Policija v ameriški zvezni državi Misisipi je pridržala moškega, ki je osumljen umora šestih oseb na treh različnih prizoriščih v majhnem kraju Arkabutla. Med ubitimi žrtvami je po navedbah lokalnih oblasti tudi sedemletna deklica. Organi pregona so osumljenca izsledili in mu odvzeli prostost kmalu po poročilih o prvih strelih, trenutno pa še ugotavljajo motiv za ta nasilna dejanja. Preiskovalci so trupla odkrili na različnih lokacijah, kar kaže na to, da se je storilec premikal skozi naselje. Napadi so povzročili preplah v lokalni skupnosti, saj gre za enega izmed hujših incidentov z ognjeno močjo v zadnjem obdobju na tem območju. Policija za zdaj ne išče dodatnih sostorilcev in meni, da je nevarnost za javnost prenehala. Dogodek znova odpira razpravo o varnosti in zakonodaji na področju orožja v Združenih državah Amerike, saj se država spopada z nizu podobnih tragedij. Lokalni šerif je potrdil, da so osumljenca prijeli v njegovem vozilu, kjer so našli tudi več kosov strelnega orožja, ki bodo služili kot dokazno gradivo v prihajajočem sodnem postopku.

Nizozemska policija je v soboto, 10. januarja 2026, v stanovanjski hiši na ulici Bolderikkamp v mestu Leiderdorp odkrila truplo ženske, ki je umrla zaradi posledic nasilnega incidenta. Na kraju dogodka so policisti nemudoma odvzeli prostost moškemu, ki ga sumijo vpletenosti v njeno smrt. Podrobnosti o identiteti žrtve in osumljenca za zdaj niso javno objavljene. Kriminalisti so na kraju dejanja že začeli obsežno forenzično preiskavo, s katero skušajo rekonstruirati natančen potek dogodkov v stanovanju. Policija še ugotavlja motiv za dejanje in naravo razmerja med osumljencem ter žrtvijo. Preiskava se osredotoča na zbiranje materialnih dokazov in pričevanj sosedov, ki bi lahko pojasnili okoliščine tragedije. Dogodek v Leiderdorpu se je zgodil le nekaj mesecev po podobnem nasilnem incidentu v kraju Vlijmen, kar v državi ponovno odpira vprašanja o varnosti v zasebnih bivališčih in nasilju v družini. Lokalne oblasti so javnost pozvale k mirnosti, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo z delom.

Michael McKee je bil obtožen umora Spencerja Tepeja in Monique Tepe, ki sta bila konec decembra ustreljena v svojem domu v Columbusu. Sodišče je razkrilo, da je McKee bivši mož Monique Tepe.

V severnem delu Kosovske Mitrovice je bil danes tarča vloma hram svetega Dimitrija, iz katerega so neznani storilci odtujili denarna sredstva. Namestnik poveljnika kosovske policije za regijo Sever, Veton Eljšani, je potrdil incident in navedel, da policija primer obravnava kot težko tatvino. Preiskava na kraju dogodka še poteka, policijski organi pa zbirajo informacije, ki bi vodile do odkritja storilcev. Incident se je zgodil v dopoldanskih urah, ko so neznanci vdrli v prostore cerkve in iz blagajn odnesli neimenovan znesek denarja. Po podatkih portala Nova.rs in Radia Mitrovica je kosovska policija takoj po prijavi zavarovala območje. Gre za še enega v nizu napadov na verske objekte v tem delu mesta, kar povzroča dodatno vznemirjenje med lokalnim srbskim prebivalstvom. Dogodek vnovič izpostavlja občutljive varnostne razmere na severu Kosova, kjer so verski objekti pogosto tarče vandalizma ali premoženjskih kaznivih dejanj. Lokalne oblasti so napovedale poostren nadzor v okolici verskih znamenitosti, da bi preprečile morebitne ponovitve tovrstnih dejanj, ki negativno vplivajo na medetnično in versko stabilnost v regiji.

V ameriški zvezni državi Mississippi je v petek prišlo do tragičnega streljanja, v katerem je po podatkih lokalnih oblasti umrlo najmanj šest oseb. Napadalec, čigar motivi za dejanje za zdaj ostajajo neznani, je bil po incidentu s strani policijskih enot hitro izsleden in pridržan. Dogodek je ponovno sprožil razprave o varnosti in razširjenosti orožja v regiji. Po podatkih nevladne organizacije Gun Violence Archive so Združene države Amerike v letu 2026 zabeležile že deset množičnih streljanj, pri čemer se za takšen incident šteje dogodek, v katerem so ustreljene vsaj štiri osebe, ne vključujoč strelca. Podatki kažejo na nadaljevanje trenda visoke stopnje nasilja z orožjem, ki ostaja ena najbolj perečih težav ameriške družbe. Preiskava o okoliščinah včerajšnjega napada še poteka, policija pa preverja ozadje osumljenca in morebitne povezave z žrtvami. Lokalna skupnost je po dogodku pretresena, oblasti pa zagotavljajo, da neposredne nevarnosti za javnost po aretaciji osumljenca ni več. Gre za enega najbolj smrtonosnih incidentov v tej zvezni državi v zadnjem obdobju.

V streljanju v ameriški zvezni državi Misisipi je moški na treh različnih območjih ubil šest ljudi, med njimi tudi sedemletno deklico. Po poročanju New York Posta je to najhujši strelski incident v tej državi v zadnjem desetletju.

Policija v Virovitici preiskuje primer goljufije, v kateri je bila 72-letna ženska oškodovana za večjo količino denarja in nakita. Neznanec, ki se je po telefonu lažno predstavil kot zdravnik, je upokojenko prepričal, da njen sin nujno potrebuje finančna sredstva za reševanje zdravstvenega stanja. Prestrašena ženska je nato v petek dragocenosti predala ženski osebi, ki se je pojavila na njenem naslovu. Preiskovalci opozarjajo, da gre za premišljeno obliko kaznivega dejanja, pri kateri storilci izkoriščajo čustveno stisko in ranljivost starejših oseb. Žrtev je bila prepričana, da z izročitvijo premoženja neposredno pomaga svojemu družinskemu članu, kar je pogost vzorec pri tovrstnih telefonskih prevarah. Policija ob tem ponovno poziva državljane k previdnosti pri komunikaciji z neznanci. Lokalne oblasti trenutno zbirajo informacije in sledi, ki bi lahko pripeljale do storilcev. Poudarjajo, da uradne zdravstvene ustanove nikoli ne zahtevajo gotovine ali nakita neposredno na domu pacientov oziroma njihovih svojcev. Javnost pozivajo, naj o sumljivih klicih takoj obvesti najbližjo policijsko postajo.

Grška policija je v Solunu razkrila pretresljiv primer ugrabitve in zlorabe 13-letne tujke. Posebna enota oddelka za zaščito mladoletnikov je deklico, katere izginotje so predhodno prijavili, izsledila v središču mesta v družbi 24-letnega moškega afganistanskega porekla. Preiskava je pokazala, da je mladoletnica bivala na domu osumljenca, kjer naj bi nad njo izvajal spolno nasilje, glede na prijave pa naj bi ji prisilno dajal tudi prepovedane droge. Moškega so nemudoma pridržali in ga bodo s kazensko ovadbo privedli pred pristojnega tožilca. Poleg omenjenega primera so grški varnostni organi v Solunu izvedli še več drugih operacij. Med njimi izstopa aretacija 35-letnega tujca, za katerim je bila razpisana Interpolova rdeča tiralica. Moškega, ki v državi ni imel dovoljenja za bivanje, turške oblasti iščejo zaradi vpletenosti v huda kazniva dejanja, vključno z ubojem, umorom ter nezakonito posestjo strelnega orožja in streliva. Aretacija je bila izvedena v sklopu poostrenega nadzora migracij in preprečevanja čezmejne kriminalitete. V ločeni akciji so policisti oddelka za boj proti organiziranemu športnemu nasilju aretirali 23-letnega domačina. Pri njem so med ciljno usmerjeno operacijo za preprečevanje nasilja med navijači našli ročno zvit cigaret s kanabisom. Ta niz aretacij kaže na okrepljeno prisotnost varnostnih sil v drugem največjem grškem mestu, kjer se organi spopadajo tako z nasilno kriminaliteto kot s kršitvami zakonodaje o drogah in javnem redu.

V Münchnu se je začel sodni proces proti moškemu, ki je pred skoraj letom dni z avtomobilom zapeljal v množico ljudi. V tragičnem dogodku sta izgubila življenje mati in njen otrok, več deset drugih oseb pa je bilo poškodovanih. Tožilstvo dejanje obravnava v okviru kaznivih dejanj povezanih s terorizmom, saj preiskava kaže na namerno povzročitev nesreče z uničujočimi posledicami. Sodišče bo v prihodnjih tednih podrobno preučilo motive obtoženca in okoliščine, ki so privedle do napada. Dogodek je v nemški javnosti sprožil buren odziv in ponovno odprl razprave o varnosti na javnih mestih ter preprečevanju radikalizacije posameznikov. Zaradi visoke stopnje nevarnosti in števila žrtev proces poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi. Obramba in tožilstvo bosta v postopku predstavila svoje ključne dokaze, vključno z izpovedmi prič in izvedenskimi mnenji o psihičnem stanju storilca. Sodba bo predvidoma izrečena po zaključku vseh dokaznih postopkov, javnost pa pričakuje strogo kazen za dejanje, ki je pretreslo celotno državo.

Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, namenjenem obravnavi vsesplošnih protivladnih protestov, ki pretresajo državo. Med sejo so poslanci v parlamentu, ki je pod nadzorom trde struje, uprizorili protestno dejanje, ko so stekli v ospredje dvorane in vzklikali gesla proti Združenim državam Amerike. Incident v Teheranu odraža napetosti v državi, kjer se oblasti spopadajo z največjim izzivom v zadnjih letih. Dogajanje v parlamentu je bilo uperjeno proti zunanjim vplivom, za katere iransko vodstvo trdi, da spodbujajo nemire po državi. Medtem ko so ulice polne protestnikov, ki zahtevajo reforme in večje osebne svoboščine, so se zakonodajalci odločili za javno izkazovanje zvestobe režimu in protizahodni retoriki. Sestanek parlamenta se je osredotočal na varnostne vidike in odziv države na nadaljevanje demonstracij. Kljub poskusom parlamenta, da bi s simbolnimi gestami poenotil politično vodstvo, se pritiski javnosti ne umirjajo. Seje so se udeležili ključni varnostni uradniki, ki so poslance seznanili z razmerami na terenu. Iranska vlada vztraja pri obtožbah na račun tujih obveščevalnih služb, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja ravnanje iranskih varnostnih sil proti lastnim državljanom.

Nemška zvezna vlada je zavrnila predlog zveznih dežel za uvedbo obvezne kontrole osebnih dokumentov potnikov neposredno pred vstopom na letalo. Predlog so dežele podale z namenom izboljšanja varnosti in natančnejšega nadzora nad tem, kdo se dejansko nahaja na krovu zrakoplova. Čeprav so nekatere evropske države, kot sta Francija in Španija, tovrstne ukrepe že uvedle v svojo redno prakso, Berlin ostaja pri obstoječi ureditvi. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza za zdaj še ni podala uradnih in podrobnih utemeljitev za svojo odločitev o blokadi tega ukrepa. Kritiki opozarjajo, da sedanja praksa omogoča anonimnost potnikov, saj letalske družbe pogosto preverjajo le veljavnost vozovnic, ne pa tudi identitete potnika s pomočjo uradnega dokumenta s fotografijo. Zagovorniki sprememb poudarjajo, da bi takšen korak bistveno otežil potovanja osebam z lažno identiteto ali tistim, ki so na seznamih iskanih oseb. Kljub pritisku deželnih notranjih ministrov zvezna vlada zaenkrat ne načrtuje zakonskih sprememb, ki bi letalske prevoznike zavezale k strožjemu preverjanju ob vratih za vkrcanje.

Nizozemska policija je izdala opozorilo Amber Alert za 10-letno Wendy iz Rotterdama, ki je pogrešana in bi se lahko znašla v življenjski nevarnosti.

Na mednarodnem maratonu v Tainanu je sodelovalo več kot 5000 tekačev iz 31 držav, med njimi 360 tujcev. Kenijski tekači so osvojili prva mesta v moški in ženski konkurenci na celotni razdalji. Medtem so na maratonu Standard Chartered v Tajpeju odkrili napako v zapisu besede 'Marathon' na medaljah.

Nemški zvezni notranji minister Dobrindt je po nedavnem požarnem napadu na berlinsko električno omrežje, ki je povzročil obsežen izpad elektrike, napovedal oster odziv države in celovit paket ukrepov proti levemu ekstremizmu. Minister je ob napovedi poudaril, da bodo varnostni organi "udarili nazaj", pri čemer se bodo osredotočili predvsem na okrepljen nadzor nad radikalnimi skupinami. Načrtovani ukrepi so neposreden odziv na sabotažo kritične infrastrukture, ki so jo po navedbah preiskovalcev izvedli levičarski skrajneži v sodelovanju z radikalnimi podnebnimi aktivisti. Vlada namerava s temi koraki izboljšati varnost oskrbe z energijo in preprečiti podobne incidente, ki ogrožajo javni red in mir v prestolnici. Dobrindt je v svoji izjavi izpostavil, da bo poudarek na preventivnem delovanju in strožjem sankcioniranju tistih, ki se zatečejo k nasilju pod krinko političnih ciljev. Poleg dodatnega nadzora paket predvideva tudi tesnejše sodelovanje med obveščevalnimi službami in policijskimi enotami pri varovanju ključnih vozlišč državne infrastrukture.

Dansko sodišče je odredilo pripor za dva mladostnika, ki sta osumljena povzročitve eksplozije v kiosku na ulici Istedgade v Københavnu. Osumljenca bosta do 26. januarja nameščena v zaprtem oddelku zavoda za mladoletnike, saj gre za osebi, mlajši od 18 let. Policija dogodek obravnava kot resno kaznivo dejanje, ki je ogrozilo javno varnost v priljubljeni mestni četrti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada in morebitne motive za uporabo eksplozivnih sredstev proti trgovskemu objektu. Čeprav v incidentu ni bilo poročil o smrtnih žrtvah, je nastala znatna gmotna škoda, dogodek pa je povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Sodišče je pripor utemeljilo s tveganjem ponovitve dejanja ali vplivanja na pričo. Oblasti v danski prestolnici v zadnjem obdobju posvečajo več pozornosti nasilju med mladimi in uporabi nevarnih sredstev v urbanih okoljih. Ta primer izpostavlja naraščajoč trend vpletenosti mladoletnih oseb v težja kazniva dejanja, kar sproža razprave o varnostnih ukrepih in preventivnem delu z mladostniki v mestnih središčih.

Nevarnost snežnih plazov se je povečala v bavarskih Alpah, kjer so prav tako razglasili četrto stopnjo nevarnosti. Poročajo tudi o več smrtnih žrtvah v Franciji zaradi snežnih plazov. Strokovnjaki opozarjajo na previdnost izven urejenih smučišč.

V mestu Prokopjevsk v Kemerovski oblasti so preiskovalci v sredo, 10. januarja 2024, našli truplo 17-letnega mladostnika, ki je bil pogrešan od začetka tedna. Po navedbah preiskovalnega odbora je najstnik 8. januarja izstopil iz vozila svojega znanca in nato izginil neznano kam, uradna prijava o pogrešani osebi pa je bila podana dan pozneje. V iskalni akciji je sodelovalo več kot sto policistov in prostovoljcev. Truplo so odkrili na ulici Projektna, pri čemer na telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Preiskovalci in kriminalisti trenutno opravljajo podroben ogled kraja najdbe ter ugotavljajo vse okoliščine dogodka. Za določitev natančnega vzroka smrti je bila odrejena sodnomedicinska ekspertiza, ki bo podala končne odgovore o tragičnem dogodku. Ruski organi pregona so v skladu z zakonodajo sprožili predkazenski postopek po 105. členu kazenskega zakonika, ki obravnava umor, kar je standardni postopek v tovrstnih primerih za zagotovitev celovite preiskave. Kljub temu prve ugotovitve ne kažejo na tujo krivdo, preiskava pa se nadaljuje s preučevanjem gibanja pokojnika v zadnjih urah pred smrtjo.

Ruski generalni konzul na Phuketu Egor Ivanov je potrdil, da je v trčenju turističnega gliserja in ribiške koče v Andamanskem morju umrla 18-letna državljanka Rusije. Nesreča se je zgodila v bližini priljubljenega turističnega otoka Phuket na Tajskem, v njej pa je bilo po dosedanjih podatkih poškodovanih še 21 oseb. Ruski konzulat trenutno zbira dodatne informacije o morebitnih drugih ruskih državljanih, ki bi bili lahko vpleteni v incident. Preiskava o vzrokih za trčenje dveh plovil še poteka, tajske oblasti pa za zdaj niso podale uradnega pojasnila o krivdi za nesrečo. Med ranjenimi so potniki turističnega gliserja, ki je bil v času trčenja na poti med lokalnimi znamenitostmi. Reševalne ekipe so poškodovance prepeljale v bližnje bolnišnice na otoku, kjer prejemajo nujno medicinsko pomoč. Rusko predstavništvo na Tajskem je v stalnem stiku z lokalno policijo in pristojnimi pomorskimi organi. Generalni konzul je napovedal pomoč družini pokojne in poudaril, da bodo spremljali zdravstveno stanje vseh hospitaliziranih ruskih turistov. Gre za eno hujših pomorskih nesreč v tej regiji v zadnjem obdobju, ki znova odpira vprašanja o varnosti turističnih prevozov na morju.

V bližini otoka Koh Khai pri Puketu je hitri čoln Korawich Marine 888, na katerem so bili rusko govoreči turisti, trčil v ribiški trauler in potonil. Po poročanju je bilo v nesreči več ljudi poškodovanih.

Ruski inšpekcijski organi so v zasebnem domu za starejše Dolgožitelj v mestu Vidno v moskovski regiji odkrili približno deset resnih kršitev sanitarno-epidemioloških predpisov. Preiskava se je začela po decembrskem dogodku, ko je v ustanovi zaradi množične zastrupitve umrlo šest oskrbovancev. Uradni sodni dokumenti razkrivajo, da dom ni zagotavljal osnovnih higienskih standardov in ustreznih pogojev za bivanje starostnikov. Inšpektorji so med nadzorom ugotovili, da v objektu niso izvajali potrebnih dezinfekcijskih ukrepov, prav tako pa niso imeli ustrezne medicinske dokumentacije za svoje varovance. Poleg tega so preiskovalci naleteli na pomanjkljivosti pri pripravi hrane, kar naj bi bil tudi neposreden vzrok za tragičen incident s konca lanskega leta. Vodstvo ustanove se bo moralo spopasti s hudimi pravnimi posledicami zaradi malomarnosti. Ruski preiskovalni odbor nadaljuje s kazenskim postopkom, medtem ko so nekatere dejavnosti v domu že začasno ustavili. Primer je v Rusiji sprožil širšo razpravo o pomanjkljivem nadzoru nad zasebnimi zavodi za socialno varstvo, ki se pogosto izogibajo strogim državnim standardom v zameno za nižje operativne stroške.

Kolumbijski pevec Yeison Jiménez je umrl v letalski nesreči v departmaju Boyacá pri starosti 34 let. Nesreča je sprožila šok in pretres med reševalnimi službami in oboževalci. Jiménez je bil eden najvplivnejših izvajalcev kolumbijske regionalne glasbe v zadnjem desetletju.

Lastnik bara Le Constellation v švicarskem letovišču Crans-Montana je med zaslišanjem priznal, da je bil zasilni izhod v času katastrofalnega požara na silvestrovo zaklenjen. Zaradi te usodne pomanjkljivosti številni gostje niso mogli zapustiti objekta, preiskovalci pa so ugotovili, da je veliko žrtev umrlo prav med poskusom odpiranja blokiranih vrat. Oblasti so za lastnika odredile pripor zaradi nevarnosti bega iz države. Preiskava je razkrila srhljive podrobnosti o dogajanju v lokalu, kjer je življenje izgubilo 40 ljudi. Poleg priznanja o zaklenjenih vratih so se v javnosti pojavila pričevanja nekdanjih zaposlenih, ki so že v preteklosti opozarjali na resne varnostne kršitve in neustrezno ravnanje lastnikov. Ti indici kažejo na sistemsko zanemarjanje varnostnih predpisov, kar bo ključni del obtožnice v prihajajočem sodnem postopku. Tragedija v enem najbolj znanih švicarskih smučarskih središč je sprožila val ogorčenja po celotni Evropi. Švicarsko tožilstvo zdaj preučuje kazensko odgovornost lastnikov za povzročitev smrti iz malomarnosti in kršenje predpisov o požarni varnosti. Pripor za glavnega osumljenca ostaja v veljavi, dokler se ne razjasnijo vse okoliščine, ki so privedle do ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Devetnajstletni moški je umrl v tragični prometni nesreči, ko je s svojim avtomobilom zapeljal z vozišča in silovito trčil v drevo. Nesreča se je zgodila v nemški regiji Eifel, kjer je vozilo po izgubi nadzora končalo zunaj ceste, trčenje pa je bilo za mladega voznika usodno, saj je poškodbam podlegel na kraju dogodka. Policija in preiskovalci trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za izgubo nadzora nad vozilom. Na kraju nesreče so posredovale interventne službe, vendar mladeniču niso mogle več pomagati. Preiskava se osredotoča na morebitno neprilagojeno hitrost ali tehnično napako na vozilu, ki bi lahko privedla do izleta s ceste. Dogodek ponovno odpira vprašanje varnosti na lokalnih cestah v regiji Eifel, kjer so se v preteklosti že dogajale podobne nesreče s smrtnim izidom. Lokalne oblasti opozarjajo na previdnost, zlasti v ovinkih, kjer so drevesa v neposredni bližini vozišča pogost vzrok za hude posledice ob izgubi nadzora nad avtomobilom.

V zgodnjih jutranjih urah je v stanovanjskih prostorih podjetja Delhi Metro Rail Corporation (DMRC) v soseski Adarsh Nagar v New Delhiju izbruhnil požar, ki je zahteval tri življenja. Služba za gasilstvo v Delhiju (DFS) je bila o ognju v drugem nadstropju ene izmed zgradb obveščena ob 2.39 po lokalnem času, nakar so na prizorišče nemudoma poslali reševalne ekipe. Kljub hitremu odzivu gasilcev so tri osebe v ognjenih zubljih izgubile življenje. Reševalna akcija se je začela takoj po prejetem klicu, vendar so bile posledice ognja, ki je zajel prostore namenjene osebju podjetja Delhi Metro, usodne. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za nastanek požara, ki je pretresel lokalno skupnost in zaposlene v mestnem podjetju za podzemno železnico. Gre za eno izmed hujših nesreč v stanovanjskih kompleksih javnih podjetij v zadnjem obdobju v indijski prestolnici.

Severovzhodno japonsko prefekturo Ivate je v jutranjih urah stresel močan potres z magnitudo 5,1, so sporočili z japonske nacionalne meteorološke agencije. Epicenter seizmičnega dogodka je bil v osrčju omenjene prefekture, žarišče potresa pa je ležalo na globini približno 60 kilometrov pod površjem zemlje. Po prvih podatkih ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Lokalne oblasti so nemudoma sprožile protokole za oceno stanja kritične infrastrukture, zlasti prometnih povezav in energetskih objektov na območju. Japonska, ki leži na tleh tako imenovanega pacifiškega ognjenega obroča, redno beleži tovrstne premike tal, zato so stavbe in preventivni sistemi prilagojeni visokim standardom potresne varnosti. Kljub moči sunka oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem. Tokratni dogodek sledi nizu seizmičnih dejavnosti na japonskem otočju, ki so bile zabeležene v zadnjem obdobju. Čeprav tokratni potres ni povzročil neposrednega uničenja, meteorologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov v prihodnjih dneh. Strokovnjaki poudarjajo, da globina žarišča pri 60 kilometrih običajno zmanjša neposreden vpliv na površje v primerjavi s plitvejšimi potresi.

V francoskih Alpah so se v soboto sprožili snežni plazi, ki so terjali življenja treh smučarjev, ena oseba pa je bila poškodovana. Tragični dogodki so se zgodili na območju priljubljenih smučarskih središč Val-d'Isère in Arêches-Beaufort, kjer so žrtve kljub opozorilom smučale zunaj urejenih prog. Lokalni organi so potrdili, da so bili vsi vpleteni v nesreče izkušeni smučarji, ki pa niso upoštevali vremenskih opozoril. V letovišču Val-d'Isère, ki leži v neposredni bližini italijanske meje, sta dva francoska smučarja končala pod 2,5 metra debelo snežno odejo. Ker se nista pravočasno vrnila, so člani njune skupine, ki so ostali na urejenih progah, sprožili iskalno akcijo. Reševalci so pogrešana moška našla brez znakov življenja, oživljanje pa kljub hitremu posredovanju ni bilo uspešno. Ločen incident se je zgodil približno 60 kilometrov stran v središču Arêches-Beaufort, kjer sta se pod snežno maso znašla še dva smučarja. Eden izmed njiju je utrpel hude poškodbe glave in je bil prepeljan v bolnišnico, medtem ko je drugi smučar zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Francoska meteorološka služba Météo-France je že pred koncem tedna izdala opozorilo o visoki stopnji nevarnosti snežnih plazov in pozvala ljudi k skrajni previdnosti.

Grško pristaniško mesto Aleksandropoli je v večernih urah 10. januarja prizadel silovit tornado z orkanskim vetrom, ki je povzročil obsežno gmotno škodo na mestni infrastrukturi. Po poročanju grške televizije ERT-news so sunki vetra dosegali hitrost do 154,5 kilometra na uro, kar je zadoščalo za prevračanje letal na lokalnem letališču in poškodovanje številnih vozil v središču mesta. Stihija je najbolj prizadela osrednje mestne predele, kjer je veter raznašal predmete in uničeval objekte. Poleg poškodb na letališki opremi in zrakoplovih so lokalne oblasti poročale o prevrnjenih avtomobilih in razbitih izložbah, vendar za zdaj ni podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah ali težje poškodovanih osebah. Intervencijske službe so bile na terenu celo noč, da bi odstranile posledice razdejala in vzpostavile osnovno prehodnost cest. Dogodek je presenetil lokalne prebivalce, saj so tornadi takšne moči v tem delu Grčije razmeroma redek pojav, čeprav so se ekstremni vremenski pojavi v Sredozemlju v zadnjem obdobju okrepili.

Nekdanji tropski ciklon Koji je dosegel kopno na severu avstralske zvezne države Queensland, pri čemer se je njegova intenzivnost po prehodu obale zmanjšala. Kljub oslabitvi sistema so oblasti izdale opozorila pred močnim deževjem in sunki vetra, ki bodo v prihodnjih dneh še naprej ogrožali regijo. Premier Queenslanda je prebivalce pozval k previdnosti, saj obstaja velika nevarnost poplav zaradi obilnih padavin, ki spremljajo vremensko fronto. Vremenski sistem, ki je v preteklih dneh povzročal zaskrbljenost kot razvijajoči se ciklon, zdaj vpliva na severni del države predvsem z intenzivno vlago. Lokalna policija in reševalne službe poročajo o močnem bičanju obale, vendar so se neposredni vplivi vetra po prehodu na kopno nekoliko ublažili. Kljub temu ostajajo v veljavi opozorila za ogrožena območja, kjer pričakujejo nadaljnje težave v prometu in oskrbi. Dogodek je neposredna posledica vremenskega dogajanja, na katerega so se prebivalci pripravljali že od konca prejšnjega tedna. Ker se tla na tem območju hitro zasičijo z vodo, so hidrologi opozorili, da bodo reke v severnem Queenslandu verjetno narasle čez kritične meje. Oblasti še naprej spremljajo gibanje sistema, medtem ko se prebivalstvo spopada z odpravljanjem prvih posledic neurja.

Močan zemeljski plaz je v bližini vasi Široka laka popolnoma zaprl prometno povezavo med bolgarskima mestoma Smoljan in Devin. Padajoče skale, zemlja in drevje so blokirali obe vozni pasovni površini, zaradi česar je promet na tem odseku povsem onemogočen. Ker na tem območju ni primernih alternativnih poti, je na obeh straneh plazu ostalo ujetih več deset osebnih vozil. Direktor regionalne uprave za ceste v Smoljanu, Marin Kušev, je potrdil, da se je podor zgodil na odseku med vasema Široka laka in Stojkite. Ekipe za nujno posredovanje so skupaj z mehanizacijo že na poti na prizorišče, kjer bodo skušale čim prej odstraniti skalno maso in sprostiti pot. Za zdaj podatkov o morebitnih poškodovanih ali večji materialni škodi na vozilih ni. Dogodek poudarja ranljivost gorske infrastrukture v regiji Rodopi, kjer so tovrstni naravni pojavi ob neugodnih vremenskih razmerah razmeroma pogosti. Pristojne službe pozivajo voznike k previdnosti in spremljanju aktualnih informacij o stanju na cestah, dokler prehodnost ne bo v celoti zagotovljena.

V bližini bolgarskega mesta Batanovci je v popoldanskih urah popustil protipoplavni nasip na reki Strumi, natančneje na območju po izlivu reke Konske. Župan Batanovcev Radoslav Petrov je sporočil, da so o poškodbi nasipa v zaselku Andrejna poročali okoli 16.30, na teren pa so takoj napotili reševalne enote občine Pernik. Interventne ekipe so z uporabo težke mehanizacije po treh urah dela nasip uspešno sanirale, s čimer so preprečile neposredno nevarnost za okoliška bivališča. Kljub poškodbi infrastrukture župan zagotavlja, da poplave niso prizadele stanovanjskih objektov in da nihče od prebivalcev ni ogrožen. Razmere pa ostajajo kritične, zato pristojne službe nenehno spremljajo vodostaj rek. V bližnji vasi Jardžilovci je voda sicer zalila več vrtov in lokalni most, vendar stanovanjska poslopja za zdaj niso poplavljena. Lokalna oblast se na povečane pretoke odziva s stalno prisotnostjo na ogroženih območjih. Kot preventivni ukrep so upravljavci začasno ustavili izpuščanje vode iz akumulacijskega jezera Studena, da bi zmanjšali pritisk na rečno strugo Strume in preprečili nadaljnje razlivanje. Nadzorovano izpuščanje vode iz akumulacije bodo ponovno vzpostavili šele, ko se bo splošni nivo reke znižal na varno raven. Stanje v regiji Pernik ostaja pod strogim nadzorom civilne zaščite in lokalnih oblasti.

V Srbiji je danes oblačno in hladno vreme, ponekod s sneženjem. Temperature se gibljejo okoli ničle, v Beogradu pa do -3 stopinje Celzija. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal opozorilo, napovedujejo pa otoplitev od srede, ki ji bo sledil nov, hladen val z arktičnim zrakom iz Rusije.

Albanijo so v zadnjih urah prizadele intenzivne padavine, ki so povzročile naraščanje rek, poplavljanje kmetijskih zemljišč in številne zemeljske plazove. Po podatkih albanskega obrambnega ministrstva so razmere najbolj kritične v okrožjih Skader, Drač, Lezhë, Gjirokastra, Dibër in Berat, kjer meteorne vode ovirajo tudi cestni promet. Civilna zaščita in pristojne službe so na terenu, saj se država spopada z močnim deževjem, ki je povzročilo znatno gospodarsko škodo na kmetijskih površinah. Lokalne oblasti poročajo o težavah pri oskrbi in dostopnosti nekaterih območij, vendar so reševalne ekipe v stanju pripravljenosti za morebitne evakuacije prebivalstva. Ministrstvo za obrambo pozorno spremlja situacijo in opozarja na nevarnost nadaljnjega naraščanja vodotokov, če se padavine ne bodo umirile. Trenutno so vse razpoložljive enote usmerjene v zagotavljanje prevoznosti ključnih prometnic in zaščito najbolj ogroženih naselij v omenjenih regijah.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je pohvalil protestnike v mestu, ker se niso odzvali na provokacije predsednika Donalda Trumpa in so ohranili demonstracije mirne. Frey je poudaril, da so udeleženci protestov sami preprečili stopnjevanje napetosti in prepoznali, da bi morebiten kaos le koristil predsednikovi politični agendi. Po županovih besedah so prebivalci Minneapolisa pokazali izjemno mero samoobvladovanja, ko so se uprli spodbujanju k nasilju. Frey je v svoji izjavi jasno sporočil, da Minneapolis ne bo odgovarjal na kaos Donalda Trumpa z lastno obliko neredov. Poudaril je pomen pravilnega ravnanja in ohranjanja reda v mestu, kljub pritiskom iz Washingtona. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Združene države Amerike spopadajo z globokimi notranjimi delitvami in pogostimi javnimi spori med lokalnimi oblastmi ter zvezno upravo pod vodstvom Trumpa. Dogajanje v Minneapolisu odraža širšo sliko napetosti, ki so bile v preteklosti povezane tudi z drugimi Trumpovimi potezami, od gospodarskih carin do sodnih postopkov. Županov nastop je bil usmerjen v preprečevanje morebitne škode na mestni lastnini in zagotavljanje varnosti prebivalcev, hkrati pa je služil kot neposredna kritika predsednikovega načina vodenja države v kriznih situacijah.

Detektivi Nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine (NABU) so izvedli hišne preiskave pri vozniku Andrija Jermaka, nekdanjega vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega. Med preiskavo so uslužbenci urada zasegli mobilne telefone in druge elektronske medije, ki bi lahko vsebovali podatke, pomembne za potekajoč postopek. Preiskava poteka v okviru širših prizadevanj za zatiranje korupcije v državnem vrhu, vendar podrobnosti o vsebini zaseženih naprav za zdaj ostajajo zaupne. Operacija je del aktivne faze preiskave, v kateri se je znašel Jermak, potem ko so se v javnosti pojavili pritiski po hitrih rezultatih protikorupcijskih postopkov. Viri blizu organov pregona navajajo, da NABU kljub javnemu pričakovanju ne namerava umetno pospeševati procesa, temveč želi zagotoviti trdne dokaze. Izguba položaja nekdanjega tesnega sodelavca predsednika Zelenskega se je zgodila v luči večjih kadrovskih sprememb v ukrajinski administraciji, ki so sledile korupcijskim aferam. Dogodek odraža notranjepolitično napetost v Ukrajini, kjer se oblasti spopadajo z očitki o nepravilnostih v strateških podjetjih. Poleg Jermaka so bili s svojih položajev nedavno odstranjeni tudi nekateri ključni ministri, vključno z ministroma za pravosodje in energetiko. Preiskava pri vozniku naj bi služila kot poskus pridobitve neposrednih informacij o komunikaciji in delovanju nekdanjega vodstva urada predsednika.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Kandidatka za županjo Novega Tajpeja, Su Čiao-hui, je med obiskom tržnice v Sanhsia poudarila, da je združevanje različnih talentov ključno za močno ekipo, ki jo potrebuje prihodnja generacija voditeljev. Izpostavila je tudi pomembnost kakovostnih, ne le brezplačnih, šolskih kosil, saj naj bi si otroci v Novem Tajpeju zaslužili najboljše, pri čemer je omenila, da so severni Tajpej, Tajpej, Keelung in Taoyuan enotno življenjsko območje.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro in prva dama Cilia Flores sta iz ameriškega pripora poslala svoje prvo sporočilo, potem ko sta se v ponedeljek pred sodiščem v Združenih državah Amerike izjasnila za nedolžna. Oba ostajata v pridržanju do naslednje obravnave, ki je razpisana za 17. marec. Obtožnica jima med drugim očita vpletenost v mednarodno trgovino z drogami. Ameriško pravosodje Madura in njegovo soprogo obravnava v okviru obsežne preiskave dejavnosti venezuelskega vrha, ki naj bi bil povezan s tihotapljenjem prepovedanih substanc v ZDA. Proces poteka v strogo varovanem okolju, saj gre za enega najpomembnejših sodnih postopkov proti tujemu državnemu voditelju v zadnjih desetletjih. Odvetniki obtoženih so potrdili, da se bosta njuna klienta branila pred vsemi točkami obtožnice. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Madurova ekipa trdi, da je proces politično motiviran, medtem ko ameriški tožilci vztrajajo, da imajo trdne dokaze o kriminalni dejavnosti, ki je neposredno vplivala na varnost in javno zdravje v ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati protestnikom v Iranu, kjer se protivladni shodi širijo po vseh 31 provincah. Protesti, ki trajajo že tretji teden, so zahtevali več smrtnih žrtev, medtem ko iranske oblasti grozijo s smrtnimi kaznimi in omejujejo komunikacijske poti. Trumpove napovedi o morebitnem posredovanju so dodatno zaostrile že tako napete odnose med Teheranom in Washingtonom. Iranski režim je za organizacijo nemirov obtožil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael, ki jih državni mediji označujejo za »teroristične agente«. Oblasti so v odziv na proteste uvedle strogo cenzuro in prekinile delovanje spletnih komunikacij, da bi preprečile širjenje informacij in organizacijo novih shodov. Kljub grožnjam z uporabo sile se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi gospodarskih razmer in politične represije ne umirja. Napetost se je stopnjevala po Trumpovi izrecni grožnji z intervencijo v primeru masovnega pobijanja civilistov. Iranski uradniki so te izjave označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države in opozorili na povračilne ukrepe proti ameriškim vojaškim oporiščem na Bližnjem vzhodu. Trenutne razmere kažejo na globoko krizo iranskega političnega vodstva, ki se spopada z najresnejšim izzivom v zadnjih letih.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump in iranski prestolonaslednik v izgnanstvu Reza Pahlavi sta javno podprla protestnike, ki v Iranu že dva tedna nasprotujejo režimu. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da si država bolj kot kdajkoli prej želi svobode in da so Združene države Amerike pripravljene pomagati pri uresničevanju teh teženj. Njegove izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti z naraščajočim nasiljem odzivajo na ulične demonstracije. Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je iz izgnanstva pozval rojake, naj ne zapuščajo ulic in vztrajajo v svojem boju proti teokratski oblasti. Pahlavi je v svojih sporočilih izpostavil pomen mednarodne podpore, zlasti pripravljenost Washingtona na pomoč, kar je označil za ključni dejavnik v trenutni nacionalni revoluciji. Po njegovih besedah ves svet opazuje in ceni pogum iranskega ljudstva v prizadevanjih za korenite politične spremembe. Podpora ameriške administracije in predstavnikov nekdanje iranske monarhije še dodatno zaostruje odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko protestniki bijejo boj z varnostnimi silami, uradni Teheran te izjave razume kot neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Stopnjevanje retorike s strani Trumpa, ki je že v preteklosti opozarjal na posledice zatiranja demonstracij, nakazuje na možnost ostrejših diplomatskih ali ekonomskih ukrepov proti islamski republiki.

Ameriška vojska je pod okriljem Centralnega poveljstva (CENTCOM) v soboto izvedla niz usklajenih zračnih in kopenskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država v Siriji. Operacija z imenom "Udar sokola" je bila usmerjena na več lokacij po vsej državi, s čimer so ameriške sile poskušale oslabiti operativne zmogljivosti militantne skupine. Po uradnih navedbah Washingtona so bili napadi del širše strategije za trajno uničenje teroristične mreže, ki kljub izgubi ozemlja še vedno predstavlja varnostno grožnjo v regiji. Vojaške dejavnosti so potekale ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabili tako letalstvo kot kopenske enote. Čeprav podrobnosti o natančnem številu žrtev ali uničeni infrastrukturi še niso v celoti potrjene, so predstavniki CENTCOM poudarili, da so bili cilji skrbno izbrani, da bi čim bolj zmanjšali kolateralno škodo. Operacija odraža nadaljevanje ameriške vojaške prisotnosti v Siriji, ki ostaja osredotočena na preprečevanje ponovnega vzpona radikalnih islamističnih skupin. Ti zadnji napadi so neposredno nadaljevanje povečane vojaške aktivnosti Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki, ki smo ji priča v zadnjem obdobju. Stopnjevanje vojaških posegov sovpada z agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je v zadnjih dneh decembra 2025 odobril več operacij, vključno s tistimi proti ciljem v Venezueli. Napadi v Siriji tako ostajajo ključni element ameriške protiteroristične doktrine.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežne zračne napade na cilje Islamske države v Siriji, kar predstavlja del operacije Hawkeye Strike. Napadi so bili izvedeni v sodelovanju z zaveznicami zveze NATO kot neposreden odziv na smrtonosni napad na ameriške in sirsko-demokratične sile v Palmiri. Poleg vojaških operacij v Siriji se Washington osredotoča na naraščajočo nestabilnost v Iranu, kjer protivladni protesti v 31 provincah trajajo že tretji teden. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 116 ljudi, ameriški predsednik pa je prek družbenih omrežij sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu pri iskanju svobode. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se nevarno stopnjevale, saj je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf opozoril, da bo vsako ameriško vmešavanje sprožilo povračilne napade na Izrael in ameriška vojaška oporišča v regiji. Izrael je zaradi groženj in morebitnega ameriškega posredovanja v stanju visoke pripravljenosti, o čemer sta se po telefonu pogovarjala tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Razmere dodatno zaostruje popolna blokada spleta v Iranu, ki jo je nevladna organizacija Netblocks označila za neposredno grožnjo varnosti državljanov. Obenem ameriška administracija kaže na širjenje svoje zunanjepolitične aktivnosti tudi na druge regije. Ameriško zunanje ministrstvo je pozvalo svoje državljane k takojšnjemu umiku iz Venezuele zaradi nestabilnih varnostnih razmer po zajetju predsednika Nicolása Madura, ki ostaja v priporu v New Yorku. Pojavljajo se tudi poročila o Trumpovih navodilih generalom za pripravo načrtov za morebitno vojaško posredovanje na Grenlandiji, da bi preprečili vpliv Rusije in Kitajske, čeprav ta zamisel naleti na močan odpor v Pentagonu zaradi vprašanj zakonitosti in politične legitimnosti. Medtem obveščevalna poročila CIA o Kubi kažejo na globoko gospodarsko krizo na otoku, vendar ne potrjujejo Trumpovih ocen o neizbežnem padcu režima.

Ameriški vojaški vrh je predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu predstavil vrsto možnosti za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tudi cilje na nevojnih objektih v Teheranu. Po poročanju časnika The New York Times so se priprave na morebitno vojaško posredovanje stopnjevale v zadnjih dneh, kot glavni razlog za takšen ukrep pa se navaja nasilno zatiranje protestov znotraj Irana. Ameriški uradniki so potrdili, da so možnosti napada del širše strategije pritiska na iranski režim. Teheran se je na novice o morebitnih napadih odzval z opozorilom, da bodo v primeru kakršne koli agresije sprožili povračilne ukrepe. Napetosti med državama se stopnjujejo v obdobju, ko se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi svoje zunanje politike in odnosa do bližnjevzhodnih vprašanj. Vojaški načrti naj bi poleg jedrske infrastrukture zdaj vključevali tudi strateške objekte v iranski prestolnici, kar predstavlja znatno zaostritev dosedanjih groženj. Dogajanje je neposredno povezano s preteklimi Trumpovimi ultimati in vojaškimi operacijami proti iranskim jedrskim objektom. Medtem ko Washington trdi, da gre za odziv na kršitve človekovih pravic in grožnjo stabilnosti, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost neposrednega vojaškega spopada, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo in vplival na svetovne trge energije.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju vodilnih ameriških medijev, vključno z New York Timesom, preučeval različne možnosti za vojaške napade na Iran. Odločitev o morebitnem posredovanju naj bi bila tesno povezana z valom protivladnih protestov v Iranu, ki so jih sprožile visoka inflacija in nezadovoljstvo nad oblastjo. Trump je prek družbenih omrežij izrazil močno podporo protestnikom in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na pomoč, hkrati pa je Teheran opozoril na oster odziv v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Bela hiša je prejela nabor vojaških možnosti, ki med drugim vključujejo napade na nemilitaristične cilje v Teheranu. Ta strategija naj bi bila po nekaterih ocenah podobna preteklim scenarijem v Venezueli, ki so bili usmerjeni v destabilizacijo tamkajšnjega političnega vrha. Administracija trenutno še čaka na nadaljnji razvoj dogodkov na terenu, predvsem na to, ali se bo opozicijsko gibanje v Iranu uspelo bolje organizirati in razširiti svoj vpliv. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih groženj z uničenjem iranskega jedrskega programa in nedavnih humanitarnih vprašanj na Bližnjem vzhodu. Medtem ko Washington poudarja podporo iranskemu ljudstvu v njihovem prizadevanju za svobodo, Teheran obtožbe o kršitvah zavrača in opozarja na zunanje vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj bi vojaško posredovanje lahko korenito spremenilo geopolitično stabilnost v regiji.

Preiskovalni komite Ruske federacije je naletel na težave pri razjasnitvi okoliščin skrivnostnega izginotja Sergeja Usolceva in njegove družine, ki so v Krasnojarskem okraju izginili konec septembra lani. Namestnica vodja oddelka za preiskovanje posebno pomembnih zadev Jana Sirimbetova je 11. januarja pojasnila, da preiskovalci niso mogli opraviti zaslišanj sinov in nekdanje žene pogrešanega, saj so ti zapustili ozemlje Ruske federacije. Usolcev je izginil skupaj z ženo Irino pod nenavadnimi okoliščinami, primer pa je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi nepojasnjenih podrobnosti njihovega izginotja v Sibiriji. Kljub intenzivni preiskavi ključnih prič ni mogoče doseči, kar zavira napredek pri ugotavljanju usode pogrešanih oseb. Organi pregona se zdaj trudijo vzpostaviti mednarodno sodelovanje ali poiskati alternativne načine za pridobitev potrebnih izjav. Preiskava se osredotoča na vse možne scenarije, vključno s kaznivim dejanjem, vendar pomanjkanje dostopa do ožjih družinskih članov, ki bi lahko podali ključne informacije o družinskih razmerah in dogodkih pred izginotjem, močno otežuje delo organov v Krasnojarskem okraju in Hakasiji. Ruske oblasti za zdaj niso razkrile točne lokacije, kje naj bi se omenjeni družinski člani trenutno nahajali.

Švicarski preiskovalci so 1. januarja, le nekaj ur po tragičnem požaru v letovišču Crans-Montana, opravili prva zaslišanja zakonskega para, ki upravlja bar Le Constellation. V uničujočem ognju, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, je življenje izgubilo 40 ljudi, 116 oseb pa je bilo poškodovanih. Po navedbah tujih medijev sta upravljavca dogodek opisala kot največjo tragedijo svojega življenja, medtem ko preiskovalci še vedno ugotavljajo natančne vzroke za nastanek požara in morebitno odgovornost. Preiskava se osredotoča na zapisnike zaslišanj, ki sta jih pridobila medija BFMTV in RTS. Ti dokumenti razkrivajo prve odzive in pričevanja oseb, ki sta bili neposredno odgovorni za prostore, kjer se je odvijalo praznovanje. Čeprav so podrobnosti o vsebini njunih izjav za zdaj omejene na čustvene odzive, bodo ti podatki ključni za ugotavljanje varnostnih standardov in protokolov v lokalu v času nesreče. Tragedija v enem najbolj priznanih švicarskih smučarskih središč je pretresla evropsko javnost in sprožila vprašanja o požarni varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami. Švicarske oblasti nadaljujejo s forenzično preiskavo na kraju dogodka, medtem ko družine žrtev in preživeli čakajo na uradne izsledke o vzrokih za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju.

Lastnik lokala v švicarskem letovišču Crans-Montana Jacques Moretti je po poročanju švicarskih medijev preiskovalcem priznal, da je bil zasilni izhod v spodnjih prostorih objekta v času požara zaklenjen z notranje strani. Moretti je izjavo podal v petek med zaslišanjem pred pravosodnimi organi, vendar ob tem ni znal pojasniti, zakaj je bila vrata, ki so služila kot službeni vhod oziroma pot v sili, sploh zaklenjena. Preiskava se osredotoča na ugotavljanje odgovornosti za varnostne pomanjkljivosti v objektu, ki ga je prizadel uničujoč ogenj. Navedbe o zaklenjenem izhodu so ključnega pomena za razjasnitev okoliščin, ki bi lahko vplivale na morebitne žrtve ali težave pri evakuaciji. Policija in tožilstvo nadaljujeta z zbiranjem dokazov o vzrokih požara in spoštovanju varnostnih protokolov. Dogodek je v Švici sprožil širšo razpravo o varnosti v gostinskih obratih in nadzoru nad požarnimi izhodi. Moretti, ki se spopada s težkimi obtožbami glede malomarnosti, ostaja v središču preiskave, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo gmotno škodo in tveganja, ki so jim bili izpostavljeni gostje.

Pariško tožilstvo je sprožilo uradno preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega snemanja zasebnega pogovora med novinarjem radia France Inter Thomasom Legrandom in nekdanjo direktorico te radijske postaje Laurence Bloch. Incident se je zgodil 15. decembra v eni izmed pariških restavracij, kjer sta omenjena sogovornika razpravljala več kot uro. Vsebino njunega pogovora sta že naslednje jutro javno objavila medija Europe 1 in CNews, kar je sprožilo sume o načrtnem prisluškovanju in kršitvi zasebnosti. Novinar Legrand je po objavi vsebine pogovora vložil kazensko ovadbo zaradi vdora v zasebno življenje. Gre že za drugi podoben primer v kratkem času, saj tožilstvo vzporedno preiskuje še en incident tajnega snemanja, v katerega sta bila vpletena Legrand in njegov stanovski kolega Patrick Cohen med srečanjem s predstavniki socialistične stranke. Pravosodni organi zdaj preverjajo, ali gre za sistematično delovanje proti določenim novinarjem ali za osamljene primere zlorab. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje identitete oseb, ki so opravile nezakonit posnetek, ter odgovornosti medijev, ki so takšen material uporabili za svoje poročanje. Francoska zakonodaja strogo varuje zasebnost pogovorov, zato bi morebitna obsodba lahko imela širše posledice za novinarsko etiko in svobodo govora v državi, hkrati pa opozarja na ranljivost javnih osebnosti pred sodobnimi metodami nadzora v javnih prostorih.

Turška policija je v Istanbulu v noči na 10. januar 2024 izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bil pridržan svetovno znani turški igralec Can Yaman. 36-letni zvezdnik, ki je v zadnjem času zaslovel z glavno vlogo v televizijski seriji Sandokan, je bil eden izmed sedmih oseb, ki so jih organi pregona prijeli med racijami v devetih nočnih klubih. Operacija je bila del širše preiskave o trgovini s prepovedanimi substancami in njihovi uporabi med znanimi osebnostmi, novinarji in pomembneži v turški metropoli. Poleg Yamana je bila v policijski akciji pridržana tudi igralka Selen Gorguzel. Preiskava se osredotoča na domnevno vpletenost estradnikov v mrežo preprodajalcev drog, ki delujejo v elitnih krogih Istanbula. Novica o aretaciji je v javnosti odjeknila tik pred napovedanim Yamanovim gostovanjem v priljubljeni oddaji C'è Posta per Te, kar je sprožilo precejšnje zanimanje predvsem v Italiji, kjer igralec uživa status velikega zvezdnika. Za zdaj turški organi podrobnosti o specifičnih količinah zaseženih substanc ali dolžini pripora še niso razkrili, vendar pa preiskava po navedbah lokalnih medijev še poteka. Yaman se bo moral spopasti z resnimi obtožbami glede uživanja in distribucije drog, kar bi lahko močno vplivalo na njegovo mednarodno kariero in prihodnje projekte v Evropi.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Oblasti v Novi Mehiki so izdale nalog za aretacijo igralca in režiserja Timothyja Busfielda zaradi obtožb o spolni zlorabi otroka. Kriminalna prijava navaja, da naj bi se Busfield neprimerno dotikal otroka na snemanju televizijske serije, kjer je deloval kot režiser in igralec. Preiskavo je vodilo policijsko okrožje Albuquerque.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, so oblasti prijele Jacquesa Morettija, solastnika bara Le Constellation. Švica je ob tem razglasila tudi državni dan žalosti. Med žrtvami je bila polovica mlajših od 18 let, nekateri pa so bili stari le 14 let.

V noči s sobote na nedeljo je v diskoteki Dream Club v kraju La Chapelle-d'Aligné v bližini mesta La Flèche izbruhnil požar, zaradi česar so morali evakuirati več kot 300 ljudi. Ogenj se je pojavil okoli 2. ure zjutraj v podstrešnih prostorih stavbe, vendar v incidentu ni bil nihče poškodovan. Po navedbah vodstva lokala in lokalne prefekture je evakuacija potekala izjemno hitro in mirno, saj so prostore izpraznili v manj kot dveh minutah. Ob izbruhu požara se je samodejno sprožil požarni alarm, osebje pa je nemudoma začelo z nujnim postopkom praznjenja objekta. V času dogodka je bilo v diskoteki 298 gostov in 19 zaposlenih. Zaposleni so do prihoda gasilcev sami uspeli omejiti in nevtralizirati ogenj, gasilska enota pa je ob prihodu le še zavarovala prizorišče in opravila pregled podstrešja. Incident se je zgodil le deset dni po tragičnem požaru v kraju Crans-Montana, ki je zahteval številna življenja, zato je bila odzivnost varnostnih sistemov in osebja pod še večjim drobnogledom. Francoski organi so potrdili, da je bila tokratna evakuacija zgledna, preiskava o vzroku požara na podstrešju pa še poteka. Lokal ostaja do nadaljnjega zaprt zaradi sanacije škode na ostrešju.

V zgodnjih jutranjih urah je v mestu Koropi v grški regiji Atika izbruhnil obsežen požar, ki je popolnoma uničil dve skladišči podjetja za proizvodnjo jajc in lesa. Grški gasilci so prijavo prejeli okoli 7. ure zjutraj, na prizorišče pa je bilo napotenih 27 gasilcev z desetimi vozili, ki so jim pri gašenju pomagale tudi cisterne lokalnih komunalnih služb. Intervencijo je oteževal gost črn dim, ki se je zaradi goreče plastike in lesa razširil nad širše območje. Požar so gasilci po več urah intenzivnega dela uspeli omejiti in spraviti pod nadzor. Kljub hitremu posredovanju je na objektih nastala ogromna materialna škoda, vendar pa poročil o poškodovanih osebah ni. Gosta plast dima je povzročila slabšo kakovost zraka in oteženo dihanje v okolici podjetja, kar je dodatno zapletlo delo reševalnih služb. Dogodek se je zgodil v času povečane požarne ogroženosti v Grčiji, kjer so se gasilci v zadnjem obdobju že večkrat spopadali z naravnimi in industrijskimi požari. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko gasilske enote ostajajo na prizorišču zaradi možnosti ponovnega vžiga tlejajočih materialov.

Rusko ministrstvo za izredne razmere je sporočilo, da so gasilci uspešno pogasili obsežen požar, ki je izbruhnil v trgovini Dobrocen v Jalti na polotoku Krim. Ogenj je zajel površino skoraj 1000 kvadratnih metrov, preden so ga enotam civilne zaščite uspelo popolnoma obvladati in likvidirati. Po navedbah tiskovne službe glavne uprave ruskega ministrstva za izredne razmere na Krimu so ekipe na terenu delovale do popolne odstranitve nevarnosti. O morebitnih žrtvah ali vzrokih za vžig uradni viri v prvem poročilu niso podali podrobnejših informacij, poudarili so le uspešen zaključek intervencije. Dogodek je povzročil precejšnjo materialno škodo na objektu, ki spada pod okrilje trgovske verige Dobrocen. Lokalne oblasti in pristojne službe bodo zdaj začele s preiskavo, da bi ugotovile, ali je bil vzrok za požar tehnična napaka, malomarnost ali zunanji dejavnik.

V policijski postaji v nemškem mestu Essen je v soboto zvečer izbruhnil požar v eni izmed zaporniških celic. Med intervencijo in evakuacijo prostorov je bil poškodovan policist, ki so mu morali oskrbeti poškodbe. Gasilci in policijske enote so na prizorišče prispele nemudoma po sprožitvi požarnega alarma, kar je preprečilo širjenje ognja na preostale dele objekta. Zaradi dogodka so morali začasno prilagoditi delo na postaji, medtem ko so reševalne službe nadzorovale območje. Vzrok za nastanek požara v strogo varovanem prostoru celice za zdaj ostaja neznan, preiskovalci pa še ugotavljajo, ali je šlo za nesrečo ali namerno dejanje s strani pridržane osebe. Policija v Essnu je potrdila, da so razmere pod nadzorom in da poškodbe policista niso ogrozile njegovega življenja. Podrobnejše informacije o identiteti vpletenih in višini materialne škode bodo javnosti predstavljene po zaključku forenzične preiskave kraja dogodka.

V nemškem mestu Kiel je med večerno gledališko predstavo v dvorani Schauspielhaus izbruhnil požar, zaradi česar so morali dogodek nemudoma prekiniti. Ogenj se je pojavil v kletnih prostorih stavbe, kar je sprožilo hiter odziv varnostnih služb in evakuacijo vseh prisotnih v objektu. Na prizorišče je prispelo večje število gasilskih in reševalnih enot, ki so začele z omejevanjem ognja. Intervencija je povzročila popolno odpoved preostalega programa tistega večera, obiskovalci pa so morali stavbo varno zapustiti. Po prvih informacijah ni poročil o poškodovanih, vendar so gasilske ekipe ostale na lokaciji zaradi obvladovanja razmer in preprečevanja nadaljnjega širjenja ognja v višja nadstropja kulturnega hrama. Podrobnosti o obsegu gmotne škode in natančnem vzroku požara še niso znane, saj preiskava v kletnih prostorih še poteka. Gledališče v Kielu velja za pomembno kulturno središče dežele Schleswig-Holstein, zato bi lahko dogodek vplival na prihajajoči repertoar v prihodnjih dneh.

V avstralski zvezni državi Viktorija se gasilci spopadajo z obsežnimi gozdnimi požari, saj je po celotnem ozemlju dežele izbruhnilo več kot 200 požarov. Kljub nekoliko blažjim vremenskim razmeram ostaja dejavnih do dvanajst večjih požarnih žarišč, ki neposredno ogrožajo prebivalce in premoženje. Oblasti so izdale nujna opozorila za takojšnjo evakuacijo, saj se razmere na nekaterih območjih hitro poslabšujejo. Reševalne ekipe so v dramatičnih okoliščinah s helikopterji že reševale ogrožene družine, ki so ostale ujete v bližini ognjenih zubljev. Posnetki z terena prikazujejo zahtevne reševalne akcije z vitli, medtem ko se dim širi nad večjimi deli države. Lokalni prebivalci so pozvani k skrajni previdnosti in spremljanju navodil civilne zaščite. Intervencijske službe opozarjajo, da se kljub zmernejšim temperaturam veter še ni povsem polegel, kar otežuje nadzor nad ognjem. Prednostna naloga ostaja zaščita človeških življenj in ključne infrastrukture, medtem ko se opozorila o nevarnosti še naprej širijo v nove regije.

V okrožju Kronach na severu Bavarske je v večernih urah izbruhnil silovit požar v eni izmed stanovanjskih enot dvojčka, ki je terjal življenje 68-letnega moškega. Po poročanju lokalnih oblasti je žrtev umrla neposredno na kraju dogodka, kljub hitremu posredovanju reševalnih služb. Ogenj se je razširil v večernih urah, vzrok za nastanek požara pa za zdaj ostaja neznan. Policija in forenzični izvedenci so že pričeli s preiskavo, da bi ugotovili okoliščine tragedije. Gasilci so uspeli preprečiti širjenje ognja na sosednje objekte, vendar je materialna škoda na samem objektu precejšnja. Identiteta pokojnika je potrjena, preostali stanovalci pa v dogodku niso bili poškodovani. Preiskovalci bodo v prihodnjih dneh podrobneje pregledali pogorišče, saj trenutno ni dokazov, ki bi neposredno kazali na tuji vpliv ali namerno dejanje. Lokalna skupnost v Zgornji Frankovski je zaradi dogodka pretresena, saj so požari s smrtnim izidom v tem mirnem okrožju redki.

Grčijo so v ponedeljek prizadela izjemno močna neurja z vetrovi, ki so dosegali hitrosti do 154,5 kilometra na uro in so imeli značilnosti tornada. Najhuje je bilo v mestih Aleksandropoli in Misolongi, kjer je veter povzročil obsežno materialno škodo. V pristanišču Aleksandropoli so zabeležili sunke vetra, ki ustrezajo 15. stopnji po Beaufortovi lestvici, kar je povzročilo prevračanje manjših letal na lokalnem letališču Demokritos, uničenje plovil in poškodbe na infrastrukturi. V mestu Misolongi je tornado potoval od pristanišča do predela Zesti, pri čemer je odkrival strehe hiš, podiral drevesa in uničeval kovinske konstrukcije. Po besedah podžupana Hristosa Vurvahisa je bila uničena tudi šolska infrastruktura in številni poslovni objekti. Lokalni uradniki so potrdili, da se je neurje razvilo izjemno hitro, kar je povzročilo precejšen strah med prebivalstvom, vendar k sreči niso zabeležili nobenih smrtnih žrtev ali poškodb, predvsem zaradi dejstva, da so ljudje ob začetku močnega deževja poiskali zavetje. Interventne službe in občinske enote so že na terenu in odstranjujejo podrto drevje ter sanirajo poškodovano električno omrežje, saj je večji del Aleksandropolija ostal brez oskrbe z energijo. Obseg škode na zasebni lastnini in javnih objektih, vključno z letališčem, še ocenjujejo, vendar prvi podatki kažejo na milijonske izgube. Meteorologi opozarjajo, da so takšni pojavi v regiji redki, a izjemno uničujoči.

Neznani voznik je na prehodu za pešce zbil desetletnega otroka in namesto nudenja pomoči s kraja nesreče nemudoma pobegnil. Incident se je zgodil v Nemčiji, kjer je vozilo ob trku poškodovalo deklico, ki je pravilno prečkala vozišče. Policija dogodek obravnava kot kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči in nevarne vožnje. Po navedbah prič je voznik po trčenju celo pospešil, kar kaže na zavestno izogibanje odgovornosti. Poškodovano deklico so na kraju oskrbeli reševalci, nato pa so jo prepeljali v bolnišnico. Policija trenutno išče očividce in pregleduje morebitne posnetke nadzornih kamer, da bi identificirala storilca in vozilo. Dogodek odmeva v luči širše problematike prometne varnosti v srednji Evropi, kjer so v zadnjem obdobju zabeležili porast incidentov z neodgovornimi vozniki. Ta primer ponovno odpira razpravo o strožjih kaznih za pobeg s kraja nesreče, zlasti ko so vanje vključeni najranljivejši udeleženci v prometu.

V noči na nedeljo se je na zasneženi deželni cesti v bližini kraja Aichkirchen v okrožju Wels-Land v Zgornji Avstriji zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo poškodovanih pet mladostnikov. Devetnajstletni voznik iz Welsa je na strmem odseku ceste pred ovinkom poskušal zavirati, vendar je vozilo na spolzkem vozišču začelo drseti. Avtomobil je nato silovito trčil v varovalno ograjo in se prevrnil. Po poročanju policije so se potniki v vozilu izognili še hujši tragediji le po zaslugi dreves ob robu vozišča. Ta so vozilo ustavila in preprečila, da bi zgrmelo po približno 20 metrov globokem strmem pobočju. Kljub temu so vsi potniki utrpeli telesne poškodbe, med njimi pa je bila huje poškodovana 14-letna deklica. Na kraju nesreče so posredovale reševalne službe, ki so poškodovance oskrbele in prepeljale v bolnišnico. Dogodek poudarja nevarnost zimskih razmer na cestah v avstrijskih deželah, kjer so prometne nesreče z udeležbo mladih voznikov razmeroma pogoste. Preiskava nesreče še poteka, policija pa opozarja na prilagoditev hitrosti razmeram na vozišču, zlasti na zasneženih in poledenelih odsekih v hribovitem svetu.

V ruski republiki Karelija se je na zvezni avtocesti R-21 Kola v večernih urah 10. januarja zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta trčili dve osebni vozili. Po podatkih državnega odbora za varnost in zaščito prebivalstva je bilo v trčenju poškodovanih devet oseb, med njimi pet otrok. Nesreča se je zgodila na 261. kilometru omenjene prometnice. Reševalne službe so vse poškodovance nemudoma oskrbele in jih prepeljale v okrožni bolnišnici v mestih Olonec in Lodejno Polje. Stopnje poškodb vpletenih uradni viri niso podrobneje opredelili, so pa potrdili, da so na prizorišču posredovale vse pristojne interventne službe, ki so zagotavljale nujno medicinsko pomoč in zavarovale kraj dogodka. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na zahtevne zimske razmere na cestah v severnih regijah Rusije. Preiskava o vzrokih trčenja še poteka, policija pa preučuje okoliščine, ki so privedle do nesreče na tem delu zvezne ceste, ki predstavlja ključno prometno povezavo v regiji.

Par v avstralskem mestu Adelaide je na poti do letališča doživel nenavadno in pretresljivo nesrečo, ko je njun najeti avtomobil nenadoma padel v veliko udarno jamo na cestišču. Incident se je pripetil med vožnjo, ko se je pod vozilom nepričakovano vdala površina ceste, kar je povzročilo, da je sprednji del avtomobila ostal ujet v globoki luknji. Kljub resnosti dogodka in nevarni situaciji, v kateri se je znašlo vozilo, po prvih poročilih ni bilo poročil o telesnih poškodbah potnikov. Nesreča je povzročila zastoje na poti do letališča, vozilo pa je bilo potrebno izvleči s posebno opremo. Lokalne oblasti so območje zavarovale in začele s preiskavo vzrokov za nastanek jame na cestišču. Dogodek poudarja morebitna tveganja zaradi dotrajane cestne infrastrukture ali geoloških nestabilnosti v urbanih središčih. Za par se je potovanje, ki bi se moralo končati z letom, sprevrglo v neprijetno izkušnjo z materialno škodo na najetem vozilu, medtem ko pristojne službe še ocenjujejo celotno škodo na javni infrastrukturi.

V soboto popoldne se je na gorskem prelazu Arlberg v Avstriji zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bile poškodovane tri osebe, ena izmed njih huje. Nesrečo je povzročil 35-letni belgijski voznik športnega avtomobila, ki je med vožnjo po zasneženem cestišču proti kraju St. Anton am Arlberg izgubil nadzor nad vozilom. Kljub zimskim razmeram in obvezni uporabi snežnih verig je voznik vozil z letnimi pnevmatikami in brez dodatne opreme. Zaradi neustrezne opreme je vozilo začelo drseti in najprej čelno trčilo v dostavno vozilo, nato pa je športni avtomobil oplazil še dve dodatni osebni vozili. Reševalne službe so na kraju nesreče oskrbele poškodovance, ena oseba pa je zaradi resnosti poškodb potrebovala nujno medicinsko pomoč v bolnišnici. Avstrijski policisti so ob tem ponovno opozorili na nujnost upoštevanja prometnih predpisov v zimskih razmerah. Dogodek je povzročil daljše zastoje na pomembni prometnici, ki povezuje Tirolsko in Predarlsko. Policija je proti belgijskemu državljanu uvedla postopek zaradi kršitve predpisov o obvezni zimski opremi in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Gmotna škoda na vseh štirih vpletenih vozilih je precejšnja.

V okrožju Minden-Lübbecke v Nemčiji se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je osebno vozilo zapeljalo s cestišča in silovito trčilo v drevo. V nesreči so ženska in dva dečka utrpeli hude telesne poškodbe, zaradi katerih so bili prepeljani v bolnišnico. Lokalni organi so takoj po dogodku zavarovali kraj nesreče in sprožili preiskavo o vzrokih za izgubo nadzora nad vozilom. Intervencijske službe so na mestu trčenja nudile prvo pomoč vsem trem udeležencem, ki so ostali ujeti v razbitinah. Po prvih informacijah policije je avtomobil s ceste zapeljal iz še neznanega razloga, pri čemer so bile poškodbe potnikov ocenjene kot kritične. Preiskovalci trenutno analizirajo sledi zaviranja in stanje vozišča v času dogodka. Nesreča je povzročila daljšo zaporo lokalne ceste, kar je vplivalo na promet v okolici Mindna. Reševalna akcija je zahtevala sodelovanje večjega števila gasilcev in zdravstvenega osebja, ki so s tehničnim posegom omogočili varen izvleč poškodovancev iz uničenega vozila. Stanje poškodovanih ostaja resno, preiskava pa se nadaljuje.

Zaradi zimske poledice se je število poškodb vozil na Nizozemskem povečalo za več deset tisoč. Čakalne dobe za popravilo so se podaljšale, za manjše poškodbe, kot so udrtine, je treba čakati več mesecev. Vlečne službe začasno skladiščijo avtomobile na svojih zemljiščih zaradi prezasedenosti servisnih delavnic.

V ruskem mestu Jekaterinburg je v soboto zvečer prišlo do prometne nesreče, ko je potniški avtobus na liniji »Mega – ŽBİ« trčil v steber ulične razsvetljave. Po prvotnih informacijah regionalne prometne policije je do nesreče prišlo na križišču ulic Zavodska in Kraula, potem ko je vozniku avtobusa znamke NefAZ med vožnjo nenadoma postalo slabo, zaradi česar je izgubil nadzor nad vozilom. V trenutku trčenja je bilo na avtobusu devet potnikov. Reševalne ekipe so na kraju dogodka oskrbele vseh devet potnikov in voznika. Zdravstveno osebje je opravilo preventivne preglede in ugotavljalo stopnjo morebitnih poškodb udeleženih. Policija je nemudoma zavarovala območje in pričela s podrobno preiskavo vseh okoliščin, ki so privedle do dogodka, vključno z zdravstvenim stanjem voznika pred vožnjo. Incident v Jekaterinburgu se je zgodil le kratek čas po tem, ko so v Rusiji zabeležili več podobnih nesreč vozil za javni prevoz. Ruske oblasti so v zadnjih mesecih poostrile nadzor nad delovnimi pogoji voznikov avtobusov, vendar tovrstni dogodki, povezani z nenadnimi zdravstvenimi težavami osebja, še vedno povzročajo zaskrbljenost glede varnosti v cestnem prometu.

V pakistanski prestolnici Islamabad je v noči na nedeljo odjeknila silovita eksplozija plinske jeklenke, v kateri je umrlo najmanj osem ljudi, med njimi tudi nevesta in ženin. Nesreča se je zgodila v stanovanjski hiši v sektorju G-7/2, kjer so se svatje zbrali na poročnem slavju. Po navedbah lokalne policije je močna eksplozija povzročila delno zrušenje zgradbe, kar je pod seboj pokopalo žrtve. Poleg smrtnih žrtev je bilo v incidentu poškodovanih še sedem oseb, ki so jih reševalne službe prepeljale v bližnje bolnišnice. Preiskovalci na kraju dogodka ugotavljajo natančne okoliščine nesreče, vendar prve ugotovitve kažejo na napako pri uporabi plinske jeklenke, ki se je nahajala v hiši. Stanje nekaterih poškodovanih ostaja resno, zato bi se število žrtev lahko še povečalo. Tragični dogodek je ponovno odprl vprašanje o varnostnih standardih pri uporabi plinskih jeklenk v Pakistanu, kjer so tovrstne nesreče zaradi pomanjkljivega nadzora in neustreznega vzdrževanja opreme razmeroma pogoste. Oblasti so napovedale temeljito preiskavo, s katero bodo ugotovili morebitno odgovornost za to tragično izgubo življenj med družinskim praznovanjem.

V priljubljenem kopališču Police Guest House v okrožju Miaoli na Tajvanu se je v ponedeljek, 11. marca, zgodila tragična nesreča, v kateri je v javnem bazenu utonil 73-letni obiskovalec. Po navedbah lokalne policije je moški med namakanjem v termalni vodi nenadoma izgubil zavest in potonil. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene okoli 13.30 po lokalnem času. Gasilci in reševalci iz okrožja Miaoli so takoj po klicu na pomoč začeli z izvajanjem oživljanja preko telefonskih navodil, ki so jih nato nadaljevale ekipe na terenu. Kljub hitremu posredovanju in prevozu v bližnjo bolnišnico so zdravniki kasneje potrdili njegovo smrt. Oblasti so kraj dogodka zavarovale in začele s preiskavo okoliščin incidenta. Lokalno tožilstvo in policija bosta v torek opravila sodno obdukcijo, da bi ugotovila natančen vzrok smrti. Objekti Police Guest House v soteski Taj-an so sicer znani kot kakovostna termalna središča, vendar pa ohladitev vremena v regiji pogosto poveča obisk starejših oseb, kar zahteva dodatno previdnost zaradi morebitnih vplivov temperaturnih razlik na srčno-žilni sistem.

Švica se je danes z državno minuto molka poklonila žrtvam tragičnega požara, ki je na novoletno jutro zajel smučarski bar v letovišču Crans-Montana. Osrednja komemoracija je potekala na glavni železniški postaji v Zürichu, kjer se je zbralo več sto ljudi, ki so izkazali spoštovanje svojcem štiridesetih umrlih. Med žrtvami je bilo po uradnih podatkih veliko mladoletnih oseb, kar je dodatno pretreslo švicarsko javnost. Spominske slovesnosti so spremljali zvonjenje cerkvenih zvonov po celotni državi in neposredni televizijski prenosi na nacionalnih kanalih. Poleg spomina na preminule so državljani izrazili zahvalo tudi gasilcem in ostalim interventnim službam. Po mnenju oblasti je prav njihovo hitro posredovanje preprečilo še večjo tragedijo v priljubljenem smučarskem središču. Dogodek je močno poenotil državo v žalovanju, saj so se ljudje v tišini zbrali na številnih javnih mestih in trgih. Oblasti so ob tem poudarile pomen varnostnih standardov v gostinskih objektih, ki so bili predmet razprav v dneh po nesreči. Današnja komemoracija predstavlja vrhunec žalovanja za žrtvami ene najhujših požarnih nesreč v sodobni zgodovini Švice.

V nemškem mestu Lemgo so gasilci posredovali zaradi puščanja plina, ki ga je povzročila okvara ogrevalnega sistema v stanovanjski hiši. Incident se je zgodil po tem, ko je naprava v prostor začela sproščati ogljikov monoksid, kar je resno ogrozilo stanovalce. Tri osebe so zaradi vdihavanja nevarnih snovi potrebovale nujno medicinsko pomoč in so bile prepeljane v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Gasilci so ob prihodu na prizorišče izmerili izjemno visoke koncentracije strupenega plina, zato so nemudoma začeli s prezračevanjem celotnega objekta. Stanovanjska hiša je bila začasno izpraznjena, dokler nivoji ogljikovega monoksida niso padli na varno raven. Preiskava o natančnem vzroku tehnične napake na grelnem telesu še poteka, pristojne službe pa ob tem opominjajo na pomembnost rednega vzdrževanja plinskih in kurilnih naprav, zlasti v zimskem obdobju.

V domačem kraju Jajčić je bil pokopan Stefan Ivanović, ki je umrl v požaru v švicarskem baru, medtem ko je reševal življenja drugih. Pogreba se je udeležilo na stotine ljudi, tudi iz Švice. Občina Ljig je razglasila dan žalosti.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Po katastrofalnem požaru, ki je med silvestrovanjem v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana zahteval 40 smrtnih žrtev, se v specializirani kliniki v nemškem Ludwigshafnu v deželi Porenje-Pfalško zdravita dva huje poškodovana posameznika. Skupaj je bilo v nesreči poškodovanih 116 ljudi, strokovnjaki pa opozarjajo, da se bodo številni s posledicami hudih opeklin borili vse življenje. Zdravniki v kliniki poudarjajo kompleksnost zdravljenja tovrstnih poškodb, ki ne vključujejo le fizičnih brazgotin, temveč tudi dolgotrajno psihološko rehabilitacijo. Medicinski strokovnjaki iz Porenja-Pfalškega pojasnjujejo, da proces okrevanja zahteva multidisciplinaren pristop, saj so opekline ena najtežjih oblik telesnih poškodb. Poleg akutne oskrbe ran sta ključnega pomena stalna fizioterapija in podpora pri ponovnem vključevanju v vsakdanje življenje. Tragični dogodek v Švici je sprožil razprave o varnostnih ukrepih na množičnih prireditvah v alpskih turističnih središčih, medtem ko bolnišnice v sosednjih državah nudijo nujno pomoč zaradi omejenih kapacitet lokalnih enot za intenzivno nego opeklin.

Po požaru v Crans-Montani se številne žrtve še vedno borijo za življenje in se spopadajo s posledicami dogodka. Strokovnjakinja za travme dogodek primerja s katastrofo na letalskem mitingu v Ramsteinu leta 1988, kar poudarja dolgotrajne psihične in fizične posledice za preživele. Psihološka in fizična rehabilitacija žrtev bo dolgotrajna in zahtevna. Takšni dogodki pogosto povzročijo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), tesnobo, depresijo in druge duševne motnje, ki lahko trajno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Poleg neposrednih poškodb se žrtve pogosto spopadajo tudi z izgubo premoženja, spremembo socialnega statusa in občutkom negotovosti, kar dodatno otežuje njihovo okrevanje. Primerjava z Ramsteinom nakazuje, da bodo žrtve potrebovale celovito podporo, vključno s specialističnim zdravljenjem in socialno reintegracijo, da bi se lahko čim bolj uspešno vrnile v normalno življenje. Dolgoročne posledice takšnih dogodkov so lahko tudi gospodarske, saj prizadete osebe morda ne bodo mogle ponovno v celoti delovati v družbi in na trgu dela.

Frankfurtski policisti so po nevarni in nezakoniti ulični dirki v središču mesta odvzeli prostost dvema moškima. Incident se je začel, ko je 29-letni voznik zavrnil ustavljanje ob redni policijski kontroli in začel s hitro vožnjo bežati pred organi pregona, pri čemer se je v nevarno dirkanje vpletlo še drugo vozilo. Preiskava je po zaustavitvi vozil razkrila več kaznivih dejanj. Policija je ugotovila, da 29-letni osumljenec sploh nima veljavnega vozniškega dovoljenja, poleg tega pa so pri njem našli ukradeno bančno kartico. Oba moška sta bila na kraju dogodka pridržana, njuni vozili pa so organi pregona zasegli za nadaljnjo obravnavo. Dogodek ponovno odpira vprašanja o varnosti na nemških cestah in problematiki nezakonitih uličnih dirk v večjih mestih. Policija v Frankfurtu je napovedala poostren nadzor nad objestno vožnjo, osumljenca pa se bosta spopadala z obtožbami zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu, vožnje brez dovoljenja in utaje najdenih predmetov.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je vseh svojih državljanov, ki trenutno prebivajo v Venezueli, nujno pozvalo, naj državo nemudoma zapustijo zaradi močno poslabšanih varnostnih razmer. Opozorilo je bilo izdano neposredno po objavi videoposnetka, na katerem je ujet nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki se nahaja v zaporniškem objektu. Posnetek prikazuje Madura med sprehodom na dvorišču institucije, od koder je poslal sporočilo javnosti, kar je dodatno zaostrilo napetosti v državi. Ameriška administracija ocenjuje, da Venezuela trenutno ni varno okolje za tuje državljane, saj obstaja visoko tveganje za nasilje ali samovoljna pridržanja. Razmere so posledica dolgotrajnega političnega spora in nedavnih pretresov, ki so privedli do Madurove aretacije. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Caracasom so dosegli kritično točko, pri čemer ZDA stopnjujejo pritisk na trenutne oblasti za zagotovitev varnosti tujcev. Dogajanje v Venezueli predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od zadnjih volitev in ameriških obtožb o nezakonitih dejavnostih režima. Trenutna situacija nakazuje na globoko nestabilnost v državi, kjer so po aretaciji Madura državljani ZDA postali tarča potencialnih povračilnih ukrepov, kar opravičuje najvišjo stopnjo previdnosti ameriškega zunanjega ministrstva.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je teden dni po svojem zajetju in premestitvi v Združene države Amerike prvič oglasil iz zapora v New Yorku. Njegov sin Nicolás Maduro Guerra je v videoposnetku, ki ga je objavila vladajoča stranka PSUV, prenesel očetovo sporočilo, v katerem ta zagotavlja, da se počuti dobro in da ostajajo borci. Maduro je bil odstavljen med nedavno ameriško vojaško operacijo in prepeljan v pripor v ZDA, kjer čaka na nadaljnje pravne postopke. Medtem ko so Madurovi privrženci v Caracasu množično zahtevali njegovo izpustitev, so se v državi vrstila pričakovanja glede usode drugih zapornikov. Svojci političnih zapornikov v Venezueli namreč čakajo na uresničitev napovedi nove vlade o njihovi izpustitvi. Razmere v državi ostajajo napete, saj se privrženci prejšnjega režima težko sprijaznejo z nasilno menjavo oblasti in aretacijo dolgoletnega voditelja. Oglasitev iz ameriškega zapora služi kot simbolno dejanje za ohranitev morale med njegovimi preostalimi podporniki v domovini. Kljub zaporni kazni in obtožbam, ki ga bremenijo v ZDA, Maduro prek svojega sina sporoča, da njegova politična borba še ni končana. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, zlasti zakonitost ameriškega posredovanja in prihodnjo stabilnost Venezuele.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v svoji prvi izjavi po aretaciji, ki so jo 3. januarja 2025 izvedle ameriške sile, sporočil, da se v zaporu v Brooklynu počuti dobro. Prek svojega odvetnika in sina Nicolasa Ernesta Madura Guerre je javnosti sporočil, da ni žalosten, temveč se opredeljuje kot borec, ki nadaljuje svoj politični boj tudi v ujetništvu. Njegov sin, sicer poslanec v venezuelski narodni skupščini, je očetove besede prenesel na srečanju socialistične stranke. Izjave prihajajo v času visoke napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko so ameriške posebne enote Madura pridržale in prepeljale v pripor v New Yorku. Madurov sin je poudaril, da nekdanji voditelj ostaja trden v svojih prepričanjih, kar naj bi služilo kot moralna spodbuda njegovim privržencem v domovini. Ameriški pravosodni organi Madura obravnavajo zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom in korupcijo. Poročila o uporabi domnevno skrivnostnega orožja med operacijo aretacije so v določenih krogih v ZDA sprožila začudenje, vendar uradne potrditve o specifični tehnologiji ujetja ostajajo skope. Madurova ekipa obrambe se medtem pripravlja na pravni postopek pred ameriškim sodiščem, medtem ko Caracas aretacijo označuje za nezakonito ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

V ameriški zvezni državi Florida so v petek aretirali šolsko spremljevalko v šolskem avtobusu, ki je obtožena fizičnega nasilja nad devetletnim avtističnim otrokom. Incident se je zgodil v okrožju Hillsborough, lokalni šerif pa je spremljevalko nemudoma pridržal po navedbah o domnevnem udarcu, ki ga je zadala mladoletni osebi. Lokalne oblasti so poudarile, da je kakršna koli oblika zlorabe otrok popolnoma nesprejemljiva, še posebej, ko gre za ranljive osebe s posebnimi potrebami. Šolsko okrožje in urad šerifa sta sprožila temeljito preiskavo okoliščin dogodka na avtobusu, ki je namenjen prevozu učencev. Osumljenka se bo zdaj spopadala s pravnimi posledicami svojih dejanj na sodišču. Identitete otroka zaradi zaščite zasebnosti niso razkrili, prav tako pa še ni znano, ali je otrok utrpel hujše telesne poškodbe, vendar policija primer obravnava z najvišjo stopnjo resnosti.

Avstralska policija je v osrednjem poslovnem okrožju Melbourna aretirala 19-letnega moškega, ki ga sumijo vpletenosti v usodni napad z nožem. Žrtev, prav tako najstnika, so našli na ulici s smrtnimi ranami, ki so bile posledica vboda. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je moški zaradi hudih poškodb na kraju dogodka umrl. Preiskovalci so območje v središču mesta takoj zavarovali in začeli zbirati dokaze. Po poročanju lokalnih oblasti je do aretacije osumljenca prišlo kmalu po dogodku, trenutno pa še ugotavljajo natančne okoliščine in motiv za nasilno dejanje. Identiteta žrtve še ni bila uradno razkrita, saj policija še vedno obvešča bližnje sorodnike. Dogodek je povzročil precejšnje vznemirjenje med prebivalci Melbourna, saj se je napad zgodil na frekventni lokaciji v središču mesta. Policija je državljane pozvala k posredovanju kakršnih koli informacij ali videoposnetkov, ki bi lahko pomagali pri razjasnitvi vseh dejstev v zvezi s tem tragičnim incidentom.

Nekdanji otroški igralec Matt Prokop, najbolj znan po vlogi v filmu High School Musical 3, je bil 24. decembra aretiran v Teksasu in se sooča z več obtožbami.

Ameriški milijarder Elon Musk je ostro kritiziral vlado Združenega kraljestva in jo obtožil fašističnih tendenc, potem ko so se v javnosti pojavili podatki o rekordnem številu aretacij zaradi komentarjev na družbenih omrežjih. Lastnik platforme X se je odzval na grafikon, ki prikazuje, da so britanske oblasti zaradi spletnih objav pridržale več kot 12.000 ljudi, kar je znatno več kot v drugih državah. Musk je v svojem zapisu neposredno vprašal, zakaj je britanska vlada »tako fašistična«, kar je sprožilo široko razpravo o svobodi govora na Otoku. To ni prvič, da je podjetnik kritičen do britanskega pravosodnega sistema; v preteklosti je državo že označil za policijsko državo. Njegovi komentarji prihajajo v času povečanih napetosti med njegovimi podjetji in evropskimi regulatorji. Evropska komisija je namreč podjetje X nedavno kaznovala z globo v višini 120 milijonov evrov zaradi domnevnega neizpolnjevanja določil akta o digitalnih storitvah. Musk se v zadnjem obdobju vse bolj politično aktivira na evropskem prizorišču, kjer med drugim izraža podporo stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) in zagovarja omejevanje moči Evropske komisije. Njegove izjave o razmerah v Združenem kraljestvu odražajo širši spor glede meja svobode izražanja na internetu in vloge države pri nadzoru digitalnih vsebin. Britanske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar vztrajajo pri pregonu sovražnega govora in spodbujanja k nasilju na spletu.

V Düsseldorfu se je začel sodni postopek proti šestim domnevnim članom leve ekstremistične skupine Antifa-Ost, znane tudi pod imenom Hammerbande. Obtoženci so obtoženi načrtovanja in izvedbe brutalnih napadov na domnevne udeležence neonacističnih zborovanj v Budimpešti, ki so potekala februarja lani. Po navedbah tožilstva so napadalci s kladivi in drugimi predmeti huje poškodovali več oseb, pri čemer nekateri očitki vključujejo celo poskus umora. Obramba obtoženih ostro zavrača obtožbe o poskusu umora in trdi, da so procesi politično motivirani. Zagovorniki izpostavljajo, da so bili ukrepi policije in tožilstva v fazi preiskave nesorazmerni. Primer je pritegnil veliko pozornost nemške in madžarske javnosti, saj gre za enega najobsežnejših procesov proti militantnim levičarskim skupinam v zadnjih letih. Sojenje spremljajo strogi varnostni ukrepi, saj oblasti pričakujejo morebitne proteste podpornikov obtoženih. Dogodek odpira širša vprašanja o mednarodnem povezovanju ekstremističnih skupin in naraščajočem nasilju med skrajno levico in desnico v Evropi, kar povzroča skrbi varnostnim organom v več državah članicah Evropske unije.

V soboto zvečer je v stanovanju na cesti Deurneseweg v nizozemskem kraju Oploo prišlo do krvavega incidenta, v katerem je bil z ostrim predmetom poškodovan 24-letni moški. Po poročanju lokalnih oblasti se je dogodek zgodil po sporu med dvema moškima, ki se je sprevrgel v fizično nasilje. Žrtev je utrpela poškodbe v predelu vratu, zaradi česar so jo reševalne službe nemudoma prepeljale v bolnišnico na zdravljenje. Policija je na kraju dogodka odvzela prostost osumljencu, prav tako 24-letnemu moškemu, ki naj bi bil vpleten v spor. Policisti so takoj po incidentu zavarovali območje in začeli s forenzično preiskavo, da bi ugotovili natančen potek dogodkov in motiv za napad. Identiteta vpletenih oseb zaradi varovanja osebnih podatkov javnosti še ni bila razkrita. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na zbiranje izjav prič in analizo dokazov iz stanovanjske hiše. Incident v sicer mirnem naselju je povzročil precej vznemirjenja med lokalnimi prebivalci, vendar policija zagotavlja, da je bila nevarnost z aretacijo osumljenca odpravljena. Preiskava dogodka se nadaljuje v smeri kaznivega dejanja povzročitve telesnih poškodb.

Nizozemsko javnost je pretresel napad na žensko po imenu Loïs, ki jo je leta 2022 pred očmi njenega majhnega sina štirinajstkrat zabodel nekdanji partner Kendrick M. Napadalec je v času dogodka prestajal kazen v psihiatrični kliniki Pompekliniek v Nijmegnu, od koder je pobegnil med odobrenim krajšim izhodom za obisk trgovine. Motiv za brutalno dejanje je bilo maščevanje, saj je žrtev dan pred napadom po telefonu končala njuno razmerje. Po navedbah žrtve, ki je podrobnosti prvič razkrila v ekskluzivnem pogovoru za medij AD, se je Kendrick M. takoj po pobegu odpravil v njeno stanovanje v Soestu. Kljub številnim ranam je napad preživela, pri čemer poudarja, da jo je pri življenju ohranila misel na otroka. Dogodek je sprožil ostre kritike nizozemskega sistema obveznega psihiatričnega zdravljenja (tbs), saj žrtev in javnost opozarjata, da obsojenec nikoli ne bi smel dobiti dovoljenja za prosti izhod. Napadalec je zlorabil zaupanje institucije, ko je namesto nakupa v trgovini Kruidvat načrtno potoval v drug kraj z namenom umora. Primer odpira širša vprašanja o varnostnih protokolih v psihiatričnih ustanovah zaprtega tipa in ustreznosti ocenjevanja tveganja pri obsojencih z zgodovino nasilja. Nizozemski organi so pod pritiskom, da revidirajo pravila o podeljevanju izhodov za nevarne paciente.

V mestu Salzburg se je v noči na petek zgodil nasilen incident, v katerem so štirje neznani storilci napadli in oropali 28-letnega državljana Afganistana. Žrtev je malo pred napadom v lokalni stavnici vnovčila dobitni listek in prejela denarno izplačilo, kar so napadalci po domnevah policije verjetno opazovali. Storilci so moškega zbili na tla ter ga s sumom naklepa poškodovali s ponavljajočimi se udarci in brcami v predel obraza in glave. Policija je sporočila, da so napadalci žrtvi odtujili manjši znesek gotovine in večjo količino različnih zdravil, nato pa s kraja dogodka pobegnili. 28-letnik je zaradi zadobljenih poškodb glave potreboval zdravniško pomoč. Organi pregona trenutno še iščejo osumljence, preiskava pa se osredotoča na preverjanje posnetkov nadzornih kamer v okolici stavnice. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti v okolici objektov za igre na srečo v Salzburgu. Lokalni preiskovalci opozarjajo obiskovalce tovrstnih lokalov na previdnost pri dvigovanju večjih zneskov gotovine v nočnih urah. Napadeni moški je sicer po podatkih policije stabilen, vendar so poškodbe glave ocenjene kot resne.

Načelnica policije Janny Knol je v televizijski oddaji Pauw & De izjavila, da je bilo nasilje nad policisti med novoletno nočjo delno načrtovano.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

Egipt se je po zmagi nad Slonokoščeno obalo uvrstil v polfinale Afriškega pokala narodov 2025, kjer se bo pomeril s Senegalom. Čeprav egiptovska igra ni tako privlačna kot igra Maroka ali Nigerije, znajo izkoristiti ponujene priložnosti. V drugem četrtfinalnem obračunu je Nigerija premagala Alžirijo, s čimer je preprečila morebiten polfinalni obračun med Marokom in Alžirijo.

V amsterdamski četrti Nieuw-West je na novoletni dan prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita najstnika, stara 16 in 18 let. Policija je v preiskavi ugotovila, da je bil s žrtvama v času incidenta prisoten še tretji mladostnik, ki pa mu je uspelo pobegniti in se izogniti napadu. Po navedbah preiskovalcev so bili napadalci izjemno nasilni, saj žrtve po prvih podatkih niso imele možnosti za preživetje ali obrambo. Vsi trije vpleteni mladostniki so prebivali v enem izmed amsterdamskih sprejemnih centrov za prosilce za azil. Organi pregona dogodek obravnavajo kot izjemno resen incident, vendar motiv za napad še ni znan. Iskanje storilcev in zbiranje informacij o tretjem mladostniku, ki je pobegnil s kraja dogodka, se nadaljujeta, medtem ko se v nizozemski prestolnici krepijo razprave o varnosti v bližini nastanitvenih centrov za begunce.

V istanbulskem okrožju Arnavutköy se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bile poškodovane štiri osebe. Do trčenja je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobila izgubil nadzor nad vozilom in silovito trčil v avtobus javnega potniškega prometa. Na prizorišče so nemudoma napotili reševalne ekipe, gasilce in policijo, ki so oskrbeli ponesrečence. Po navedbah lokalnih oblasti so vse štiri poškodovane osebe prepeljali v bližnje bolnišnice na nadaljnje zdravljenje. Zaradi nesreče je bil promet v tem delu mesta nekaj časa oviran, vendar so ga pristojne službe po odstranitvi razbitin in opravljenem policijskem ogledu ponovno sprostile. Policija trenutno še preiskuje natančne okoliščine, ki so privedle do izgube nadzora nad osebnim vozilom. Dogodek je sprožil razpravo o varnosti na cestah v gosto naseljenih istanbulskih četrtih, kjer so nesreče z udeležbo vozil javnega prevoza razmeroma pogoste. Kljub materialni škodi in telesnim poškodbam nihče od udeleženih ni v smrtni nevarnosti, so še sporočili iz lokalnih zdravstvenih ustanov.

Na deželnem sodišču na Dunaju se je nadaljeval sodni postopek proti skupini moških, ki so obtoženi vpletenosti v nasilen napad na postaji podzemne železnice Meidling. Incident, ki se je zgodil 7. julija 2024, je bil usmerjen proti moškim arabskega videza, pri čemer je bilo pet oseb poškodovanih, nekaterih med njimi huje. Napad velja za del širšega obračunavanja med rivalskimi tolpami v avstrijski prestolnici. V trenutnem delu postopka se sodišče ukvarja z drugo skupino obtožencev, ki vključuje osem mladih moških, starih med 18 in 20 leti, večinoma čečenskega porekla. Od skupno 24 obtoženih oseb jih je osem že prejelo prvostopenjske pogojne kazni, preostali del skupine pa bo pred sodnika stopil v prihodnjem tednu. Obtožnica bremeni mlade moške sodelovanja v organiziranem nasilju in povzročitve hudih telesnih poškodb. Sojenje spremljajo poostreni varnostni ukrepi, saj so oblasti dogodek prepoznale kot del vojne med tolpami, ki je poleti pretresla Dunaj. Obtoženci se zagovarjajo pred očitki o načrtovanem napadu, ki je bil po navedbah tožilstva maščevanje v okviru dolgotrajnih sporov med etničnimi skupinami v mestnih predelih.

V petek, 9. januarja 2025, je v kaznilnici Aix-Luynes v bližini mesta Aix-en-Provence prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je 23-letni zapornik napadel tri pravosodne policiste. Napadalec je uslužbence napadel s škarjami v trenutku, ko so odprli vrata njegove celice, da bi ga pospremili na načrtovano sodno obravnavo. Po poročanju francoskih oblasti so bili policisti poškodovani v različni meri, pri čemer je eden utrpel hujše poškodbe, vendar nobeden izmed njih ni v smrtni nevarnosti. Vsi trije napadeni so bili prepeljani v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Francoski minister za pravosodje Gérald Darmanin je preko družbenega omrežja X izrazil polno in brezpogojno podporo uslužbencem zapora ter poudaril nevarnost in pogum, ki ju zahteva njihovo delo. Na kraj dogodka je bil po naročilu vlade napoten tudi lokalni prefekt, ki bo nadzoroval razjasnitev okoliščin napada. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih razmerah v francoskih zaporih, kjer so se v zadnjem letu že pojavljale težave z varnostjo in poskusi pobegov. Napad se je zgodil v zaporu, ki je bil v letu 2024 že tarča medijske pozornosti zaradi varnostnih incidentov. Konec avgusta so pravosodni policisti uspešno preprečili spektakularen poskus pobega zaprtega preprodajalca drog, pred tem pa je drugemu zaporniku uspelo pobegniti s pomočjo avtomobila, ki ga je čakal pred zgradbo. Današnji dogodek potrjuje visoko stopnjo tveganja, ki so mu izpostavljeni zaposleni v tem centru.

V kraju Oppenweiler na jugozahodu Nemčije se je med reševalno akcijo v enodružinski hiši zrušilo celotno stopnišče, pri čemer je bilo huje poškodovanih več oseb. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko so bili reševalci, gasilci in stanovalci na stopnicah, ki so pod njihovo težo nenadoma popustile. Po prvih podatkih so nekateri gasilci ostali ujeti pod ruševinami, preden so jih njihovi kolegi uspeli izvleči. Na prizorišču severovzhodno od Stuttgarta je takoj stekla obsežna reševalna operacija, v kateri je sodelovalo večje število nujnih služb. Med poškodovanimi so tako stanovalci hiše kot tudi člani sanitetne službe in gasilske enote. Vzrok za nenadno zrušitev konstrukcije v stanovanjskem objektu še ni znan, preiskava pa bo ugotavljala, ali je šlo za dotrajanost materiala ali druge konstrukcijske napake. Stanje nekaterih poškodovancev ostaja kritično.

V petek, 9. januarja 2026, se je v Piestingtalu zgodila nesreča, v kateri sta bila udeležena tovorni vlak in dostavno vozilo. V kraju Pfarrkirchen/Kremsmünster se je osebno vozilo zaletelo v zimsko službo, pri čemer je bila ena oseba poškodovana. V Kremsmünstru sta snežni plug in osebno vozilo trčila v transformatorsko postajo.

V Splitu je v četrtek, 8. januarja 2026, okoli 23. ure prišlo do družinskega nasilja, v katerem je 23-letni moški v stanovanju fizično napadel svoje bližnje sorodnike. Po navedbah hrvaške policije je bil napadalec v rastrojenem stanju in je uporabil oster predmet, po vsej verjetnosti nož, s katerim je poškodoval dve osebi. Med napadom je 26-letnik utrpel hudo telesno poškodbo nosu, medtem ko je 51-letna ženska utrpela lažje telesne poškodbe. Policisti so napadalca obvladali in ga pridržali, preiskava o okoliščinah dogodka pa še poteka. Poškodovancema so nudili zdravniško pomoč v splitski bolnišnici. Dogodek je povzročil precej vznemirjenja med stanovalci večstanovanjske stavbe v Splitu, kjer se je odvijala nočna drama. Gre za primer nasilja v družini, ki se je končal s hujšimi posledicami, vendar brez smrtnih žrtev. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil o motivih za napad.

Avstrijska policija prosi javnost za pomoč pri identifikaciji neznanega moškega, ki je osumljen povzročitve hude telesne poškodbe na trgu Tummelplatz v Gradcu. Incident se je zgodil v torek, 27. avgusta 2025, okoli 21.30, ko je prišlo do spora pred eno izmed tamkajšnjih trgovin. Po navedbah organov pregona je osumljenec 20-letnega domačina namerno odrinil z rolke, zaradi česar je mladi moški padel in utrpel hude poškodbe. Preiskovalci so na podlagi odredbe tožilstva objavili fotografijo osumljenca, pridobljeno z nadzornih kamer. Policija poziva vse, ki bi moškega prepoznali ali imeli informacije o dogodku, da se zglasijo na najbližji policijski postaji. Primer obravnavajo kot naklepno povzročitev telesnih poškodb, identiteta storilca pa do objave poziva ostaja neznana.

Avstrijska policija je v sredo, 7. januarja 2026, na železniški postaji v Bad Ischlu v okrožju Gmunden pridržala 27-letnega moškega, ki je osumljen brutalnega napada na 77-letnega upokojenca. Po navedbah organov pregona je napadalec brez očitnega razloga večkrat udaril starejšega moškega, z nasiljem pa je nadaljeval tudi, ko je žrtev že ležala na tleh. Napadalec je upokojencu ob tem grozil s smrtjo. Intervencija očividcev je preprečila hujše posledice, saj so ti žrtev uspeli rešiti in se skupaj z njo zatekli v prostore trgovine v avli železniške postaje. Osumljenec se je nato začel zaletavati v vrata trgovine in s smrtjo grozil še eni od prič, 21-letnemu moškemu. Agresivno vedenje se je končalo šele s prihodom policije, ki je osumljenca obvladala. Po posvetovanju z državnim tožilstvom v Welsu so 27-letnika prepeljali v tamkajšnji zapor. Preiskava incidenta še poteka, policija pa dogodek obravnava kot povzročitev telesnih poškodb in sum storitve kaznivega dejanja grožnje z umorom. Žrtev je zaradi udarcev in brcev potrebovala zdravniško oskrbo.

Ime Reza Pahlavija, sina zadnjega iranskega šaha, se je ponovno pojavilo v središču javnega dogajanja, saj so ga protestniki začeli vzklikati na ulicah Teherana in drugih večjih iranskih mest. Petinsestdesetletni Pahlavi, ki v Iranu ni bil že od leta 1978, je postal simbol določenega dela opozicijskega gibanja, ki v njem vidi morebitno figuro za prihodnost države. Kljub njegovi naraščajoči prepoznavnosti med demonstranti ostaja vprašanje njegove dejanske politične vloge in ciljev nejasno. Reza Pahlavi je izrazil pripravljenost prevzeti vlogo v prihodnjem razvoju države, vendar vsi deli iranske družbe in opozicije niso naklonjeni njegovi vrnitvi ali političnemu vplivu. Razprava o njegovi vlogi odraža globoke delitve znotraj protirežimskega gibanja glede prihodnje ureditve Irana. Medtem ko nekateri nanj gledajo kot na povezovalno figuro s tradicijo, drugi opozarjajo na zapuščino monarhije. Njegova prisotnost v javnem diskurzu prihaja v času zaostrenih razmer v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z represijo in gospodarskimi težavami. Vzklikanje njegovega imena na ulicah ne predstavlja le podpore monarhiji, temveč predvsem odpor proti trenutnim oblastem v Teheranu. Pahlavi iz izgnanstva spremlja dogajanje, vendar za zdaj nima formalne moči za neposreden vpliv na politične procese v domovini.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 28. decembra v Teheranu, razširili na številna druga mesta in terjali že skoraj 200 smrtnih žrtev. Nemiri, ki so jih sprva sprožili trgovci zaradi visokih življenjskih stroškov in drastičnega padca vrednosti domače valute, so hitro prerasli v širši upor proti režimu. Nevladne organizacije ob tem opozarjajo na stopnjevanje nasilja in izražajo resno zaskrbljenost pred morebitnim pokolom civilistov s strani varnostnih sil. Iranski predsednik Masud Pezeškian je za nedeljo napovedal javni nagovor, v katerem naj bi se opredelil do trenutnih razmer v državi. Kljub napovedim o nagovoru se napetosti na ulicah ne umirjajo, saj protestniki zahtevajo korenite spremembe gospodarske in politične ureditve. Režimski odziv na nezadovoljstvo prebivalstva ostaja oster, kar v mednarodni skupnosti sproža strah pred dodatnim prelivanjem krvi. Dogajanje v Iranu predstavlja enega najresnejših izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih letih. Gospodarska kriza, ki je bila povod za prve shode, se zdi le vrh ledene gore globljega družbenega nezadovoljstva. Medtem ko svetovna javnost svari pred uporabo prekomerne sile, se število potrjenih žrtev po navedbah lokalnih virov in tujih opazovalcev še naprej povečuje.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti proti teokratski oblasti, v katerih je po podatkih aktivistov za človekove pravice življenje izgubilo že najmanj 116 oseb. Kljub stopnjevanju represivnih ukrepov državnih varnostnih organov na tisoče ljudi v Teheranu in drugih mestih vztraja na ulicah. Razmere so se zaostrile predvsem ponoči, ko so poročali o novih spopadih, v katerih so bile bolnišnice po navedbah tujih medijev polne ubitih in poškodovanih protestnikov. Iranske oblasti so se na vse večje gibanje odzvale z drastičnimi ukrepi, ki vključujejo množične aretacije in skoraj popolno prekinitev internetnih ter telefonskih povezav. Ti ukrepi so namenjeni preprečevanju širjenja videoposnetkov o nasilju na ulicah in onemogočanju organizacije protestnikov, kar hkrati močno otežuje delo mednarodnim opazovalcem in neodvisnim medijem pri spremljanju dejanskega stanja v državi. Najnovejši val nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje dolgoletnih napetosti med režimom in prebivalstvom, ki so jih v preteklosti sprožile gospodarska kriza in zahteve po reformah. Medtem ko oblasti poskušajo gibanje zatreti s silo, aktivisti poročajo o tisočih aretiranih, kar dodatno podžiga nezadovoljstvo javnosti in mednarodno obsodbo ravnanj teheranske administracije.

V Iranu so se v soboto zvečer nadaljevali množični protesti, na katerih so državljani izzvali oblast kljub poročilom o številnih smrtnih žrtvah in ranjenih v zadnjih treh dneh. Po podatkih, ki jih je preverila britanska mreža BBC, so vladne sile stopnjevale uporabo nasilja, da bi razgnalle protestnike v več mestih, vključno z mestom Rašt na severu države. Tamkajšnji spopadi veljajo za enega najhujših valov nemirov v zadnjih letih, pri čemer je bila potrjena identiteta vsaj 26 ubitih oseb, med katerimi je tudi šest otrok. Regim v Teheranu se je na protestno gibanje odzval z intenzivno kampanjo zatiranja, vendar demonstranti kljub nevarnosti še naprej zahtevajo politične spremembe. Razmere so pritegnile pozornost mednarodne skupnosti, pri čemer Združene države Amerike že nakazujejo pripravljenost na morebitno posredovanje oziroma ukrepanje v odziv na kršitve človekovih pravic. Videoposnetki in neposredna pričevanja s terena potrjujejo, da so se protesti razširili v različne dele države, kar predstavlja resen izziv za trenutne oblasti. Zaradi stopnjevanja nasilja in poročil o brutalnosti varnostnih sil je v državi zavladalo izredno napeto stanje. Iranske oblasti s silovito uporabo orožja poskušajo vzpostaviti nadzor, medtem ko protestniki vztrajajo pri svojih zahtevah, kar povečuje tveganje za nadaljnje civilne žrtve in politično destabilizacijo celotne regije. Mednarodni opazovalci opozarjajo na kritične razmere glede varnosti civilnega prebivalstva.

V Iranu so se protivladni protesti po štirinajstih dneh stopnjevali v vsesplošno revolucijo, na katero se je teokratski režim odzval z uporabo pravega streliva in grožnjami s smrtno kaznijo. Po podatkih nevladnih organizacij in zdravstvenih virov je število smrtnih žrtev močno naraslo, pri čemer naj bi samo v Teheranu umrlo najmanj 217 ljudi, skupno število aretiranih pa presega 2.600. Protestniki v mestih Teheran, Mašhad in Tabriz so se spopadli z represivnimi organi, pri čemer so v nekaterih provincah, kot je Alborz, gorela vladna poslopja. Iranske oblasti so za zadušitev upora ponovno uvedle popolno blokado spleta in telefonskih komunikacij, kar vključuje tudi onemogočanje sistema Starlink, s čimer so od sveta odrezale 90 milijonov prebivalcev. Kljub informacijskemu molku iz države prihajajo posnetki brutalnega nasilja in simbolnih dejanj upora, kot je javno sežiganje podob vrhovnega voditelja Hameneja. Razmere so sprožile mednarodne odzive, pri čemer sta ameriški predsednik Donald Trump in zunanji minister Marco Rubio izrazila podporo prizadevanjem Irancev za svobodo. Zaradi stopnjevanja napetosti so oborožene sile v regiji, vključno z Izraelom, v stanju najvišje pripravljenosti. Medtem ko so se pojavila poročila o preliminarnih razpravah v Združenih državah Amerike o možnosti vojaškega posredovanja, ostaja prednostna naloga režima v Teheranu popolna zadušitev notranjega upora. Bolnišnice v prestolnici so preobremenjene s številnimi ranjenci, mednarodna skupnost pa svari pred nadaljnjim prelivanjem krvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagotovil podporo udeležencem množičnih protestov v Iranu, ki se zavzemajo proti avtoritarnemu vodstvu države. Po navedbah medijskih poročil ameriška administracija v luči brutalnega odziva teokratskega režima na ulične shode razmišlja celo o morebitnih vojaških ukrepih. Vodstvo islamske republike si namreč z uporabo sile prizadeva zadušiti najnovejši val ljudskega nezadovoljstva, ki ne pojenja. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se močno povečale, saj Trumpova napoved aktivne pomoči demonstrantom odpira vprašanje neposrednega ameriškega posega. Trenutno stanje v Iranu zaznamujejo nenehni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji. Ameriška stran poudarja, da ne bo dopustila nekaznovanega nasilja nad civilisti. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrene retorike in opozoril, ki so se stopnjevala v zadnjih dneh. Trumpova obljuba pomoči je odziv na poročila o številnih žrtvah in kršitvah človekovih pravic, s čimer želi Bela hiša okrepiti pritisk na iranske oblasti. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih brez znakov popuščanja.

Iranski poslanci so se v nedeljo sestali na seji, namenjeni obravnavi obsežnih protestov, ki pretresajo državo. Med zasedanjem je v parlamentu, ki je pod nadzorom konservativnih sil, prišlo do stopnjevanja napetosti, ko je skupina poslancev stekla pred govornico in vzklikala gesla proti Združenim državam Amerike. Incident odraža globoko politično polarizacijo in odpor oblasti do zahtev protestnikov po reformah. Zasedanje je potekalo v senci naraščajočih nemirov, ki so se razširili po številnih mestih po vsej državi. Poslanci so kljub pritiskom javnosti večinoma zavzeli trdo linijo in za nemire okrivili zunanje sovražnike države. Takšni dogodki kažejo na odločenost iranskega političnega vrha, da ohrani obstoječi red kljub vedno glasnejšim kritikam domače javnosti in mednarodne skupnosti. Protestno gibanje, ki nima enotnega vodstva, predstavlja enega največjih izzivov za iranske oblasti v zadnjih desetletjih. Odziv parlamenta s protiameriškimi gesli potrjuje, da uradni Teheran trenutne dogodke interpretira predvsem skozi prizmo geopolitičnih trenj, namesto da bi naslovil notranjepolitične in socialne vzroke za nezadovoljstvo državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritiske na iranske oblasti z grožnjami o vojaškem posredovanju, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti udeležencem množičnih protivladnih protestov. Po navedbah obveščevalnih virov je Izrael zaradi možnosti ameriške vojaške intervencije v sosednji državi že dvignil stopnjo pripravljenosti svojih sil. Trumpove izjave naj bi med iranskimi uradniki povzročile precejšen preplah, hkrati pa vlile dodatno upanje protestnikom, ki se spopadajo z najobsežnejšimi nemiri v zadnjih letih. Iranska revolucionarna garda se je na grožnje odzvala z napovedjo ostrejšega obračuna z demonstranti, ki jih je označila za teroriste. Oblasti v Teheran napovedujejo uporabo vseh sredstev za zaščito vladajočega sistema, medtem ko poročila s terena nakazujejo na povečano uporabo sile in neposredne strele na protestnike. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je močno destabiliziralo regijo, analitiki pa opozarjajo, da bi neposreden spopad lahko imel nepredvidljive posledice za globalno varnost. Združene države Amerike so prek družbenih omrežij sporočile, da pozorno spremljajo dogajanje in da so pripravljene nuditi pomoč iranskemu ljudstvu. Iranski svet za nacionalno varnost je zaradi teh napovedi sklical nujno sejo, na kateri so zavrnili kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države. Trenutne razmere predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se začele z ameriškimi napadi na iranske jedrske objekte in se zdaj selijo na področje notranjepolitične stabilnosti islamske republike.

Najnovejša raziskava Nemškega centra za raziskave integracije in migracij (DeZIM) je razkrila, da vsak peti prebivalec Nemčije razmišlja o morebitni izselitvi v tujino. Rezultati študije kažejo na precejšnje razhajanje v razpoloženju glede emigracije med različnimi družbenimi skupinami, kar odraža trenutno družbeno klimo v državi. Analiza podatkov kaže na to, da želja po selitvi ni omejena le na določen segment prebivalstva, temveč zajema širok krog ljudi, ki iščejo priložnosti zunaj meja Nemčije. Raziskovalci poudarjajo, da so razlogi za razmišljanje o odhodu kompleksni in se razlikujejo glede na demografsko ozadje anketirancev. Poročilo instituta DeZIM prihaja v času, ko se Nemčija spopada z različnimi gospodarskimi in družbenimi izzivi. Čeprav študija ne napoveduje neposrednega masovnega odseljevanja, pa opozarja na naraščajočo negotovost in nezadovoljstvo, ki bi lahko dolgoročno vplivalo na demografsko podobo najmočnejšega evropskega gospodarstva.

Število prošenj za azil v Evropski uniji se je v letu 2025 po prvih razpoložljivih podatkih močno zmanjšalo. Statistične analize kažejo na opazen upad števila migrantov, ki so v državah članicah uradno zaprosili za mednarodno zaščito, kar predstavlja preobrat v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili migracijski pritiski precej višji. Zmanjšanje števila prosilcev za azil strokovnjaki pripisujejo različnim dejavnikom, vključno s strožjim nadzorom na zunanjih mejah unije in spremembami v migracijskih politikah nekaterih ključnih držav članic. Kljub splošnemu trendu upadanja pa evropske institucije opozarjajo, da je za dolgoročno stabilnost potreben usklajen pristop k upravljanju meja. Uradni podatki so še vedno v fazi končne obdelave, vendar predhodne številke potrjujejo, da so se migracijski tokovi v Evropo stabilizirali. Ta razvoj dogodkov bi lahko vplival na prihodnje razprave o azilni reformi znotraj Evropske unije, saj države članice zdaj iščejo načine za vzdržno obravnavo tistih, ki so že v postopku.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Število oseb, ki so v letu 2025 na Švedskem zaprosile za azil, se je zmanjšalo za 30 odstotkov, s čimer je doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih desetletjih. Po podatkih švedske vlade je to najmanjše število prosilcev od leta 1985, kar odraža strožjo usmeritev države na področju migracijske politike. Desnosredinska vlada je ob tem napovedala, da namerava v letošnjem letu pravila za pridobitev azila še dodatno zaostriti. Napovedane spremembe zakonodaje prihajajo v času priprav na splošne volitve, ki bodo potekale septembra in za katere analitiki napovedujejo negotov izid. Vprašanje migracij ostaja ena ključnih tem predvolilnega boja, saj si trenutna koalicija prizadeva ohraniti podporo volivcev z obljubami o večjem nadzoru nad priseljevanjem. Švedska, ki je nekoč veljala za eno najbolj odprtih držav za begunce, tako nadaljuje trend preobrazbe v državo z restriktivnim azilnim sistemom. Trend upadanja prošenj je po mnenju strokovnjakov posledica kombinacije strožjih nacionalnih ukrepov in širših evropskih migracijskih trendov. Vlada poudarja, da je zmanjšanje pritiska na azilni sistem nujno za zagotavljanje boljše integracije tistih, ki v državi že bivajo, ter za ohranjanje socialne stabilnosti pred prihajajočim volilnim ciklusom.

Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Iranski državni tožilec Mohamed Movahedi Azad je sporočil, da bodo vse udeležence protestov obravnavali kot "sovražnike Boga" (moharebeh), za kar je po iranski zakonodaji zagrožena smrtna kazna. Napoved, ki jo je prenašala iranska državna televizija, vključuje tudi vse tiste, ki bi protestnikom kakor koli pomagali ali jih podpirali pri njihovih dejavnostih. Tožilec je ob tem izdal navodilo kolegom, naj primere obravnavajo skrbno, a brez popuščanja. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev iranske pravosodne politike v prizadevanjih za zatrtje civilnih nemirov in opozicijskega delovanja v državi. Obtožba "sovraštva do Boga" se v Islamski republiki Iran tradicionalno uporablja za najhujša kazniva dejanja zoper državo in vero, kar pravosodnim organom omogoča izrekanje najstrožjih sankcij po hitrih postopkih. Mednarodne organizacije za človekove pravice so že večkrat izrazile zaskrbljenost nad uporabo tovrstnih pravnih kvalifikacij za zatiranje svobode izražanja in zbiranja. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno opozorilo javnosti pred morebitnimi novimi valovi nezadovoljstva, hkrati pa krepijo represivni aparat s pravno podlago za usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov.

Neodvisna mednarodna misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev je iranske oblasti pozvala k takojšnji vzpostavitvi dostopa do svetovnega spleta in končanju nasilnega zatiranja vsesplošnih protivladnih protestov. Poziv prihaja v času, ko so se nemiri po državi prevesili v tretji teden, mednarodna skupnost pa izraža vse večjo zaskrbljenost nad ravnanjem iranskih varnostnih sil. Misija je poudarila, da so poročila o ukazih za stopnjevanje sile proti demonstrantom alarmantna. Blokada spleta, ki so jo uvedle oblasti v Teheranu, močno ovira organizacijo protestov in pretok informacij o kršitvah človekovih pravic v državi. Gre za namerno strategijo režima, s katero želi pred svetovno javnostjo prikriti razsežnosti represije in onemogočiti usklajevanje civilne družbe. Misija ZN poudarja, da je pravica do svobode izražanja in mirnega zbiranja temeljna človekova pravica, ki jo mora Iran spoštovati. Dogajanje v Iranu se je stopnjevalo po začetnih gospodarskih težavah, vendar so se protesti hitro preoblikovali v upor proti celotnemu teokratskemu sistemu. Trenutni poziv Združenih narodov predstavlja dodaten diplomatski pritisk na iranski režim, ki se spopada z eno največjih notranjepolitičnih kriz v zadnjih letih. Kljub mednarodnim pozivom oblasti zaenkrat ne kažejo pripravljenosti na popuščanje ali dialog s protestniki.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Protivladni protesti po celotnem Iranu so vstopili v drugi teden, pri čemer se iranske oblasti spopadajo z nemiri z uporabo nasilja in skoraj popolno blokado telekomunikacijskih storitev. Iranski državni mediji so poročali, da je bilo v spopadih ubitih že več deset pripadnikov varnostnih sil, medtem ko število žrtev med protestniki po navedbah nevladnih organizacij vztrajno narašča. Kljub stopnjevanju represije in omejevanju dostopa do svetovnega spleta se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih, kar predstavlja resen izziv za teokratsko ureditev države. Iranski varnostni organi so v poskusu zadušitve upora izvedli številne aretacije in uporabili strelno orožje, kar je sprožilo mednarodne obsodbe. Komunikacijski mrk, ki so ga uvedle oblasti, močno otežuje preverjanje informacij s terena in dokumentiranje dejanskega števila žrtev ter obsega policijskega nasilja. Demonstranti še naprej kljubujejo ukazom o razhodu, pri čemer se zahteve gibanja širijo iz prvotnih socialnih vprašanj v neposredno nasprotovanje vladajočemu režimu. Razmere v državi ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Režim v Teheranu za nemire krivi zunanje sovražnike in tuje obveščevalne službe, s čimer upravičuje uporabo sile. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj blokada informacij nakazuje na možnost nadaljnjega brutalnega zatiranja civilnega prebivalstva.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

Sodišče na Tajvanu je razsodilo v korist ženske, ki se je s škarjami ubranila poskusa posilstva s strani svojega zunajzakonskega partnerja. Moški, identificiran kot Yang, je po neuspešnem prigovarjanju k spolnemu odnosu fizično napadel žrtvijo, ji raztrgal spodnje perilo in jo poškodoval po obrazu. Žrtev se je napadu uprla tako, da je napadalca ugriznila v prst in ga ranila s škarjami, kar je privedlo do njegove ustavitve. Medtem ko je bil Yang zaradi poskusa posilstva na prvi stopnji obsojen na dve leti zaporne kazni, se je žrtev sprva soočila z obtožnico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila uporaba škarij nesorazmerna, saj naj bi se napad v tistem trenutku že končal, vendar je sodnik takšno argumentacijo zavrnil. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je dejanje predstavljalo nujno obrambo, saj je obstajala neposredna nevarnost ponovnega napada. Sodnik je izpostavil, da žrtev v stanju visokega stresa in strahu ni mogla objektivno oceniti, ali se je agresija popolnoma končala, zato je bila njena reakcija upravičena in zakonsko dopustna oblika samoobrambe.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Ruski sodni izvršitelji so sprožili postopek za prisilno izterjavo skoraj petih milijonov rubljev (približno 50.000 evrov) od Inesse Tarverdijeve in njene hčerke Viktorije, ki sta vodili zloglasno kriminalno združbo, znano kot tolpa Amazonke. Sredstva bodo namenjena povračilu škode, ki so jo povzročili njuni zločini na jugu Rusije. Iz dokumentacije sodnih izvršiteljev izhaja, da je bilo proti Tarverdijevi med letoma 2018 in 2024 uvedenih 17 izvršilnih postopkov za povrnitev škode, povzročene s kaznivimi dejanji. Združba je vrsto let sejala strah v regiji Rostov in okolici, kjer je izvajala brutalne rope in umore, vključno z napadi na policiste in njihove družine. Tarverdijeva, ki je bila po poklicu vzgojiteljica v vrtcu, je skupaj z zunajzakonskim partnerjem in hčerko organizirala mrežo, ki je bila odgovorna za najmanj 30 umorov. Po njuni aretaciji leta 2013 je sledil dolgotrajen sodni proces, ki se je končal z dolgoletnimi zapornimi kaznimi. Najnovejši ukrepi ruskih organov kazenskega pregona so usmerjeni v finančno kompenzacijo žrtev oziroma njihovih svojcev. Kljub temu da sta obsojenki na prestajanju kazni, država prek izvršilnih mehanizmov poskuša zaseči morebitno preostalo premoženje ali prihodke, da bi vsaj delno pokrila dosojene odškodninske zahtevke, ki so bili potrjeni v zadnjih sodnih procesih.

V ameriški zvezni državi Mississippi je v petek zvečer prišlo do tragičnega strelskega pohoda, v katerem je 24-letni napadalec ubil šest oseb na več različnih lokacijah. Med žrtvami so napadalčev oče, brat, stric in komaj sedemletna sestrična, kar kaže na to, da je bil napad usmerjen predvsem na ožje družinske člane. Poleg sorodnikov sta bila v napadu ubita tudi lokalni pastor in njegov brat, motiv za tovrstno nasilno dejanje pa za zdaj še ni v celoti pojasnjen. Policija v West Pointu je osumljenca že pridržala in ga obtožila večkratnega umora. Po navedbah lokalnih oblasti se je streljanje odvijalo na več prizoriščih, kar je povzročilo precejšen preplah med prebivalci. Tragični dogodek je ponovno odprl vprašanja o varnosti in nasilju z orožjem v lokalnih skupnostih, saj so med žrtvami tako otroci kot ugledni člani verske skupnosti. Preiskava dogodka še poteka, policija pa zbira dokaze in izjave prič, da bi natančneje rekonstruirala potek napadalčevega pohoda. Gre za enega najbolj smrtonosnih incidentov v tej regiji v zadnjem času, ki je močno pretresel lokalno prebivalstvo v Mississippiju.

Policija v mestu Columbus v ameriški zvezni državi Ohio je 30. decembra 2023 po odkritju dveh trupel v stanovanjski četrti Weinland Park vložila obtožnico proti 39-letnemu Michaelu Davidu McKeeju. Preiskovalci so ugotovili, da sta žrtvi, 37-letni Spencer Tepe in 39-letna Monique Tepe, umrla zaradi strelnih ran. McKee, sicer prebivalec Chicaga, je bil nekdanji soprog umorjene Monique Tepe. Po uradnih podatkih sodišča v okrožju Franklin so obtoženca bremenili dveh točk umora. Policisti so na prizorišče zločina prispeli po klicu na pomoč, kjer so v stanovanju našli zakonca brez znakov življenja. Motiv za napad še ni bil uradno potrjen, vendar preiskava temelji na predpostavki o družinskem nasilju oziroma osebnih sporih po ločitvi. Ameriški organi pregona so sporočili, da postopek proti McKeeju že teče. Primer je pretresel lokalno skupnost, saj gre za nasilno dejanje v mirni soseski, ki vključuje zapletene družinske odnose in uporabo strelnega orožja.

Turški preiskovalci so razkrili nove podrobnosti o brutalnem umoru ruske državljanke Irine Dvizove in njene 15-letne hčerke Dajane, ki se je zgodil v letovišču Bodrum. Glavni osumljenec za umor je nekdanji mož žrtve Andrej Kušlevič, ki kljub veljavni prepovedi približevanja vstopil v stanovanje in izvedel napad. Po navedbah turškega časnika Sabah je morilec v stanovanju po dejanju ostal približno pet ur, med katerimi je poskušal očistiti prizorišče zločina in odstraniti sledi krvi. Preiskava je pokazala, da je Kušlevič telesi žrtev zavil v odeje in ju z avtomobilom odpeljal na odročno lokacijo, kjer ju je odvrgel v jarek ob cesti. Policija je trupli našla na strmem pobočju, povezani z vrvjo, kar je olajšalo identifikacijo in potrdilo nasilno naravo smrti. Osumljenec je po dejanju domnevno zapustil državo, kar je sprožilo mednarodno tiralico in sodelovanje med turškimi in ruskimi organi. Umor, ki se je zgodil jeseni leta 2023, je v Turčiji ponovno sprožil razpravo o učinkovitosti prepovedi približevanja in zaščiti žrtev družinskega nasilja. Preiskovalci so s pomočjo videoposnetkov nadzornih kamer in forenzičnih dokazov v stanovanju rekonstruirali gibanje storilca, ki je kljub pravnim omejitvam uspel izslediti žrtvi. Primer ostaja v središču pozornosti zaradi krutosti in mednarodnih razsežnosti vpletenih akterjev.

Na postaji podzemne železnice Clark/Lake v središču Chicaga so v soboto zgodaj zjutraj odkrili moškega, ki je podlegel vbodnim ranam. Po podatkih čikaške policije se je incident zgodil okoli 2.30 po lokalnem času na postaji modre linije CTA, ko je neznani storilec zabodel 37-letnega moškega. Žrtev je utrpela hude poškodbe prsnega koša in trebuha, zaradi katerih je kasneje umrla v bolnišnici. Policisti so se na klic odzvali nemudoma, vendar napadalca na kraju dogodka niso več našli. Identiteta žrtve javnosti še ni bila razkrita, preiskava o okoliščinah napada pa še vedno poteka. Organi pregona za zdaj niso pridržali nobene osebe, povezane s tem nasilnim dejanjem. Dogodek je znova sprožil razprave o varnosti v mestnem potniškem prometu v Chicagu, zlasti v nočnem času. Postaja Clark/Lake velja za eno najpomembnejših prometnih vozlišč v mestnem jedru, zato je tovrstno nasilje povzročilo precejšnjo zaskrbljenost med lokalnimi prebivalci in dnevnimi migranti, ki uporabljajo storitve CTA.

V petek, 9. januarja 2025, je v kraju Gondrecourt-le-Château v francoskem departmaju Meuse prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je osemdesetletni moški umrl zaradi več vbodnih ran. Po navedbah tožilstva iz kraja Bar-le-Duc je žrtev sredi ulice v bližini njenega doma napadel mladenič, ki je bil žrtvin sosed. Napadalec naj bi moškemu zadal približno deset vbodov z nožem, zaradi česar je slednji na kraju dogodka podlegel poškodbam. Policija je osumljenca, ki je polnoleten, a še mlad, kmalu po napadu izsledila in pridržala. Po prvih informacijah osumljenec nima predhodnih kazenskih obsodb, se pa domnevno zdravi zaradi psihiatričnih težav. Preiskava tožilca Sofiana Saboularda je pokazala, da testi na prisotnost alkohola in prepovedanih drog pri osumljencu niso bili pozitivni, zato bo ključnega pomena prihajajoče psihiatrično izvedensko mnenje. Preiskavo primera, ki se obravnava kot naklepni uboj, vodi raziskovalna brigada žandarmerije. Motiv za napad trenutno še ni znan, oblasti pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov in ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do tega nasilnega dejanja v mirnem stanovanjskem naselju.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je vložilo obtožnico proti 29-letnemu moškemu, ki je julija lani v družinski hiši v Medžimurju na Hrvaškem s sekiro napadel in ubil svojo mater ter hudo poškodoval očima, ki je kasneje poškodbam podlegel. Obtoženi, ki je bil v času dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi, je poleg dveh umorov obtožen tudi poskusa umora svojega polbrata. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, saj je šlo za izjemno nasilen incident znotraj družinskega kroga. Preiskava je pokazala, da je napadalec uporabil hladno orožje, s katerim je žrtvam zadal smrtne rane, preden so ga policisti uspeli obvladati. Tožilstvo moškemu očita dve kaznivi dejanji težkega umora in eno kaznivo dejanje poskusa umora. Primer je zdaj v fazi sodnega postopka, kjer bodo strokovnjaki ocenjevali tudi njegovo prištevnost v času napada, glede na prisotnost prepovedanih substanc v njegovem organizmu.

Guverner Floride Ron DeSantis je podpisal nalog za usmrtitev 64-letnega Ronalda Palmerja Heatha, ki je bil obsojen zaradi umora potujočega trgovca med ropom pred več kot tremi desetletji. Heath bo s tem postal prva oseba, ki jo bodo v tej ameriški zvezni državi usmrtili v letu 2026. Usmrtitev naj bi izvedli z metodo srtne injekcije, kar ostaja standardna praksa v tamkajšnjem pravosodnem sistemu. Ronald Palmer Heath je bil spoznan za krivega nasilnega dejanja, ki se je končalo s smrtjo žrtve, sodni postopki pa so trajali več let, preden je bila izrečena dokončna smrtna kazen. Guverner DeSantis, predstavnik republikanske stranke, je s tem nadaljeval svojo politiko zagovarjanja najstrožjih kazni, potem ko je v preteklem letu podpisal rekordnih 19 nalogov za usmrtitve. Odločitev ponovno odpira razprave o uporabi smrtne kazni v sodobnem pravosodju. Dogodek odraža širši trend v določenih delih Združenih držav Amerike, kjer se kljub mednarodnim kritikam in postopnemu opuščanju smrtne kazni v drugih zveznih državah ohranja stroga kaznovalna politika. Napovedana usmrtitev bo pod drobnogledom zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na etične vidike tovrstnega kaznovanja in dolgotrajnost bivanja obsojencev v t.i. vrstah za smrt.

Po najnovejših informacijah je v snežnem plazu v Val-d'Iseru umrlo troje smučarjev, ki so smučali izven urejenih smučarskih prog. Informacijo je potrdil turistični urad.

Gasilci iz občine Šavnik so v popoldanskih urah sprožili reševalno akcijo na izjemno težko dostopnem terenu na cestnem odseku Krnja Jela–Semolj–Dragovića Polje, kjer je zaradi močnega sneženja in zametov ostalo ujetih več oseb v osebnem vozilu. Reševalna ekipa se je usmerila proti predoru Semolj, vendar natančna lokacija ujetih oseb sprva ni bila znana, kar je dodatno otežilo posredovanje v neugodnih vremenskih razmerah. Operacija reševanja je potekala na območju, ki je znano po svoji neprehodnosti ob močnem zimskem vremenu. Lokalni viri poročajo, da so gasilci kljub snežnim razmeram uspeli vzpostaviti pot proti ujetim potnikom, da bi preprečili morebitne podhlajenosti ali druge zdravstvene zaplete. Gorsko območje Semolja predstavlja ključno, a nevarno prometno povezavo v osrednjem delu države. Reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost vožnje v neugodnih vremenskih pogojih brez ustrezne zimske opreme. Dogodek se je zaključil s posredovanjem pristojnih služb, ki so se spopadale z visokimi snežnimi nanosi in slabo vidljivostjo na območju občine Šavnik.

V gruzijskem gorovju v bližini vrha Tetnuld je v soboto, 10. januarja, snežni plaz zasul skupino približno 20 smučarjev in deskarjev na snegu, med katerimi so bili tudi ruski državljani. Po poročanju lokalnih virov in kanalov na družbenih omrežjih so nekateri člani skupine pod snegom ostali več ur, preden so reševalci dosegli območje nesreče. Gruzijske reševalne službe so takoj po prejetju obvestila sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo na zahtevnem gorskem terenu. Kljub težkim razmeram so si strokovnjaki prizadevali čim prej locirati in izkopati zasute turiste, ki so se v času nesreče nahajali na priljubljeni gorski destinaciji. Podatki o natančnem številu poškodovanih ali morebitnih smrtnih žrtvah sprva niso bili potrjeni. Incident se je zgodil v času povečanega obiska turistov v gruzijskih Alpah, kjer so snežne razmere letos še posebej nepredvidljive. Lokalne oblasti so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov in pozvale obiskovalce h komunikaciji z uradnimi vodniki ter spremljanju vremenskih opozoril.

87-letni Dunajčan se je v soboto zjutraj huje poškodoval med planinskim izletom na poti Prießnitztalweg v bližini Mödlinga. Pohodnik ga je okoli 8.30 našel ležati v snegu pod vzpetino Matterhörndl, nakar je nemudoma sprožil reševalno akcijo. Po navedbah policije je moškemu na poledeneli podlagi spodrsnilo, zaradi česar je obležal na tleh. Alpska policija je močno podhlajenega moškega prepeljala v dolino, od koder so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Badnu. Reševalna akcija je potekala v zahtevnih zimskih razmerah, ki so v tem obdobju na tem območju pogoste. Alpska policija in gorska reševalna služba ob tem opozarjata na povečano število nesreč zaradi poledenelih planinskih poti. V zadnjem obdobju so zabeležili številne intervencije, saj se pohodniki kljub opozorilom v gore podajajo neustrezno opremljeni ali precenjujejo svoje zmožnosti v zimskih razmerah.

Policija zvezne države Edo in varnostni korpus Edo (ESSC) sta uspešno izvedla operacijo reševanja devetih oseb, ki so bile ugrabljene v lokalnem upravnem območju Etsako West. Gre za pomemben dogodek, saj je policija prvič v tej regiji uporabila brezpilotne letalnike za vodenje operacije. Po poročanju tiskovnega predstavnika policije, ASP Enoja Ikoedema, se je akcija začela takoj po prijavi ugrabitve v skupnosti Egbojo Ikabigbo v mestu Jattu. Kljub uspešnemu reševanju je v javnosti prišlo do nejasnosti glede zaslug za izvedeno operacijo. Medtem ko policija poudarja ključno vlogo tehnologije in brezpilotnih letalnikov, predstavniki ESSC trdijo, da so bili ugrabljenci rešeni v sodelovanju z lokalnimi lovci iz skupnosti Ikabigbo. Obe organizaciji si trenutno lastita zasluge za varno vrnitev žrtev, kar vnaša določeno mero zmede v uradna poročila o dogodku. Operacija kljub temu predstavlja tehnološki mejnik za tamkajšnje varnostne sile, ki se spopadajo s pogostimi ugrabitvami. Uporaba dronov bi lahko pomenila spremembo strategije pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj, ki so v Nigeriji v zadnjih letih v porastu. Vse rešene osebe so na varnem, policija pa nadaljuje s preiskavo, da bi izsledila storilce.

Policija in reševalne službe so v narodnem parku Kahurangi na novozelandskem Južnem otoku razširile iskalno akcijo za 66-letnim Grahamom Garnettom. Pohodnik bi se moral s poti v območju rek Baton in Ellis vrniti že 30. decembra, vendar ga od takrat niso več opazili. Iskanje na zahtevnem terenu poteka že več dni, pri čemer so se ekipam na tleh pridružili tudi helikopterji, ki preletavajo širše območje narodnega parka. Operacija se osredotoča na razčlenjen teren, kjer so razmere za iskanje zahtevne. Kljub intenzivnemu prizadevanju reševalcev in uporabi zračne podpore policija do zdaj ni našla sledi za pogrešanim moškim. Graham Garnett velja za izkušenega pohodnika, vendar naraščajoča časovna vrzel od njegovega predvidenega povratka povečuje zaskrbljenost reševalnih služb glede njegove varnosti v divjini.

Albanske oborožene sile so zaradi intenzivnega deževja in posledičnih poplav, ki so zajele državo, na teren napotile več kot 155 pripadnikov in na desetine specializiranih vozil. Enote podpornega poveljstva in polk južne pehote kopenskih sil so bili razporejeni na najbolj ogrožena območja, kjer je prednostna naloga zaščita človeških življenj in nudenje pomoči civilnemu prebivalstvu. Ministrstvo za obrambo pozorno spremlja razmere, saj so obilne padavine povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte. Operacije na terenu vključujejo evakuacijo ogroženih prebivalcev ter prečrpavanje vode iz poplavljenih območij. Poleg vojaškega osebja so v pripravljenosti tudi dodatne enote civilne zaščite, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Meteorologi napovedujejo, da se bodo padavine v prihodnjih dneh umirile, vendar ostaja nevarnost poplavljanja rek še vedno visoka, zato so reševalne ekipe v polni pripravljenosti. Albanske oblasti so pozvale državljane k previdnosti in upoštevanju navodil pristojnih služb, zlasti na območjih, kjer so vodotoki že prestopili bregove. Intervencije so se osredotočile predvsem na jug države, kjer je narasla voda odrezala nekatere lokalne poti in povzročila škodo na kmetijskih površinah. Državna uprava za civilno zaščito nenehno usklajuje dejavnosti med različnimi ravnmi oblasti, da bi zagotovila čim hitrejši odziv na kritične situacije.

V severnem delu Kosovske Mitrovice je prišlo do razlitja reke Ibar, kar je povzročilo neposredno ogroženost stanovanjskih objektov in privedlo do evakuacije prebivalstva. Po poročanju lokalnih virov so gasilske in reševalne ekipe na terenu pomagale desetim osebam, ki so morale zapustiti svoje domove zaradi vdiranja vode v spodnje prostore stavb. Razmere so kritične predvsem v bližini bregov, kjer voda ogroža večje število zasebnih in večstanovanjskih hiš. Lokalne oblasti in civilna zaščita so nemudoma sprožile interventne ukrepe za omejevanje škode. Delavci in prostovoljci intenzivno polnijo vreče s peskom, s katerimi poskušajo utrditi nasipe in preprečiti nadaljnje prodiranje vode v naselja. Poleg neposredne nevarnosti poplav se prebivalci pripravljajo tudi na morebitno prekinitev oskrbe s pitno vodo, zato so oblasti svetovale ustvarjanje zalog. Narasli vodostaj Ibra je posledica obilnih padavin v regiji, ki so v zadnjih dneh zajele širše območje Balkana. Reševalne službe ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenske napovedi še ne zagotavljajo takojšnjega upada vode. Trenutno se ekipe osredotočajo na zavarovanje kritične infrastrukture in zagotavljanje varnosti za najbolj izpostavljene prebivalce ob rečnem toku.

Turška policija je v okviru obsežne operacije proti trgovini s prepovedanimi drogami v Carigradu pridržala sedem oseb, med katerimi sta tudi priljubljeni igralec Can Yaman in igralka Selen Görgüzel. Aretacije so se odvile med nočnimi racijami v devetih različnih nočnih klubih po mestu. Yaman, ki je mednarodno zaslovel z vlogami v italijanskih televizijskih serijah, kot je Sandokan, se je znašel v središču preiskave, ki meri na razbijanje mrež preprodaje mamil v turški metropoli. Poleg omenjenih igralcev so policisti v prostore za pridržanje odvedli še lastnike nočnih klubov, menedžere in nekatere vplivneže s platforme YouTube. Vsi osumljenci so bili pridržani čez noč, medtem ko preiskovalci zbirajo dokaze o njihovi morebitni vključenosti v distribucijo ali uporabo substanc v turških zabaviščih. Akcija je del širših prizadevanj turških oblasti za zmanjšanje prisotnosti drog v nočnem življenju večjih mest. Pridržanje tako prepoznavnega zvezdnika, kot je Yaman, je v Turčiji in širši regiji sprožilo velik medijski odziv. Turške oblasti za zdaj še niso podale uradnih obtožnic, vendar mediji poročajo, da so bili vsi pridržani v okviru iste usmerjene akcije za boj proti trgovini z drogami. Nadaljnji postopki bodo odvisni od rezultatov preiskave in zaslišanj, ki se bodo zvrstila v prihodnjih dneh.

V petek popoldne se je v Gradcu v okrožju Lend odvila policijska zasledovalna akcija, potem ko je 20-letni voznik osebnega vozila ignoriral pozive k zaustavitvi in skušal pobegniti patrulji. Moški, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je policistom v Bienengasse sprva pobegnil, kar je sprožilo lov po več mestnih ulicah. Policisti so pregon uspešno zaključili v Keplergasse, kjer so osumljenca ustavili. Ob podrobnejšem pregledu so organi pregona ugotovili, da je imel mladi voznih pri sebi prepovedane droge. Policija je potrdila, da moški sploh nima vozniškega dovoljenja, kar je bil verjetno tudi glavni razlog za začetni beg. Preiskava o vrsti in količini zaseženih substanc ter morebitni vožnji pod vplivom opiatov še poteka. Incident je povzročil krajši zastoj v mestnem prometu, vendar po poročilih ni prišlo do neposrednih poškodb pešcev ali drugih udeležencev v prometu. Gradčanska policija je primer že predala pristojnim organom, osumljenec pa se bo moral zagovarjati zaradi več prometnih prekrškov in kršitve zakonodaje o prepovedanih drogah.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

Nizozemska reality zvezdnika Gijs H. in Harrie Snijders sta se znašla pod drobnogledom organov pregona zaradi suma vpletenosti v delovanje prefinjenega laboratorija za proizvodnjo drog v kraju Vleuten. Po navedbah preiskovalcev je bil laboratorij, ki so ga odkrili že leta 2020, skrit v kompleksu s posebnim sistemom podzemnih rovov. Osumljenca, ki sta znana iz različnih resničnostnih oddaj, se bosta morala skupaj s še tremi soobtoženci zagovarjati pred sodiščem v Utrechtu, čeprav datum obravnave še ni določen. Preiskava se osredotoča na njuno morebitno vlogo pri organizaciji in vzdrževanju laboratorija na območju Beekweg v Eindhovnu. Medtem ko so obtožbe proti Gijsu H. konkretnejše, ostaja natančna vloga Harrieja Snijdersa v kriminalni združbi še predmet nadaljnje razjasnitve. Policija je ob razkritju laboratorija poudarila njegovo nenavadno in tehnično dovršeno zasnovo, kar nakazuje na visoko stopnjo profesionalizma vpletenih oseb. Primer je na Nizozemskem sprožil precejšnje zanimanje javnosti zaradi medijske prepoznavnosti obeh glavnih akterjev. Snijders in H. sta bila del bivalnega naselja v Eindhovnu, ki je bilo že v preteklosti predmet policijskih preiskav, vendar so tokratne obtožbe o vodenju laboratorija s podzemnimi rovi najresnejše doslej.

Češka policija je v začetku januarja v okviru preiskave razpečevanja drog, v katero je vpleten znani MMA-borec Karlos Vémola, vložila obtožnice proti še dvema osebama. S tem se je število kazensko preganjanih v tem primeru povečalo na pet. Po besedah tiskovne predstavnice Nacionalnega centra za nadzor drog Lucie Šmoldasove se obtožbe nanašajo na organizirano kriminalno dejavnost, povezano s prometom s kokainom. Preiskava, ki je pritegnila veliko pozornost češke javnosti, se osredotoča na domnevno mrežo preprodajalcev prepovedanih substanc. Po poročanju češke nacionalne televizije ČT so štirje izmed petih obtožencev, vključno z Vémolo, trenutno v priporu. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o delovanju te kriminalne skupine, ki naj bi delovala na območju Prage in širše okolice. Karlos Vémola velja za enega najbolj prepoznavnih obrazov mešanih borilnih veščin v regiji, zato je njegov kazenski pregon sprožil številne odzive v športnih in medijskih krogih. Policija podrobnosti o vlogi novih dveh obtožencev še ni razkrila, so pa potrdili, da so obtožbe neposredno povezane z isto kriminalno strukturo kot v primeru prvotno osumljenih oseb.

Zvezni organi v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Justinu Salsbureyju, telesnemu stražarju družine republikanskega kandidata za guvernerja Ohia Viveka Ramaswamyja, zaradi suma trgovine s prepovedanimi drogami, vključno s fentanilom. 43-letni Salsburey iz mesta Bellefontaine je bil konec prejšnjega meseca skupaj s svojo soprogo Ruthann Rankin obtožen zarote in posedovanja velikih količin mamil z namenom nadaljnje distribucije. Republikanski politik Vivek Ramaswamy se je na novico odzval z ogorčenjem in zaskrbljenostjo. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da so Salsbureyja nemudoma odstranili iz ekipe za varovanje družine. Ramaswamy, ki velja za verjetnega republikanskega nominiranca za guvernerja zvezne države Ohio, je poudaril, da takšnih dejanj v svojem krogu ne bo toleriral. Preiskava, ki je privedla do aretacije, je bila del širše operacije zveznih organov pregona proti razpečevanju nevarnih sintetičnih opiatov v regiji. Salsburey je bil do aretacije redno vpet v varovanje kandidata in njegove družine, kar sproža vprašanja o postopkih preverjanja osebja v političnih kampanjah, vendar za zdaj ni dokazov, da bi bila družina Ramaswamy neposredno vpletena v kriminalne dejavnosti.

Srbski policisti so v bližini Smedereva ustavili in aretirali 46-letnega bolgarskega državljana z začetnicami V. A. V., pri katerem so odkrili približno kilogram kokaina in dva kilograma heroina. Operacijo so izvedli pripadniki Uprave kriminalistične policije, ki so prepovedane substance našli v osebnem vozilu znamke Mercedes. Poleg drog so organi pregona zasegli tudi omenjeno vozilo, kamp prikolico in določeno količino denarja. Osumljenec je bil pridržan zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalci preiskujejo morebitne povezave aretiranega s širšimi kriminalnimi mrežami na Balkanu, saj gre za pomemben zaseg dveh različnih vrst težkih drog hkrati. Policija je ob aretaciji objavila tudi fotografije zaseženih predmetov kot del uradnega postopka. Dogodek predstavlja nadaljevanje poostrenih aktivnosti srbskih varnostnih organov v boju proti mednarodnemu tihotapljenju drog. Glede na lokacijo zasega in državljanstvo osumljenca preiskava poteka v smeri razkritja transportnih poti, ki vodijo preko Srbije proti Evropski uniji. Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, da bo osumljenec v zakonskem roku priveden pred pristojno tožilstvo.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Kitajska državna televizija CCTV je pričela s predvajanjem nove dokumentarne serije o boju proti korupciji z naslovom "Niti koraka nazaj", v kateri so bili razkriti podrobni primeri podkupovanja visokih uradnikov. V prvem delu serije se je pred kamerami pojavil Tang Renjian, nekdanji minister za kmetijstvo in podeželje, ki je v čustvenem nastopu priznal prejem podkupnin v skupni vrednosti 268 milijonov juanov (približno 35 milijonov evrov). Tang je v svojem kesanju poudaril, da je zanemaril partijsko disciplino in pravila, kar je privedlo do njegovega padca s položaja. Dokumentarna serija, ki bo predvajana med 11. in 14. januarjem, predstavlja del širše kampanje kitajskega vodstva pod predsednikom Xi Jinpingom za očiščenje komunistične partije koruptivnih elementov. Tang Renjian je bil na položaju ministra do leta 2024, ko so ga preiskovalni organi pridržali zaradi suma resnih kršitev discipline. Njegov javni nastop in priznanje krivde služita kot opomin drugim uradnikom o neizprosnem boju države proti finančnim nepravilnostim. Analitiki poudarjajo, da tovrstne televizijske objave niso le informativne narave, temveč so orodje politične propagande, namenjeno krepitvi zaupanja javnosti v državno upravo. Objava tako visokega zneska podkupnin pri enem samem uradniku kaže na obsežnost izzivov, s katerimi se kitajske oblasti še vedno spopadajo pri nadzoru nad svojimi kadri, kljub večletnim prizadevanjem za izkoreninjenje sistemske korupcije.

Svetnica mestnega sveta Seula Kim Kyung se je danes popoldne vrnila v Južno Korejo, potem ko je skrajšala svoj bivanje v Združenih državah Amerike. Kimova je osumljena, da je pred lokalnimi volitvami leta 2022 poslanki Demokratične stranke Kang Sun-woo predala 100 milijonov wonov (približno 70.000 evrov) v zameno za politično nominacijo. Čeprav je sprva načrtovala vrnitev 12. januarja, je po pritisku javnosti in intenziviranju policijske preiskave spremenila letalski načrt in prispela na mednarodno letališče Incheon dan prej. Policija je sporočila, da bo proti svetnici takoj uvedla prepoved izstopa iz države in izvedla zaslišanje. Preiskovalci so pozorni predvsem na dejstvo, da je Kimova odpotovala v ZDA le dva dni po vložitvi kazenske ovadbe, kar je sprožilo sume o begu. Med bivanjem v tujini so jo opazili na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, kljub trditvam, da je državo zapustila zaradi obiska otrok. Poleg tega se sooča z obtožbami o uničevanju dokazov, saj je med bivanjem v ZDA večkrat izbrisala in ponovno ustvarila svoj račun v aplikaciji Telegram. Kimova je prek svojega odvetnika policiji že predložila pisno izjavo, v kateri priznava, da je denar pustila v prtljažniku avtomobila nekdanjega pomočnika poslanke Kangove. Poslanka trdi, da je za denar izvedela naknadno in takoj ukazala njegovo vračilo, medtem ko njen nekdanji pomočnik trdi, da o denarju ni vedel ničesar. Primer sproža širša vprašanja o korupciji pri nominacijah znotraj južnokorejskih političnih strank pred prihajajočimi volilnimi procesi.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Vladimir Grošić, nekdanji direktor psihiatrične bolnišnice Sveti Ivan v Zagrebu, ki so ga organi pregona aretirali konec prejšnjega leta v obsežni protikorupcijski akciji urada Uskok, se je v sredo vrnil na delovno mesto v isti ustanovi. Vodstvo bolnišnice je potrdilo, da Grošić v zavodu ponovno dela kot psihiater na oddelku, vendar nima več nobene upravljalske oziroma vodstvene funkcije. Njegova vrnitev na delovno mesto je v javnosti in strokovnih krogih sprožila vprašanja o primernosti zaposlovanja oseb v kazenskih postopkih v javnih zdravstvenih ustanovah. Grošić je bil s položaja direktorja razrešen takoj po aretaciji, ko so preiskovalci sumili na nepravilnosti pri vodenju javnih naročil in domnevno prejemanje podkupnin. Čeprav kazenski postopek zoper njega še ni pravnomočno zaključen, mu po hrvaški delovnopravni zakonodaji brez pravnomočne obsodbe ali specifične prepovedi opravljanja poklica ni mogoče preprečiti opravljanja zdravniškega dela. Ustanova poudarja, da so pri zaposlitvi upoštevali vse veljavne predpise, kljub temu pa primer ostaja pod drobnogledom javnosti. Dogodek odpiral širšo razpravo o korupciji v hrvaškem zdravstvenem sistemu in vplivu takšnih primerov na zaupanje bolnikov. Medtem ko se preiskava nadaljuje, v bolnišnici zagotavljajo, da vrnitev nekdanjega direktorja na strokovno mesto ne vpliva na vodenje zavoda ali izvajanje protikorupcijskih ukrepov, ki so jih uvedli po lanskih dogodkih.

Sodišče v čilskem mestu Rancagua je nekdanjega župana Juana Ramóna Godoya Muñoza obsodilo na 16-letno zaporno kazen zaradi vrste korupcijskih kaznivih dejanj, ki jih je storil med opravljanjem svoje funkcije. Godoy Muñoz, nekdanji član Socialistične stranke, je bil spoznan za krivega hudega podkupovanja, davčnih utaj, poneverbe javnih sredstev, goljufij zoper državni proračun in pranja denarja. Ob zaporni kazni mu je sodišče naložilo še plačilo globe v višini 400 milijonov čilskih pesov. Obsodba sledi dolgotrajnemu pravnemu postopku, med katerim je bil nekdanji župan že leto in pol v preventivnem priporu v lokalnem zaporu. Tožilstvo regije O'Higgins je med procesom predstavilo obsežne dokaze o sistematičnih zlorabah položaja in finančnih nepravilnostih. Razsodba predstavlja eno najstrožjih kazni za korupcijo na lokalni ravni v novejši zgodovini države, s čimer so sodne oblasti poslale jasno sporočilo o ničelni toleranci do zlorabe javnih pooblastil. Sodni senat je v celoti sledil navedbam tožilstva glede teže storjenih dejanj, ki so resno oškodovala mestno blagajno in zaupanje javnosti v lokalne institucije. Obsodba je bila izrečena na ustnem sojenju, kjer so bili podrobno razkriti mehanizmi, s katerimi je Godoy Muñoz prikrival nezakonite finančne tokove. Po pravnomočnosti sodbe bo nekdanji politik nadaljeval s prestajanjem kazni v istem zapornem objektu, kjer se je nahajal doslej.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je sporočila, da je srbsko sodišče za 4. februar razpisalo glavno obravnavo v postopku proti aktualnemu ministru za kulturo Nikoli Selakoviću. Kazenski postopek je povezan s kontroverzno odločitvijo o odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu, kar je sprožilo ostre odzive srbske opozicije in civilne družbe. Po besedah Tepić se bo Selaković moral zagovarjati zaradi svoje vloge pri spornih pravnih postopkih, ki omogočajo rušenje oziroma preoblikovanje zgodovinsko pomembnega objekta v središču srbske prestolnice. Poleg Selakovića so v postopek vključene tudi druge osebe, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitve o spremembi statusa nepremičnine. Opozicija trdi, da gre pri tem za nezakonito ravnanje v korist zasebnih investitorjev, kar v srbski javnosti že dlje časa povzroča nemire in proteste.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 12. januarja 2024, je serija usklajenih bombnih napadov in požigov prizadela 11 bencinskih servisov v južnih tajskih provincah Narathiwat, Pattani in Yala. Po podatkih tajske vojske so bili v napadih, ki so se zvrstili v manj kot uri, ranjeni štirje ljudje. Eksplozije so povzročile obsežne požare na energetski infrastrukturi, kar je povzročilo znatno gospodarsko škodo v regiji. Varnostne sile za napade krivijo uporniške skupine, ki si v tem večinsko muslimanskem delu države ob meji z Malezijo prizadevajo za večjo avtonomijo. Napadi so bili izvedeni strateško, saj so se detonacije zvrstile v kratkem 40-minutnem intervalu po polnoči, kar kaže na visoko stopnjo koordinacije med napadalci. Regija se že desetletja spopada z nizko intenzivnim konfliktom, ki redno terja žrtve med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Incidenti predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnega upora, ki se je ponovno razplamtel leta 2004 in je od takrat zahteval že več tisoč življenj. Oblasti so po napadih poostrile varnostne ukrepe na vseh ključnih infrastrukturnih točkah, medtem ko preiskava o natančnih povzročiteljih še poteka. Napadi na bencinske servise so v preteklosti že služili kot sredstvo za destabilizacijo lokalnega gospodarstva in ustrahovanje prebivalstva.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

V enem izmed gostinskih lokalov v nemškem mestu Ludwigshafen je prišlo do resnega spora, ki je prerasel v fizično obračunavanje. Policija trenutno intenzivno preiskuje okoliščine incidenta in išče očividce, ki bi lahko podali koristne informacije o poteku dogodkov in vpletenih osebah. Na kraju dogodka so policisti med preiskavo našli in zasegli nevarna predmeta, in sicer gumijevko ter verigo, ki sta bili domnevno uporabljeni v pretepu. Preiskovalci še ugotavljajo identiteto vseh udeležencev spora, ki je povzročil precejšen nemir med gosti in lokalnim prebivalstvom. Za zdaj ni uradnih podatkov o številu poškodovanih ali natančnem vzroku za izbruh nasilja. Organi pregona pozivajo javnost k sodelovanju pri razjasnitvi vseh dejstev, povezanih s tem nasilnim dogodkom v mestnem jedru.

V ruskem mestu Novi Urengoj v Jamalo-Nenškem avtonomnem okrožju se je v stanovanjskem bloku v soseski Mirni zgodil nasilen incident, v katerem je odrasel moški napadel mladoletnika. Po dostopnih podatkih je moški vstopil v spor s fantom, ki je v poštnih nabiralnikih razdeljeval reklamne letake, konflikt pa je nato prerasel v fizično obračunavanje. O dogodku so najprej poročale priče na družbenih omrežjih, kjer se je pojavil tudi posnetek nasilnega dejanja. Preiskovalni organi so po objavi informacij in posnetkov v javnosti nemudoma sprožili uradni postopek. Preiskovalci v Novem Urengoju trenutno preučujejo okoliščine napada in zbirajo dokaze o vpletenosti napadalca. Identiteta napadalca in obseg poškodb mladoletnika še nista bila podrobno razkrita, vendar lokalni viri potrjujejo, da so se organi pregona aktivno vključili v obravnavo primera zaradi suma nasilništva nad mladoletno osebo. Incident je sprožil buren odziv v lokalni skupnosti, saj se je napad zgodil na javno dostopnem mestu v notranjosti zgradbe. Lokalni mediji, vključno s portalom URA.ru, poudarjajo, da gre za neupravičen izbruh nasilja nad osebo, ki je opravljala svoje delo. Policija in preiskovalni odbor naj bi v prihodnjih dneh podala več informacij o kazenskem pregonu osumljenca.

V bavarskem mestu Schongau se je v sredo odvijal nasilen incident, v katerem je bil moški hudo poškodovan s strelnim orožjem. Žrtev so zaradi ran, ki so nevarne za življenje, nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo preživetje. Policija je na kraju dogodka odvzela prostost 62-letnemu osumljencu, ki ga sumijo vpletenosti v napad. Po prvotnih ugotovitvah preiskovalcev so osumljenca po prijetju začasno namestili v psihiatrično kliniko, kar nakazuje na morebitne težave z duševnim zdravjem kot ozadje dejanja. Motiv za streljanje še ni uradno potrjen, prav tako policija javnosti še ni razkrila identitete žrtve ali morebitne povezave med moškima. Lokalne oblasti so območje zavarovale in nadaljujejo z zbiranjem dokazov. Preiskava dogodka poteka v smeri poskusa umora, kriminalisti pa preverjajo tudi poreklo uporabljenega orožja in vse okoliščine, ki so privedle do tragičnega dogodka v sicer mirnem mestu na jugu Nemčije.

V nemški regiji Vzhodna Vestfalija se je med lovom zgodila tragična nesreča, v kateri je starejši lovec s sosednje opazovalnice ustrelil svojega mlajšega znanca. Po prvih ugotovitvah policije se je strel sprožil nenadoma, ko sta bila moška precej oddaljena drug od drugega. Žrtev je zaradi hudih poškodb na kraju dogodka umrla. Policija v kraju Höxter je nemudoma sprožila preiskavo, da bi natančno rekonstruirala potek dogodkov in ugotovila, zakaj se je orožje sprožilo. Za zdaj preiskovalci dogodek obravnavajo kot nesrečo pri ravnanju z orožjem, vendar morajo izključiti morebitno malomarnost ali druge dejavnike. Osumljenec in žrtev sta se po navedbah lokalnih oblasti poznala, kar tragedijo še dodatno poglablja. Nemška javnost in lovska združenja so nad dogodkom pretresena, saj so varnostni protokoli na lovu izjemno strogi. Preiskovalci bodo v naslednjih dneh opravili balistične analize in zaslišali preostale udeležence lova, da bi pojasnili, ali je šlo za tehnično napako na orožju ali človeški dejavnik.

V soboto so v alviju reke Cricovul Dulce v romunskem okrožju Dâmbovița našli truplo 42-letnega moškega, ki so ga pogrešali od petka. Moški se je nazadnje nahajal na območju tamkajšnjega pastirskega stanu, od koder je odšel neznano kam, kar je sprožilo iskalno akcijo lokalnih organov. Prve ugotovitve policijske preiskave kažejo, da na truplu pokojnika ni bilo vidnih znakov nasilja, kar bi lahko nakazovalo na nesrečo ali utopitev brez tujega vpliva. Kljub temu so pristojne službe v skladu s standardnimi postopki sprožile preiskavo zaradi uboja iz malomarnosti, da bi izključile vse morebitne sumljive okoliščine. Policisti v Dâmboviți nadaljujejo z zbiranjem informacij in ugotavljanjem vseh dejstev, ki so privedla do tragičnega dogodka. Truplo je bilo prepeljano na obdukcijo, ki bo podala natančen odgovor o vzroku smrti 42-letnika. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, kjer je moški delal.

Marius-Daniel Mîrzacu, glavni inšpektor in načelnik policijske uprave v romunskem okraju Dolj (IPJ Dolj), je v soboto, 10. januarja 2026, nenadno umrl na svojem delovnem mestu. Petindvajsetletni komisar je bil v svoji pisarni najden mrtev, njegovo smrt pa so uradno potrdili predstavniki policije in lokalne oblasti. Čeprav so na kraj dogodka nemudoma prispeli reševalci, mu niso mogli več pomagati. Sodelavci in podrejeni so pokojnega načelnika opisali kot izjemno predanega uslužbenca, ki je delu namenil ogromno časa. Prve hipoteze o vzroku smrti nakazujejo na nenadne zdravstvene težave, ki so se pojavile med opravljanjem njegovih uradnih dolžnosti. Policija je ob dogodku sprožila standardni postopek za ugotavljanje okoliščin smrti, vendar za zdaj ni indicev o morebitnih sumljivih okoliščinah. Izguba izkušenega vodstvenega kadra v enem večjih romunskih okrajev predstavlja velik pretres za tamkajšnje varnostne strukture. Mîrzacu je veljal za spoštovanega strokovnjaka, ki je policijsko upravo vodil v zahtevnem obdobju. Regionalni mediji poročajo, da bo vodenje uprave začasno prevzel njegov namestnik, dokler ne bo imenovan novi načelnik s polnimi pooblastili.

Policija v tajvanskem mestu Tainan je razbila tričlansko tatinsko združbo, ki je od lanskega julija sistematično ropala nabiralnike s prostovoljnimi prispevki v lokalnih svetiščih. Osumljenci, stari 47 in 33 let, so z uporabo metode »ribarjenja« odtujili gotovino iz vsaj 13 templjev na območjih Madou, Xinying in Baihe. Preiskovalci so s pomočjo videonadzornih sistemov identificirali storilce in jih po torkovi aretaciji privedli pred preiskovalnega sodnika. Lokalno sodišče je za vse tri osumljence odredilo pripor, saj obstaja nevarnost ponovitve kaznivih dejanj in vplivanja na priče. Skupina je delovala več kot pol leta, pri čemer so izkoriščali slabše varovane verske objekte v podeželskih delih regije. Preiskava se nadaljuje, saj policija sumi, da bi število oškodovanih templjev lahko bilo še višje. Dogodek odraža širšo problematiko tatvin v verskih objektih na Tajvanu, ki se v zadnjih letih pojavljajo v različnih delih države.

Nizozemska javnost pretresa izpoved Evelien Ligthart, matere ene izmed žrtev v obsežnem primeru spolnih zlorab v mestu Barendrecht. Ligthartova je v javnem nastopu razkrila, da so zlorabe njene hčerke trajale več let, ne da bi kdor koli v družini ali okolici opazil znake kaznivih dejanj. Mati žrtve se je odločila za javno spregovoriti o svoji izkušnji, da bi opozorila na težave pri prepoznavanju tovrstnih dejanj, saj celo žrtev sama sprva ni verjela, da je bila tarča zlorab. Preiskava v Barendrechtu je razkrila široko mrežo in številne žrtve, kar primer uvršča med najodmevnejše zadeve s področja spolnih deliktov na Nizozemskem v zadnjem obdobju. Ligthartova je opisala trenutek, ko je hčerki med igro z lego kockami pojasnjevala okoliščine primera, deklica pa jo je vprašala, ali je tudi ona ena izmed žrtev. To vprašanje je sprožilo soočenje s kruto realnostjo, ki je bila leta skrita pred očmi staršev. Avtoritete in strokovnjaki ob tem primeru poudarjajo zahtevnost prepoznavanja pedofilije v domačem ali lokalnem okolju. Mati žrtve poudarja, da zlorab kljub previdnosti ni bilo mogoče vnaprej preprečiti, saj storilec ni kazal sumljivega vedenja. Primer v Barendrechtu ostaja v središču pozornosti nizozemskih pravosodnih organov, medtem ko družine žrtev iščejo poti za rehabilitacijo in opozarjajo na nujnost sistemskih sprememb pri zaščiti otrok.

V petek se je v San Franciscu pričelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom Univerze Stanford, ki so med propalestinskimi protesti junija 2024 zasedli prostore rektorata. Skupina je bila obtožena kaznivega dejanja vandalizma in nepooblaščenega vstopa, potem ko so se zabarikadirali v pisarne predsednika in prorektorja univerze. Tožilstvo študentom očita povzročitev gmotne škode in namerno onemogočanje delovanja varnostnih kamer, univerza pa zahteva povračilo stroškov v višini 329.000 ameriških dolarjev. Dogodek predstavlja redek primer, ko se protestniki s kampusa dejansko spopadajo s sodnim procesom zaradi svojih dejanj. Prvotno je policija aretirala dvanajst oseb, vendar se je večina odločila za priznanje krivde ali dogovor s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev vztraja pri nedolžnosti, njihovo sojenje pa poteka v času, ko ameriške izobraževalne ustanove zaostrujejo disciplinske in pravne ukrepe proti udeležencem množičnih demonstracij. V letu 2024 je bilo na ameriških univerzah med propalestinskimi protesti skupno aretiranih približno 3.200 oseb. Sojenje na Stanfordu sledi širšemu trendu sankcioniranja študentskega aktivizma v Združenih državah Amerike. Podobno stroge ukrepe je izvedla tudi Univerza Columbia, ki je pred kratkim kaznovala skoraj 80 študentov zaradi zasedbe knjižnice in postavitve taborišč. Čeprav so se številne univerze soočile s pritiski glede svobode govora, se v primeru Stanforda poudarek seli na vprašanje lastninske škode in kršenja varnostnih protokolov, kar bo ključna točka v dokaznem postopku.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Pred deželnim sodiščem v Železnem se je v četrtek začelo sojenje 34-letnemu Dunajčanu, ki je obtožen poskusa umora novega partnerja svoje nekdanje dekle. Incident se je zgodil julija lani med tradicionalnim festivalom na obali Neufelder See, ko je obtoženec z nožem večkrat zabodel žrtev in ji povzročil do osem centimetrov globoke rane. Napad naj bi bil posledica ljubosumja, saj se obtoženi ni mogel sprijazniti s koncem zveze. Obtoženec je pred sodnikom priznal dejansko stanje dogodka, vendar je odločno zanikal namero uboja. Trdil je, da žrtve ni želel ubiti, temveč le poškodovati, kar bo ključno vprašanje pri določanju končne sodbe. Sodni izvedenci so v postopku podali mnenja o resnosti poškodb in stopnji nevarnosti za življenje napadenega moškega. Razsodba naj bi bila po napovedih sodišča znana še isti popoldan. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost avstrijske javnosti, saj gre za nasilno dejanje na priljubljeni turistični prireditvi, kjer je bilo prisotnih veliko ljudi. Varnostni protokoli na tovrstnih poletnih dogodkih so se po tem dogodku ponovno znašli pod drobnogledom lokalnih oblasti.

V bližini hiše ameriškega podpredsednika JD Vancea v Cincinnatiju so v ponedeljek zjutraj aretirali 26-letnega Williama DeFoorja, ki je osumljen napada na podpredsednikovo rezidenco. Po poročanju ameriških medijev je osumljenec s kladivom razbil več oken na hiši in poškodoval vozilo tajne službe (Secret Service), s čimer je povzročil za približno 28.000 dolarjev gmotne škode. Agenti tajne službe so osumljenca opazili med prebijanjem oboda posestva, vendar se ta kljub njihovim pozivom ni ustavil, temveč je nadaljeval z razbijanjem oken na zavarovanem objektu. Preiskava je razkrila, da osumljenec prihaja iz premožne družine v okrožju Hyde Park; njegova starša sta oba zdravnika in registrirana donatorja demokratske stranke. DeFoor se trenutno spopada z več zveznimi obtožbami, vključno s poškodovanjem državne lastnine in nasilnim ravnanjem na varovanem območju. Podpredsednik Vance v času incidenta najverjetneje ni bil v hiši, saj se je pred tem mudil na Floridi na sestanku s predsednikom Donaldom Trumpom glede razmer v Venezueli. Oblasti primer še vedno preiskujejo, osumljenec pa ostaja v priporu.

Švicarski preiskovalni organi so v petek ponovno zaslišali Jacquesa in Jessico Moretti, upravnika bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, zaradi njune domnevne vloge pri uničujočem požaru. Zakonca sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in malomarnega povzročitve požara. Preiskava se osredotoča na okoliščine tragičnega dogodka, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil obsežno materialno škodo v tem priljubljenem turističnem kraju. Postopek se nadaljuje z zbiranjem pričevanj in dokazov, s katerimi želijo organi pregona ugotoviti natančno stopnjo odgovornosti lastnikov lokala. Po navedbah švicarskih medijev je tokratno zaslišanje ključno za razjasnitev varnostnih protokolov, ki so bili v veljavi v času incidenta. Preiskovalci preverjajo, ali so bile upoštevane vse protipožarne smernice oziroma ali je do tragedije prišlo zaradi opustitve dolžnega ravnanja upravnikov. Primera se je lotilo kantonalno tožilstvo, ki bo na podlagi zbranih izjav odločilo o morebitni vložitvi obtožnice. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost in turistične delavce v regiji Valais, saj gre za eno hujših nesreč v zadnjem obdobju na tem območju. Zaradi resnosti obtožb, ki vključujejo izgubo življenj, zakonca Moretti ostajata v središču sodne preiskave, medtem ko se preostali oškodovanci pripravljajo na morebitne odškodninske tožbe.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

V Iranu so se po dveh tednih neprekinjenih protestov razmere dodatno zaostrile, ko so oblasti v Teheranu poročale o smrtni žrtvi med policisti in uboju najmanj 48 demonstrantov. Protivladni protesti, ki so zajeli več kot 100 mest po vsej državi, so prerasli v nasilne spopade, pri čemer so deli prestolnice končali v plamenih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale in tuje agente, ki naj bi delovali po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi spodkopali islamsko republiko. Zahodne države na čelu z Združenimi državami Amerike so okrepile pritisk na iranske oblasti zaradi nasilnega zatiranja civilistov. Donald Trump je javno podprl demonstrante, kar je v Teheranu sprožilo ostre obtožbe o vmešavanju v notranje zadeve. Medtem ko Hamenej Trumpu napoveduje propad zaradi njegove domnevne arogance, so iranske oblasti začele izdajati opozorila o možnosti izreka smrtnih kazni za tiste, ki jih označujejo za sovražnike boga. K stopnjevanju napetosti prispevajo tudi pozivi iranske opozicije v izgnanstvu. Reza Pahlavi, sin pokojnega iranskega šaha, je predsednika Trumpa pozval k nujnemu posredovanju, saj naj bi ameriška podpora dajala protestnikom večjo moč v boju proti sedanjemu režimu. Napetosti v državi ostajajo na kritični ravni, saj se protesti kljub grožnjam s smrtnimi kaznimi in okrepljeni prisotnosti varnostnih sil ne umirjajo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v uradni izjavi obtožil Združene države Amerike in Izrael neposredne vpletenosti v spodbujanje protivladnih protestov, ki pretresajo državo. Po njegovih besedah naj bi tuji agenti izkoriščali gospodarske težave Irana za destabilizacijo islamske republike. Araghchi je ob tem poudaril, da so bili pretekli poskusi napadov na Iran neuspešni in da država ohranja močne vojaške zmogljivosti, ki skupaj z gibanjem Hezbolah služijo kot sredstvo odvračanja pred morebitno vojno. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah neimenovanega izraelskega ministra, ki je potrdil, da njihovi agenti operativno delujejo znotraj iranskega ozemlja v času množičnih uličnih protestov. Iranske oblasti te nemire označujejo za neuspel poskus zunanjih sil, da bi spodkopale režim, medtem ko se prebivalstvo sooča s hudo inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin. Araghchi je prepričan, da vojaška pripravljenost Teherana ostaja ključni steber nacionalne varnosti v regiji. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Teheranom in zahodnimi zavezniki, ki se je v zadnjih mesecih zaostril predvsem zaradi jedrskega vprašanja in regionalnih vplivov. Medtem ko Washington in Tel Aviv zanikata neposredno organizacijo protestov, iranski politični vrh vztraja pri retoriki zunanjega sovražnika, da bi utemeljil ostre ukrepe proti demonstrantom in zavaroval državno suverenost.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.