretok blaga in ljudi med državama. Željazkov je javnost obvestil, da je od grške strani prejel trdna zagotovila o hitri normalizaciji razmer na mejnih prehodih. Blokade na meji so povzročile precejšnje gospodarske nevšečnosti za prevoznike in podjetja v regiji, zato je bil dvostranski dogovor ključen za preprečitev nadaljnje finančne škode. Čeprav podrobnosti o načinu sprostitve blokad niso bile podrobno razložene, naj bi grška vlada že pripravljala ustrezne ukrepe za odpravo ovir. Dogovor med voditeljema odraža prizadevanja za ohranitev stabilnosti v balkanski regiji in zagotavljanje nemotenega delovanja evropskih transportnih koridorjev.

Romunski predsednik Nicușor Dan je napovedal, da bo v začetku letošnjega leta začel pogajanja s političnimi strankami glede imenovanj na ključne položaje v državi. V ospredju pogovorov bodo predvsem vodstvena mesta v romunski obveščevalni službi (SRI) in službi za zunanje obveščevalne dejavnosti (SIE). Predsednik namerava o teh kadrovskih vprašanjih razpravljati s predstavniki strank PSD, PNL, USR in UDMR, kar nakazuje na prizadevanja za dosego širšega političnega soglasja. Poleg vodenja obveščevalnih služb paket pogajanj vključuje tudi imenovanja na čelo pomembnih tožilstev v državi. Politični viri blizu predsedniške administracije navajajo, da gre za obsežnejši sklop kadrovskih menjav, ki so ključne za stabilnost in delovanje varnostno-pravosodnega sistema v Romuniji. Proces imenovanja novih vodij je bil predviden že v lanskem letu, vendar so se konkretni koraki za izvedbo pogajanj začeli odvijati šele v tekočem obdobju.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Egiptovski minister za zunanje zadeve Badr Abdelati in njegov kolega iz Združenih arabskih emiratov, šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, sta opravila obsežen telefonski pogovor o zaostrovanju regionalnih kriz. V ospredju njunih pogovorov so bile razmere v Sudanu, kjer sta poudarila nujnost nadaljnjega usklajevanja v okviru t. i. četverice (Quad). Njun cilj je doseči humanitarno premirje ter vzpostaviti varna zatočišča in koridorje za pomoč civilnemu prebivalstvu, kar bi vodilo do popolne prekinitve ognja. Poleg sudanskega konflikta sta ministra obravnavala tudi kritične razmere v Palestini, vključno z dogajanjem v Gazi in na Zahodnem bregu. Razpravljala sta o prizadevanjih za uresničitev mirovnih načrtov ter stabilizacijo razmer na vojnih območjih. Dialog je vključeval tudi vprašanje Jemna, pri čemer sta državi potrdili zavezanost k iskanju diplomatskih rešitev za zagotavljanje regionalne varnosti in stabilnosti, ki jo ogrožajo dolgotrajni spopadi v Arabskem svetu.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

V nigerijski zvezni državi Borno je v eksploziji podtaknjene cestne mine umrlo devet vojakov, več drugih pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil na cesti med mestoma Maiduguri in Gubio na severovzhodnem delu države, kjer so tovrstni incidenti pogosti. Nigerijska vojska je potrdila dogodek, ki kaže na nestabilne varnostne razmere v regiji. Čeprav nobena skupina še ni uradno prevzela odgovornosti za napad, sta na tem območju dejavni predvsem teroristični skupini Boko Haram in ISWAP (Islamska država v provinci Zahodna Afrika). Obe organizaciji redno izvajata napade na vojaške konvoje in civiliste, kar otežuje stabilizacijo severovzhodne Nigerije. Oblasti nadaljujejo s preiskavo incidenta in krepijo varnostne ukrepe na omenjeni prometnici.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Senegalska policija je v Dakarju pridržala dva voznika potniških avtobusov tipa Ndiaga Ndiaye, ki sta 31. decembra 2025 povzročila hudo prometno nesrečo na avtocesti. Voznika sta tekmovala za potnike na poti proti postaji Colobane, pri čemer sta izvajala nevarne manevre in drug drugemu onemogočala prehitevanje. Zaradi objestne vožnje sta se obe vozili prevrnili na vozišče, kar je povzročilo popolno zaporo prometa in več kot dva kilometra dolg zastoj. Po poročanju osrednjega komisariata v Dakarju v nesreči na srečo ni bilo žrtev, sta pa voznika s svojim ravnanjem ogrozila številna življenja in kršila cestnoprometne predpise. Pristojni organi so ju privedli pred tožilstvo, kjer se bosta zagovarjala zaradi ogrožanja javne varnosti, oviranja prometa in neupoštevanja pravil o prehitevanju. Incident je v senegalski javnosti ponovno sprožil razpravo o varnosti v javnem prometu in tveganem vedenju voznikov na hitrih cestah.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

V Beogradu so aretirali fitnes trenerja, ki je v svojem stanovanju in garaži skrival obsežen arzenal orožja, vključno s snajperjem, avtomatskimi puškami in lažnimi policijskimi uniformami. Policija je zasegla orožje po večmesečni preiskavi, ki jo je vodilo Višje javno tožilstvo v Beogradu, v okviru prizadevanj za zatiranje najhujših oblik kriminala.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča z ostrimi kritikami, saj so se številni posamezniki, ki jih je pomilostil, v kratkem času ponovno znašli v kazenskih postopkih. Med njimi izstopajo napadalci na ameriški Kapitol z dne 6. januarja 2021, ki so kljub predsedniški milosti nadaljevali s protizakonitimi dejavnostmi. Zachary Alam bo januarja stopil pred sodišče zaradi novega primera vloma v Virginiji, medtem ko je Christopher Moynihan iz New Yorka le nekaj mesecev po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem vodji demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeemu Jeffriesu. John Banuelos, ki je med napadom na Kapitol streljal v zrak, je bil ponovno aretiran zaradi vpletenosti v primer ugrabitve v Utahu, DNK analiza pa ga je povezala tudi s spolnim napadom iz leta 2018. Poleg udeležencev nemirov Trump svojo pravico do pomilostitev širi tudi na posameznike, povezane z organiziranim kriminalom in preiskavo Roberta Muellerja. Odvetnik David Schoen, ki je v preteklosti zastopal Jeffreyja Epsteina in Rogerja Stona, si prizadeva za izpustitev dveh članov mafijske družine Colombo, ki prestajata dosmrtno zaporno kazen. Hkrati je zvezni sodnik odredil pripor za Briana Cola, ki je obtožen podstavljanja bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke. Sodišče je presodilo, da bi izpustitev Cola, ki je leta kopičil material za izdelavo eksplozivnih naprav, pomenila preveliko tveganje za javno varnost. Kritiki ob tem opozarjajo na domnevno nesposobnost pravne ekipe pod Trumpovim okriljem, saj so številne obtožnice v drugih primerih padle na sodiščih.

Donald Trump je novo leto 2026 proslavil na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena naslikala v živo. Slika je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev v dobrodelne namene. Zabave se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v objavljenem posnetku zaslišanja pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA razkril podrobnosti svojih preiskav proti Donaldu Trumpu. Smith je med osemurnim pričanjem, ki se je odvilo za zaprtimi vrati 17. decembra, poudaril, da so bili njegovi kazenski postopki vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Iz posnetkov, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, je razvidno, da je Smith odločno zavračal poskuse predsednika odbora Jima Jordana, da bi spodkopal legitimnost preiskav o dogodkih 6. januarja in ravnanju s tajnimi dokumenti. Med zaslišanjem je Smith pojasnil, da so bili izpiski telefonskih klicev članov kongresa, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na resnost razmer med napadom na Kapitol. Smith je navedel izjave Marka Meadowsa o tem, da so bili prisotni takrat prvič vidno prestrašeni, kar je potrjevalo naravo dogodka. Tožilec se je prav tako držal strogih pravnih omejitev, saj zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni želel odpreti drugega dela poročila o Trumpovih domnevnih kaznivih dejanjih. Analitiki ocenjujejo, da so republikanci skušali z objavo posnetka na praznični večer zmanjšati pozornost javnosti na vsebino, ki po njihovem mnenju ne koristi njihovi politični agendi.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Andreas Hanger, vodja poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) v parlamentarni preiskovalni komisiji, je pozval opozicijsko svobodno stranko (FPÖ), naj se opraviči policiji, pravosodju in avstrijskemu prebivalstvu. Hangerjeve zahteve so posledica obtožb, ki jih je FPÖ podala v zvezi s preiskavo smrti nekdanjega visokega uradnika na ministrstvu za pravosodje Christiana Pilnacka. Po Hangerjevih besedah so bili očitki svobodnjakov o domnevnih nepravilnostih pri delu preiskovalnih organov že v celoti ovrženi. Poslanec ljudske stranke je v pogovoru za tiskovno agencijo APA poudaril, da preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na pobudo opozicije, predstavlja nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja. Hanger meni, da preiskava nima več nobene vsebinske podlage, saj so dokazi potrdili pravilnost postopkov uradnih organov. Spor med vladajočo ÖVP in opozicijsko FPÖ se tako stopnjuje sredi delovanja komisije, ki naj bi razjasnila politične vplive na pravosodni sistem v Avstriji.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel v znamenju naraščajočih ugibanj o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik tako s strani političnih nasprotnikov kot nekaterih članov lastne stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki razkriva, da 79-letni predsednik kaže očitne znake staranja, vključno z dremežem na uradnih srečanjih, se je Trump odzval z vrsto objav na omrežju Truth Social. V njih trdi, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, hkrati pa je sprožil polemike z nasprotujočimi si izjavami o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT). Politično se Trumpova administracija sooča z izzivi na več frontah. Znotraj republikanske stranke so se pojavili pozivi k večji neodvisnosti kongresa, pri čemer je kongresnik Don Bacon opozoril, da bi morali republikanci močneje nasprotovati predsednikovim odločitvam, namesto da delujejo kot njegovi privrženci. Hkrati se krepijo kritike glede njegove zunanje politike, predvsem zaradi groženj Iranu in neizpolnjenih obljub o hitri končanju vojne v Ukrajini. Administracija je pod drobnogledom tudi zaradi načrtov za preimenovanje kulturnih ustanov, kot je Center Kennedy, in domnevnega izkoriščanja sredstev za osebne interese zaveznikov, medtem ko se država pripravlja na ključne vmesne volitve, ki bodo potekale novembra 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Predsednik pariškega sodišča Peimane Ghaleh-Marzban je v torek, 7. januarja 2025, ostro obsodil poročila o morebitnih ameriških sankcijah proti francoskim sodnikom, ki so obravnavali primer stranke Nacionalni zbor (RN). Ghaleh-Marzban je poudaril, da bi takšne grožnje, če bi se uresničile, pomenile nesprejemljivo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Francije. Odziv sodstva sledi razkritjem v nemškem mediju Der Spiegel, po katerih naj bi administracija Donalda Trumpa načrtovala ukrepe proti evropskim uradnikom zaradi domnevne cenzure. Med tarčami ameriškega State Departmenta naj bi bili trije sodniki, ki so na prvi stopnji obsodili voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Francoska javnost in pravosodni organi so na napovedi odreagirali z zaskrbljenostjo glede neodvisnosti sodstva. Primer se nanaša na obsodbo Le Penove in stranke RN v zadevi fiktivnih zaposlitev v Evropskem parlamentu, ki zdaj prehaja v pritožbeno fazo na višjem sodišču.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere na okupiranih palestinskih ozemljih. Po podatkih medijskega observatorija OIC je Izrael v obdobju med 30. decembrom in 5. januarjem na Zahodnem bregu porušil 101 palestinsko hišo, kar organizacija interpretira kot del načrtnega prisilnega izseljevanja prebivalstva. Poročilo navaja, da je bilo v enem tednu ubitih najmanj 124 ljudi, skupno število dokumentiranih kršitev pa je doseglo 1049. Napadi izraelskih sil so se poleg Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema nadaljevali tudi na območju Gaze. OIC poudarja, da uničevanje stanovanjskih objektov in civilne infrastrukture povzroča humanitarno katastrofo. Organizacija je dejanja izraelske vojske označila za vojne zločine in pozvala mednarodno skupnost k ukrepanju proti tistemu, kar opisujejo kot genocidno politiko v palestinskih enklavah. Dokumentacija o dogodkih naj bi služila kot dodatni dokaz o sistematičnem pregonu Palestincev z njihovih domov.

Kosovska policija je na vhodu v Gračanico ustavila in obravnavala skupino Srbov iz vasi Dobrotin, ki so se vračali s tradicionalne seče božičnih dreves (badnjakov). Po navedbah očividcev in udeležencev, med katerimi je Goran Gudžić, so policisti nad skupino izvajali pritisk in jih neustrezno obravnavali v času praznovanja pravoslavnega božiča. Dogodek je sprožil napetosti na območju, kjer srbska skupnost obeležuje svoje verske običaje. Incident se je zgodil v trenutku, ko se srbsko prebivalstvo na Kosovu pripravlja na božične praznike, kar dodatno zaostruje že tako občutljive medetnične odnose. Lokalni viri trdijo, da so policijske enote namerno čakale na skupino vernikov, da bi izvedle nadzor, kar v srbski skupnosti interpretirajo kot obliko ustrahovanja in oviranja verske svobode. Kosovske oblasti dogodka uradno še niso podrobneje pojasnile, medtem ko srbski mediji poročajo o neupravičenem maltretiranju civilistov.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

V nemškem kraju Flieden v okrožju Fulda je v ponedeljek med gašenjem požara v skladiščni hali umrl 24-letni gasilec. Po poročanju lokalnih oblasti se mladenič ni poškodoval neposredno v ognju, temveč je nenadoma zrušil zaradi nujnega zdravstvenega stanja na robu intervencijskega območja. Kljub hitri pomoči in prevozu v bolnišnico mu zdravniki niso mogli več pomagati. Skladiščna hala je v požaru utrpela precejšnjo materialno škodo, vendar v samem objektu ni bilo poškodovanih oseb. Intervencijska ekipa, ki je bila na prizorišču zaradi gašenja obsežnega požara, je ob izgubi mladega kolega pretresena. Preiskava natančnega vzroka smrti še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo na naravno smrt zaradi nenadnih zdravstvenih težav, ki so se pojavile med opravljanjem dolžnosti.

Lastniki švicarskega bara, v katerem je med praznovanjem novega leta izbruhnil katastrofalen požar, so izrazili globoko pretresenost in obljubili polno sodelovanje s preiskovalnimi organi. Tragični dogodek je zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo najmanj 116 ljudi poškodovanih. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so se v javnosti takoj pojavili resni pomisleki glede morebitne prekoračitve dovoljene kapacitete obiskovalcev v objektu. Preiskava se trenutno osredotoča na vzroke za hiter razvoj ognja in vprašanje varnostnih standardov v lokalu. Število žrtev je sprožilo val kritik glede nadzora nad javnimi prireditvami v času praznikov. Lastnik lokala, Jacques, je v izjavi za medije poudaril, da so vsi zaposleni strti zaradi izgube življenj, vendar odgovornosti za morebitno prenapolnjenost prostorov še niso neposredno komentirali.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo tako imenovano vzporedno preiskavo tragičnega požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je v silvestrski noči zahteval 40 smrtnih žrtev in povzročil poškodbe pri 116 ljudeh. Odločitev za pregon so sprejeli zaradi velikega števila vpletenih francoskih državljanov, saj je med umrlimi devet Francozov, med poškodovanimi pa jih je triindvajset. Francoska tožilka Laure Beccuau je pojasnila, da postopek ne predstavlja nezaupanja v švicarsko pravosodje, temveč služi kot podpora žrtvam in njihovim družinam pri uveljavljanju njihovih pravic. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer je ogenj izbruhnil, pod drobnogledom pa sta se znašla tudi lastnika lokala, Jacques in Jessica Moretti, ki sta prav tako francoska državljana. Švicarski organi njun primer že obravnavajo zaradi sumov povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Francosko tožilstvo poudarja, da je takšna preiskava običajna v primerih množičnih nesreč v tujini, kjer so žrtve francoski državljani, saj omogoča neposreden stik in lažjo koordinacijo med pravosodnimi organi obeh držav.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo preiskavo o tragičnem požaru v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana, v katerem je v novoletni noči umrlo devet francoskih državljanov. Namen postopka, ki ga je naznanila pariška tožilka Laure Beccuau, je nudenje podpore francoskim družinam in tesno sodelovanje s švicarskimi organi, ki že vodijo primarno kazensko preiskavo dogodka. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je skupno terjal 40 življenj, medtem ko je bilo 116 oseb poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami, starimi od 14 to 39 let, je bilo kar 22 Švicarjev in 18 tujcev, pri čemer je bila polovica vseh pokojnih mladoletna. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da je bilo med poškodovanimi 69 Švicarjev, 23 Francozov in 12 Italijanov, 83 oseb pa še vedno ostaja v bolnišnični oskrbi. Francoski preiskovalci bodo sedaj vzporedno s švicarskimi kolegi ugotavljali okoliščine, ki so privedle do visoke stopnje smrtnosti med tujimi državljani.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh ustreznih služb za pomoč in ukrepanje po izbruhu obsežnega požara v tovarni mlevskih izdelkov Kalleh. Aref je poudaril nujnost sodelovanja med vsemi državnimi institucijami in lokalnimi službami, da bi čim prej omejili ognjene zublje ter preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Podpredsednik države je pozval k hitri in učinkoviti koordinaciji reševalnih ekip na terenu, saj obrat Kalleh predstavlja enega ključnih akterjev v iranski živilski industriji. Dogodek je sprožil preplah zaradi pomembnosti podjetja za nacionalno oskrbo s hrano in izvoz. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem vzroku požara sprva niso bile znane, so oblasti pod vodstvom Arefa vzpostavile neposreden nadzor nad sanacijo razmer. Reševalne enote so se s požarom spopadale več ur, medtem ko je vlada napovedala preiskavo varnostnih protokolov v industrijskem kompleksu. Incident poudarja ranljivost iranske industrijske infrastrukture in potrebo po hitrem odzivanju državnega vrha na izredne dogodke.

Emmanuel Macron se bo v petek udeležil žalne slovesnosti v Švici za žrtve požara v Crans-Montani. Med 40 žrtvami je bilo identificiranih devet francoskih državljanov, med njimi natakarica, DJ, študentka in oče. V Švici bo 9. januarja potekal dan nacionalnega žalovanja.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v gorskem letovišču Crans-Montana, ki je v novoletni noči zahteval približno 40 življenj, identificirale 113 od 119 poškodovanih oseb. Med identificiranimi žrtvami prevladujejo evropski državljani, vključno z 71 Švicarji, 14 Francozi in 11 Italijani, medtem ko ruskih državljanov po navedbah lokalne policije ni bilo med poškodovanimi. Načelnik policije kantona Valais, Frédéric Gisler, je pojasnil, da šest oseb še vedno ostaja neidentificiranih, Italija pa je sporočila, da pogrešajo še šest svojih državljanov. Zaradi hudih opeklin so približno 50 poškodovancev že premestili v specializirane centre za zdravljenje opeklin po Švici, v kratkem pa načrtujejo tudi premeščanja v druge evropske države, ki so ponudile pomoč. Poljska je že izrazila pripravljenost za sprejem ranjenih. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je bil še posebej tragičen, ker so številni obiskovalci, med katerimi je bilo veliko mladoletnikov, ostali ujeti v kletnih prostorih objekta, kar je onemogočilo hitro evakuacijo in povzročilo visoko število žrtev.

Po tragičnem požaru v Crans-Montani je bila identificirana 14-letnica med smrtnimi žrtvami. Bar, kjer je ogenj izbruhnil med novoletno zabavo, je bil priljubljen med mladimi in se je za približno 40 ljudi spremenil v smrtno past. Številni svojci, ki so pogrešali svoje otroke po zabavi, so prejeli žalostno potrditev.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj, še 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem baru Le Constellation okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Med žrtvami in poškodovanimi so predvsem mladi ljudje, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti iz sosednjih držav. Preiskovalci kot glavni vzrok za nesrečo navajajo uporabo pirotehničnih sredstev oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. To je povzročilo t. i. pojav "flashover" oziroma nenaden preskok ognja, zaradi česar je celoten prostor v trenutku zajel ognjeni pekel. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev še poteka, saj so nekatera trupla močno opečena, zdravstveni delavci pa opozarjajo, da so številni poškodovanci še vedno v smrtni nevarnosti.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so v torek prepeljali v bolnišnico na preiskave, potem ko je v svoji zaporniški celici padel in se udaril v glavo. Po besedah njegove soproge Michelle Bolsonaro, ki je novico objavila na družbenih omrežjih, se je incident zgodil v zgodnjih torkovih urah med spanjem. Nekdanji voditelj naj bi zdravniško pomoč prejel šele ob prihodu soproge na obisk, kar sproža vprašanja o odzivnosti zaporniškega osebja. Zdravnik nekdanjega predsednika je za časnik O Globo potrdil, da je Bolsonaro utrpel blago travmatsko poškodbo možganov. Zaradi resnosti poškodbe bo moral opraviti dodatne diagnostične teste, s katerimi bodo ocenili morebitne dolgoročne posledice. Bolsonaro se trenutno nahaja v zaporu pod zvezno jurisdikcijo, kjer prestaja kazen, podrobnosti o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju pa ostajajo omejene na izjave družine in osebnega zdravnika.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je med nedavnim srečanjem vlade v kraju Hambalang pošalil na račun Muhaimina Iskandarja, predsednika stranke PKB in trenutnega koordinatorja ministrstva za človekov razvoj. Subianto je med retretom kabinetov »Rdeče-bele« koalicije v Padepokan Garuda Yaksa dejal, da je treba stranko PKB nenehno nadzorovati, kar je v dvorani sprožilo smeh. Dogodek se je odvil v okviru začetka novega delovnega leta, ko se indonezijsko politično vodstvo zbira na posvetovanjih o prihodnjih strategijah. Čeprav so bile besede izrečene v sproščenem tonu, odražajo dinamiko znotraj nove vladne koalicije, kjer Subianto združuje različne politične frakcije. Muhaimin Iskandar, znan tudi pod vzdevkom Cak Imin, je v kabinetu prevzel pomembno vlogo, kljub temu da sta bila s Subiantom v preteklosti politična tekmeca. Takšna javna izmenjava šal v indonezijski politiki pogosto služi kot sredstvo za prikazovanje enotnosti in zmanjševanje napetosti med koalicijskimi partnerji.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Voditelj iraškega nacionalnega modrostnega gibanja Amar al Hakim je v zadnji izjavi izpostavil ključni pomen žrtev generala Kasema Sulejmanija in Abuja Mahdija al Muhandisa v boju proti terorizmu. Po njegovih besedah sta imela omenjena voditelja osrednjo vlogo pri osvobajanju iraškega ozemlja izpod nadzora terorističnih skupin, predvsem Islamske države. Al Hakim je njuno delovanje označil za požrtvovalno in odločilno za stabilizacijo države. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja njunih dosežkov na področju regionalne varnosti. Al Hakim je poudaril, da so njuna prizadevanja omogočila Iraku ponovno vzpostavitev suverenosti nad ozemlji, ki so jih pred leti zasedli skrajneži. Njegov govor odraža del širšega političnega diskurza v Iraku, ki Sulejmanija in Al Muhandisa obravnava kot simbola odporniškega gibanja proti tujim grožnjam in radikalnemu ekstremizmu.

Županja mesta Hsinču Gao Hongan je na novoletni slovesnosti uradno napovedala začetek ambicioznega infrastrukturnega projekta za izgradnjo nove večnamenske dvorane, imenovane Hsinchu Arena. Po načrtih mestnih oblasti bo objekt sprejel med 10.000 in 15.000 obiskovalcev, služil pa naj bi kot osrednje prizorišče za mednarodna športna tekmovanja, velike koncerte in tehnološke sejme. Gao Hongan je ob tem poudarila, da so že identificirali potencialne lokacije za gradnjo in da projekt predstavlja ključni del dopolnitve javne infrastrukture v mestu. Napoved projekta je v lokalnem političnem okolju sprožila različne odzive. Mestni svetnik Liu Chongxian je županjine načrte označil za predvolilne obljube in izrazil dvom o njihovi izvedljivosti, saj Gao Hongan omenjenega projekta prej ni vključila v svoj uradni program. Kritiki so županji očitali tudi prisvajanje zamisli He Zhiyonga iz stranke Kuomintang, ki je v preteklosti že predlagal podobno rešitev za potrebe mesta. Projekt prihaja v času povečanih političnih dejavnosti, ko se tajvanska mesta pripravljajo na lokalne volitve leta 2026.

Ameriško obrambno ministrstvo je sprožilo šestmesečno revizijo, ki bo proučila učinkovitost žensk na bojnih položajih v kopenski vojski skoraj desetletje po tem, ko so jim te vloge postale dostopne. Odločitev sledi septembrski napovedi obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je poudaril, da morajo vojakinje izpolnjevati najvišje moške standarde. Revizija, ki jo bo izvajal Inštitut za obrambne analize (IDA), je namenjena ugotavljanju, ali prisotnost žensk vpliva na operativno pripravljenost in smrtnost enot. Načrtovana revizija bi lahko vodila do novih vojaških standardov telesne pripravljenosti, kar bi morebiti omejilo dostop žensk do določenih neposrednih bojnih vlog. Po poročanju radia NPR je Hegseth v memorandumu admirale in generale opozoril, da morajo biti standardi prilagojeni zahtevam bojišča, ne pa družbenim ciljem vključevanja. Ta poteza pomeni odmik od politik prejšnjih administracij in nakazuje morebitno reorganizacijo strukture ameriških oboroženih sil pod novim vodstvom.

Poveljnik iranske vojske je za novega uradnega tiskovnega predstavnika oboroženih sil Islamske republike Iran imenoval brigadnega generala Amirja Mohameda Akraminjo. Imenovanje je bilo izvedeno z neposrednim dekretom vrhovnega poveljnika, kar poudarja pomen konsolidacije komunikacijskih kanalov znotraj vojaških struktur države. Akraminja bo prevzel odgovornost za podajanje uradnih izjav in informiranje javnosti o dejavnostih vojske. Ta kadrovska sprememba v vrhu iranskih oboroženih sil prihaja v času, ko država posodablja svojo komunikacijsko strategijo v regiji. General velja za izkušenega vojaškega uradnika, ki bo v prihodnje ključni člen pri posredovanju informacij domačim in tujim medijem.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.