Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Po poročanju ruskih medijev je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napade na objekte v Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Trump se je izognil konkretnim vprašanjem o dogodku in obljubil pojasnila kasneje. Senator Klišas se je ironično odzval na molk evropskih politikov glede ameriških napadov na Caracas. Estonska premierka Kaja Kallas je komentirala dogajanje v Venezueli.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Ameriške sile so aretirale venezuelskega predsednika Madura in ga odpeljale v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi z mamili in orožjem. Predsednik Trump je izjavil, da bo ZDA upravljala Venezuelo, dokler se razmere ne uredijo, ter da je venezuelski podpredsednik že prisegel kot predsednik. Aretacija je povzročila veselje med venezuelskimi izseljenci, ki so slavili z ameriškimi zastavami in maskami Trumpa. Medtem Kitajski strokovnjaki vidijo v tem poskus ZDA, da ponovno vzpostavijo nadzor nad zahodno hemisfero. Predsednik Trump je bil kritičen, ker ni uspel posredovati v Gazi in Ukrajini.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Vrhovno sodišče Venezuele (TSJ) je v soboto zvečer uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila razglasitvi "prisilne odsotnosti" dosedanjega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Sodišče je dogajanje označilo za tujo vojaško agresijo in ugrabitev, kar je povzročilo materialno nezmožnost vodenja države. Rodríguezova je po prevzemu funkcije aktiviral Svet za nacionalno obrambo ter vrhovnemu sodišču poslala odlok o razglasitvi izrednega stanja zaradi zunanjih pretresov, ki naj bi v prihodnjih urah omogočil polno izvajanje pooblastil. Ustavni senat je v svoji sodbi pojasnil, da gre za začasno odsotnost predsednika, kar podpredsednici omogoča opravljanje funkcije za obdobje do 90 dni. S tem se je sodišče za zdaj izognilo razglasitvi trajne odsotnosti, ki bi zahtevala razpis novih volitev v 30 dneh. Imenovanje je bilo objavljeno v televizijskem in radijskem nagovoru sodnice Tanie D'Amelio, medtem ko razmere v državi po obsežnih ameriških zračnih napadih ostajajo napete. Nova predsednica pričakuje polno podporo sodstva pri stabilizaciji razmer v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike na tarče v Venezueli. Guterres je opozoril, da tovrstna enostranska dejanja pomenijo kršitev mednarodnih norm in bi lahko ustvarila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah uporaba vojaške sile zunaj okvirov mednarodnega prava ogroža regionalno stabilnost in suverenost držav. Napad se je zgodil v kontekstu močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali skozi celotno leto 2025. Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa svojo vojaško dejavnost utemeljile z bojem proti kriminalnim tolpam, kot je Tren de Aragua, ki so jih označile za teroristične organizacije. Kljub temu so Združeni narodi poudarili nujnost reševanja sporov prek diplomatskih poti in spoštovanja listine ZN, saj bi nadaljnje stopnjevanje konfliktov lahko privedlo do humanitarne katastrofe v regiji.

Bela hiša je potrdila, da so Združene države Amerike v soboto, 3. januarja, začele izvajati vojaške napade na ozemlju Venezuele. Po poročanju ameriške televizijske mreže Fox News, ki se sklicuje na uradne vire v Washingtonu, gre za neposredno vojaško posredovanje proti tej južnoameriški državi. Podrobnosti o specifičnih ciljih ali obsegu operacije trenutno še niso v celoti pojasnjene, vendar uradna potrditev administracije kaže na resno zaostrovanje odnosov. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Venezuele, saj so se Združene države Amerike odločile za uporabo kinetične sile. Razmere na terenu ostajajo negotove, medtem ko svetovna javnost pričakuje dodatna pojasnila o razlogih za napad in morebitnih civilnih žrtvah. Mediji v regiji poročajo o povečani pripravljenosti venezuelskih obrambnih sil, medtem ko diplomacija v regiji poziva k zadržanosti.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal izvedbo vojaških napadov na cilje znotraj venezuelskega ozemlja, vključno z večjimi vojaškimi objekti. Po poročanju ameriške mreže CBS News, ki se sklicuje na vire v administraciji, je bila odločitev o napadih sprejeta že pred dnevi, vendar so se nekatere detonacije v glavnem mestu Caracas zvrstile šele v zadnjih urah. Med tarčami naj bi bil tudi Fuerte Tiuna, osrednje vojaško oporišče v državi, kjer so očividci poročali o močnih eksplozijah. Napadi pomenijo drastično stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Predsednik Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril na možnost tovrstnih ukrepov kot del strategije proti vladi Nicolása Madura in delovanju narkokartelov na tem območju. Venezuelski uradniki in prebivalci prestolnice so prek družbenih omrežij potrdili več zaporednih eksplozij, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom hitro bližajo točki neposrednega vojaškega konflikta širših razsežnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil izjavil, da je Maduro svojo državo pahnil v pogubo. Pri tem je poudaril, da je aretacija sporna.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli uspešno izvedle operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika zakoncema ni uspelo pravočasno doseči varnega bunkerja, preden so ju zajele posebne enote. Operacija predstavlja vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale skozi celotno preteklo leto. Zajeta zakonca so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo, s katero ju trenutno prevažajo proti New Yorku. Trump je poudaril, da je bila operacija bliskovita, nekateri viri pa so namigovali, da bi se Maduro pred tem lahko poskušal skriti v venezuelski džungli. Dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, s čimer se je uresničila Trumpova predhodna grožnja o uporabi vojaške sile za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike rano zjutraj izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške enote med operacijo uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago pojasnil, da sta bila zakonca že prepeljana zunaj meja Venezuele, operacijo pa je opisal kot odločen poseg v državi. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Do vojaškega posredovanja je prišlo kmalu po tem, ko je Madurova administracija na ključnih točkah države namestila težko orožje in raketne sisteme. Ameriška stran je pred tem večkrat opozorila na svojo vpletenost v venezuelsko politično krizo, vendar se je operacija kljub temu zgodila nepričakovano hitro. Podrobnosti o trenutni lokaciji Madura in statusu venezuelskih vojaških sil po napadu za zdaj ostajajo neznane, prav tako še niso objavljena poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom.

Po napadu ZDA na Venezuelo se je oglasil nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki živi v ZDA, in komentiral aretacijo Nicolása Madura. Vladajoča Socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala svoje člane k takojšnji mobilizaciji. Predsednik andaluzijske vlade Juanma Moreno je izrazil zaskrbljenost in dejal, da si Venezuela zasluži demokratično in mirno prihodnost, kjer se spoštujejo pravice. Venezuela je poročala o zračnih napadih v glavnem mestu in zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua.

Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških napadov na Venezuelo, vendar bo Nicolás Maduro sojen v ZDA. Venezuelska vlada je zahtevala dokaze o življenju Nicolása Madura in uradno obtožila ZDA »hude vojaške agresije«. Razmere v državi ostajajo napete.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer na celotnem ozemlju države, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na prestolnico Karakas. Po poročanju venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve so ukrepi namenjeni zaščiti prebivalstva in zagotavljanju delovanja državnih institucij v času vojaške agresije. Poleg izrednih razmer je Maduro odredil tudi splošno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejal, obsežno vojaško eskalacijo s strani Washingtona. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nekateri tuji mediji pa poročajo o negotovosti glede trenutnega položaja in usode predsednika Madura po samem napadu. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama, saj so Združene države Amerike prešle od diplomatskih in gospodarskih pritiskov k neposredni vojaški sili. Venezuelske oblasti so napad označile za hudo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države, medtem ko se svetovna javnost odziva na nenadno zaostritev razmer v Latinski Ameriki.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov na tarče v Venezueli, kar so potrdili tako ameriški medijski viri kot venezuelska vlada. Po poročanju mreže Fox News so ameriške sile napadle strateške cilje, medtem ko so se v prestolnici Caracas in okolici slišale močne eksplozije. Videoposnetki s terena prikazujejo ameriške jurišne helikopterje med delovanjem nad venezuelskim ozemljem, kar predstavlja dramatično zaostritev odnosov med državama. Vlada v Caracasu je vojaško posredovanje ostro obsodila in ga označila za agresijo na civilno prebivalstvo in vojaške objekte v zveznih državah Caracas, Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni tudi na nenaseljena oziroma civilna območja, kar povečuje humanitarno tveganje v regiji. Napadi so sledili večtedenskim napetostim in obtožbam o načrtovanju sabotaž. Operacija pomeni neposreden prehod iz diplomatskih napetosti v odprt oborožen spopad. Predsednik Nicolás Maduro je že pred dnevi opozarjal na možnost takšnega scenarija, ko je ameriško administracijo obtožil priprav na bombardiranje države. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nestabilno, saj poročila o eksplozijah še vedno prihajajo iz različnih delov države, mednarodna skupnost pa s strahom pričakuje morebitno širitev konflikta v Južni Ameriki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Venezuelsko prestolnico Caracas in več drugih krajev po državi so v nočnih urah pretresle močne eksplozije. Po razpoložljivih poročilih je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na ključne cilje v prestolnici, kar je privedlo do razglasitve izrednih razmer v državi. Razmere so se hitro zaostrile, saj poročila navajajo tudi domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika, kar v državi povzroča politično in varnostno negotovost. Kolumbijski predsednik je dogajanje že označil za napad, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o ameriškem vojaškem posredovanju. Združene države Amerike so s tem dejanjem neposredno posegle v suverenost Venezuele, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike. Informacije o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar poročila s terena nakazujejo na obsežno opustošenje v okolici strateških objektov.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Izraelske oborožene sile so v petek zvečer in v soboto izvedle nove kopenske vdore v južni sirski provinci Dara in Kunejtra. Po poročanju sirske državne tiskovne agencije SANA in drugih lokalnih medijev so izraelske enote vdrle v porečje reke Jarmuk v provinci Dara ter v več vasi na podeželju Kunejtre. Gre za nadaljevanje niza vojaških operacij na sirskem ozemlju, ki jih sirska stran označuje za grobo kršitev državne suverenosti. Operacija v Dari je bila osredotočena na strateško območje ob meji, medtem ko so v Kunejtri izraelska vojaška vozila prodrla globlje v podeželska območja. Čeprav podrobnosti o morebitnih žrtvah ali zajetih osebah v zadnjih urah niso popolnoma potrjene, dogodki sledijo vzorcu povečane vojaške aktivnosti Izraela v Siriji, ki se je stopnjevala po lanskih političnih spremembah v Damasku. Izrael svoje dejavnosti pogosto utemeljuje z zagotavljanjem varnosti na mejnem območju in preprečevanjem krepitve sovražnih milic.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je sporočilo, da so zaključili postopek umika vseh svojih pripadnikov oboroženih sil z ozemlja Jumna. Ta odločitev sledi uradnemu sklepu vodstva države o končanju sodelovanja v protiterorističnih operacijah na jemenskem ozemlju. Vsi vojaški kontingenti so državo že zapustili, s čimer se zaključuje pomembno obdobje neposredne vojaške vpletenosti države v jemenski konflikt. Operacija je bila del širših prizadevanj koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, vendar se Združeni arabski emirati zdaj osredotočajo na drugačne strateške prioritete. Umik vojakov bi lahko vplival na nadaljnji potek dogodkov v regiji, kjer so se sirske in jemenske sile spopadale z uporniškimi skupinami. Kljub umiku sil pa emirati ohranjajo določen politični vpliv v regiji prek lokalnih zaveznikov.

Več sto tujih turistov, ki so iskali pustolovščine na odročnem jemenskem otoku Sokotra v Indijskem oceanu, je tam obtičalo zaradi prekinitve letalskih povezav. Do ustavitve poletov je prišlo zaradi stopnjevanja napetosti med sprtimi stranmi v Jemnu in njihovimi regionalnimi podporniki, kar je neposredno ohromilo transportne poti v Adenskem zalivu. Med ujetimi potniki je po poročanju tiskovne agencije Reuters tudi državljanka Romunije. Situacija na otoku ostaja negotova, saj turisti nimajo informacij o morebitnih alternativnih načinih vrnitve. Jemenski konflikt, ki se že leta bije med različnimi frakcijami, občasno povzroča resne motnje v civilnem letalskem prometu, vendar je tokratna blokada zaradi izoliranosti otoka Sokotra pustila v negotovosti večje število tujih državljanov. Lokalne oblasti in letalski prevozniki zaenkrat niso podali jasnih navodil ali časovnega okvira za reševanje nastalega položaja.