ZDA po vojaškem posegu v Venezueli aretirale Nicolása Madura

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Angleški nogometni velikan Manchester United je odpustil glavnega trenerja Rubna Amorima po le 14 mesecih vodenja ekipe. Odločitev vodstva kluba je sledila nedeljskemu remiju proti Leedsu, po katerem so ocenili, da portugalski strokovnjak ne more zagotoviti želenih uspehov. Amorimova odpustitev bo klub stala približno 11 milijonov evrov odškodnine, s čimer se je skupni znesek, ki ga je Manchester United po koncu ere Alexa Fergusona namenil za odpravnine trenerjem, povzpel na vrtoglavih 88,7 milijona evrov. Medtem ko klub išče trajno rešitev, bo vodenje moštva začasno prevzel Darren Fletcher, ki mu bo kot pomočnik pomagal izkušeni branilec Jonny Evans. Kot eden glavnih kandidatov za Amorimovega naslednika se omenja Marco Silva, trenutni trener Fulhama, ki še ni podaljšal pogodbe s svojim klubom. V ozadju kadrovskih sprememb se pojavljajo tudi poročila o neenotnosti v garderobi, saj devet igralcev, med njimi tudi Kobbie Mainoo, Amorima ob njegovem odhodu ni javno pozdravilo na družbenih omrežjih.