Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Venezuelska vlada je na novoletni dan izpustila 88 oseb, ki so bile pridržane med protesti po spornih predsedniških volitvah julija 2024. Gre za drugo množično izpustitev v zadnjih dveh tednih, ki se odvija v času stopnjevanja pritiskov s strani Združenih držav Amerike na administracijo predsednika Nicolása Madura. Izpustitve sledijo dolgotrajnemu obdobju represije, ki jo je režim izvajal nad opozicijskimi aktivisti in civilno družbo po objavi uradnih rezultatov volitev. Ameriška stran je v zadnjem obdobju okrepila vojaški in diplomatski pritisk na Madurovo vlado, kar naj bi bil ključni dejavnik pri odločitvi uradnega Caracasa za izpustitev zapornikov. Kljub temu opozicijski voditelji opozarjajo, da so v zaporih še vedno številne osebe, ki so bile pridržane izključno zaradi političnih razlogov. Trenutna dinamika izpustitev kaže na poskus režima, da bi zmanjšal mednarodno izolacijo in omilil sankcije, ki jih proti državi vodijo zahodne velesile.

Venezuelske varnostne sile so v zadnjih mesecih pridržale najmanj pet ameriških državljanov. ZDA stopnjujejo pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

Južno poveljstvo vojske Združenih držav Amerike je v torek in sredo izvedlo vrsto zračnih napadov na pet plovil, ki naj bi bila vpletena v trgovino z mamili, pri čemer je umrlo osem ljudi. Po uradnih navedbah so ameriške sile v mednarodnih vodah najprej ciljale konvoj treh ladij; v prvem napadu so bili ubiti trije ljudje, medtem ko so preostali člani posadk zapustili plovili in skočili v morje. Kasneje je vojska uničila še dve dodatni plovili, skupno število žrtev v zadnjih dveh dneh pa se je povzpelo na osem. Celotna kampanja Washingtona proti domnevnim narkoteroristom je do zdaj zahtevala že najmanj 115 življenj. Operacija se odvija v času zaostrenih odnosov z Venezuelo, čeprav natančna lokacija zadnjih napadov ni bila razkrita. Ameriška vojska je o incidentu obvestila obalno stražo, da bi sprožila postopke iskanja in reševanja preživelih, ki so končali v morju. Ti napadi so neposredno nadaljevanje agresivne politike ZDA v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku, kjer ameriške sile redno posredujejo proti plovilom, za katera trdijo, da prevažajo prepovedane substance v Združene države Amerike. Povezava med temi dogodki in predhodnimi operacijami v začetku oktobra kaže na stopnjevanje vojaškega pritiska v regiji.

Venezuelski zunanji minister je v uradnem sporočilu izrazil globoko hvaležnost vladi in ljudstvu Irana za njihovo neomajno podporo Karakasu. Kot poroča venezuelska stran, je bila pomoč Irana ključna pri nasprotovanju ameriškim vojaškim dejavnostim v regiji in domnevnim kršitvam mednarodnega prava s strani Washingtona. Sodelovanje med državama se je v zadnjem obdobju okrepilo predvsem na področju energetike in obrambe, saj sta obe državi podvrženi strogim sankcijam Združenih držav Amerike. Minister je v svojem nagovoru poudaril pomen solidarnosti med narodi, ki si prizadevajo za ohranitev suverenosti in pravico do samoodločbe. Iran in Venezuela sta v zadnjih letih stkala tesno zavezništvo, ki temelji na skupnem nasprotovanju zahodnim pritiskom, kar vključuje tudi izmenjavo tehnologije in surovin. Ta diplomatska poteza potrjuje nadaljevanje strateškega partnerstva med Teheranom in Karakasom v času povečanih geopolitičnih napetosti na obeh poloblah.

V zadnjih 48 urah so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle nove zračne napade na hitre čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Južno poveljstvo vojske ZDA (SOUTHCOM) je sporočilo, da so bili cilji operacij plovila, ki so jih uporabljali domnevni »narkoteroristi« za prevoz prepovedanih substanc. V sredo sta bila uničena dva čolna, kar je zahtevalo pet žrtev, medtem ko so bili v torkovih napadih ubiti trije ljudje na enem od treh ciljanih plovil. Operacije so del razširjene vojaške kampanje Washingtona proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo ameriška administracija zdaj obravnava kot obliko terorizma. Od začetka te kampanje je število smrtnih žrtev naraslo na 115. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, so se v regiji pojavili ostri odzivi. Venezuela je napade označila za provokacijo in kršitev mednarodnih sporazumov o demilitarizaciji, Rusija pa opozarja na tveganja za mednarodno pomorstvo zaradi kopičenja ameriških sil v regiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil možnosti novih napadov na Venezuelo. Ponovno je obtožil Nicolasa Madura, da je manipuliral z volitvami. Te izjave so prišle v času naraščajočih napetosti med državama, ob tem pa so ZDA v Karibsko morje napotile osem vojaških ladij in podmornico.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

V Völklingenu v Saarlandu je policist umrl, ko sta z drugim policistom peš zasledovala osumljenca ropa bencinske črpalke. Med prerivanjem je osumljenec policistu iztrgal službeno orožje in ga ustrelil. Osumljenec je bil prav tako ranjen v streljanju. Dogodek je sprožil odzive politikov, med drugim Dobrindta, ki je izrazil šokiranost in pretresenost.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Marinci so sporočili, da so dosegli cilje glede rekrutiranja in poudarili svoje "brezkompromisne" standarde. Chicagoški uradniki so kritizirali Trumpov načrt za namestitev 100 pripadnikov Nacionalne garde. Vlada ZDA se je znašla na robu prve zaustavitve v skoraj sedmih letih zaradi partijskega spora v kongresu. Google je plačal 24,5 milijona dolarjev za poravnavo tožbe s predsednikom Trumpom.

V Grčiji so se pojavili različni odzivi na prihajajoče vladne napovedi na sejmu v Solunu (ΔΕΘ). Medtem ko vlada trdi, da je dosegla pomembno zmanjšanje davčnih utaj, sindikati pozivajo k protestom zaradi zaščite dohodka. Opozicijske stranke so kritične do vladnih ukrepov, medtem ko se pripravljajo na komunikacijsko protiofenzivo.

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Misija Združenih narodov za Venezuelo je v poročilu obtožila venezuelsko Nacionalno gardo Bolivariana (GNB) odgovornosti za zločine proti človečnosti. Poročilo izpostavlja brutalen modus operandi te militarizirane varnostne sile, ki naj bi kršila človekove pravice.

ZDA so uradno označile kolumbijski Clan del Golfo za tujo teroristično organizacijo, kot je napovedal državni sekretar Marco Rubio. S tem dejanjem se je število latinoameriških skupin na tem seznamu povečalo na 14. ZDA so izjavile, da je Clan del Golfo odgovoren za teroristične napade na javne uslužbence, organe kazenskega pregona, vojaško osebje in civiliste v Kolumbiji.

Nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, obsojen zaradi trgovine z drogami, je bil po pomilostitvi Donalda Trumpa izpuščen iz zveznega zapora USP Hazelton v Zahodni Virginiji. Hernández, ki je Honduras vodil med letoma 2014 in 2022, je bil v ZDA izročen aprila 2022, marca 2024 pa je bil obsojen na 45 let zapora zaradi treh obtožb povezanih z narkotiki in orožjem.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v okviru svojih prizadevanj za uradno preimenovanje Kennedyjevega centra v Trump-Kennedyjev center soočil z valom odpovedi priznanih umetniških skupin. Po poročanju časnika New York Times je newyorška plesna skupina Doug Varone and Dancers odpovedala svoj aprilski nastop, kar bo podjetje stalo približno 40.000 dolarjev. Odpovedi sta botrovala tudi odstopa dveh vodilnih administratork centra, Jane Raleigh in Alicie Adams, ki sta s tem izrazili protest proti Trumpovemu prevzemu ustanove. Poleg plesne skupine je novoletni nastop odpovedal tudi jazzovski ansambel The Cookers, že pred tem pa glasbenik Chuck Redd. Kulturni center, ki je bil ustanovljen z zveznim zakonom pod administracijo Lyndona Johnsona v spomin na umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja, ostaja v središču pravnih in političnih sporov. Medtem ko Trump nadaljuje s svojo agendo v ZDA, je v nepričakovanem radijskem intervjuju nakazal tudi vojaško ali obveščevalno dejavnost v Južni Ameriki. Izjavil je, da so ZDA "zadele" objekt v regiji v okviru pritiska na Venezuelo, vendar podrobnosti o naravi napada ali lokaciji niso bile podane. Ti dogodki dodatno poglabljajo napetosti tako na domačem kulturnem kot na mednarodnem političnem prizorišču.

Skupina perujskih šamanov se je zbrala na svetem hribu San Cristóbal nad Limo, kjer so izvedli tradicionalni letni ritual napovedovanja prihodnosti za leto 2026. Oblečeni v tradicionalne andske ponče in naglavna pokrivala so obred opravili s pomočjo listov koke, cvetja in dima. Med osrednjimi prerokbami za prihajajoče obdobje so izpostavili konec vladavine venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar bi lahko pomenilo velik preobrat v latinskoameriški politiki. Poleg regionalnih napovedi so šamani opozorili na nadaljevanje trenutnih svetovnih konfliktov, ki bodo po njihovih besedah zaznamovali tudi leto 2026. Ritual, ki poteka vsako leto ob koncu decembra, velja za pomemben kulturni dogodek v Peruju, saj združuje starodavna verovanja z aktualnimi družbeno-političnimi vprašanji. Kljub mistični naravi dogodka se napovedi pogosto nanašajo na konkretne politične voditelje in globalne varnostne razmere.

Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove, velike bojne ladje, ki jo imenuje "bojna ladja", kot del širšega projekta ustvarjanja "Zlate flote". Trdi, da bo ta ladja najhitrejša, največja in 100-krat močnejša od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena. Napoved je bila podana ob prisotnosti obrambnega sekretarja Petea Hegsetha in sekretarja mornarice Johna Phelana. Mornarica je pred mesecem dni opustila načrte za izgradnjo manjše vojne ladje.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo poročila agencije Associated Press, da naj bi se začela evakuacija ruskega diplomatskega osebja in njihovih družin iz Venezuele. Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je te informacije označila za dezinformacije.

Kolumbijska pisateljica Laura Restrepo in še dva avtorja sta odpovedala udeležbo na festivalu Hay v Kolumbiji leta 2026, ker so na festival povabili venezuelsko Nobelovo nagrajenko za mir, Mario Corino Machado. Restrepojeva obtožuje Machadovo, da podpira "vojaško intervencijo Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki". Organizatorji festivala so se odzvali s sporočilom za javnost.

Italijanska kuhinja, indijski festival Diwali in kubanski "son" so med kandidati za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. O tem bo odločal odbor organizacije Združenih narodov na zasedanju v New Delhiju, kjer bodo pregledali 68 vlog, ki si želijo vključitev na seznam, ter 11 vlog, ki iščejo nujno zaščito.

Predsednik Argentine Javier Milei se je odpravil v Oslo, da bi se udeležil podelitve Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Poleg Mulina so bili na podelitev nagrade povabljeni še štirje drugi predsedniki. Prireditev bo potekala 10. decembra, na dan človekovih pravic. Milei se bo srečal tudi s kraljem in premierjem Norveške.

Clara Vegas Goetz, predstavnica zvezne države Miranda, je bila izbrana za Miss Universe Venezuela 2025 na slovesnosti v Caracasu. 23-letna igralka in manekenka je hči Andreine Goetz, ki je naslov Miss Venezuela osvojila leta 1990. Ta dosežek je redek v 73-letni zgodovini tekmovanja.

V madridski bolnišnici Ruber Internacional so izvedli pionirski kirurški poseg, pri katerem so venezuelskemu pacientu odstranili agresiven tumor na koncu sapnika z uporabo napredne robotske tehnologije. Gre za prvo tovrstno operacijo na svetu, ki so jo opravili skozi eno samo majhno odprtino, pri čemer pacienta niso intubirali, kar bistveno skrajša čas okrevanja in zmanjša tveganje za zaplete. Operacijo je vodil priznani torakalni kirurg Diego González Rivas. Pacient je v Španijo pripotoval s pomočjo fundacije González Rivas, ki se posveča zagotavljanju dostopa do vrhunske medicinske oskrbe bolnikom iz držav v razvoju. Poseg predstavlja pomemben mejnik v torakalni kirurgiji, saj združuje robotsko natančnost z minimalno invazivnimi tehnikami, ki ne zahtevajo splošne anestezije s pomočjo umetnega predihavanja. Uspeh operacije odpira nove možnosti za zdravljenje zapletenih onkoloških obolenj dihal po vsem svetu.

Nova poročila kažejo, da je Trumpova administracija prepovedala vstop v ZDA več evropskim "globalistom", ki so kritični do svobode govora. Med njimi je Imran Ahmed, vodja kampanje proti širjenju sovraštva in dezinformacij na spletu, ki je povezan z voditeljem laburistov Keirjem Starmerjem. Britanska vlada je izrazila zavezanost spoštovanju svobode govora.

Predsednik Trump je napovedal, da bo nova flota bojnih ladij razreda Trump opremljena z najsodobnejšimi električnimi topovi in drugimi naprednimi sistemi orožja. Ladje naj bi bile najsmrtonosnejše bojne ladje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu že čestital božič. Dmitrij Peskov je komentiral tudi izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale razred "Trump". Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali potezo kot pretirano, drugi pa so jo podprli kot način za posodobitev ameriške mornarice. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z laserskim orožjem in umetno inteligenco. Trump je dejal, da bo nova flota pripomogla k ohranjanju ameriške vojaške premoči in oživitvi ameriške ladjedelništva.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju. ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.

Kash Patel, direktor FBI, je zahteval nakup luksuznih oklepnih vozil BMW X5, kar naj bi po njegovih besedah prispevalo k manjši opaznosti. Medtem je FBI kršil dogovor s Steveom Friendom, žvižgačem, ki je bil odpuščen, in mu ni izplačal 425.000 dolarjev odpravnine. Njegov odvetnik trdi, da je FBI kršil skoraj vse pomembne točke dogovora.

Maria Cardona s CNN je izrazila zaskrbljenost glede morebitne deportacije pod Trumpovim vodstvom. Trump je omenil možnost, da bi zapustil predsedniški položaj in postal televizijski voditelj. Emerald Robinson s televizije Mikea Lindella je Trumpa obtožila, da je zapustil udeležence dogodkov 6. januarja, kar naj bi pustilo 'madež' na njegovem predsedovanju.

Nova urednica CBS News, Bari Weiss, je umaknila segment oddaje »60 Minutes«, ki je obravnaval »brutalne in mučne razmere« v salvadorskem zaporu, kamor je Trumpova administracija deportirala migrante. Odločitev je sprožila nezadovoljstvo med novinarji, ki trdijo, da je bil umik politične narave.

V venezuelski zvezni državi Aragua pogrešajo tri ribiče, ki se niso vrnili s svojega običajnega ribolovnega izleta. Oblasti in družine so v pripravljenosti od torka, 16. decembra, ko je bilo ugotovljeno, da se ribiči niso vrnili v pristanišče ob predvidenem času.

Upokojeni general Hugo Carvajal Barrios, nekoč vpliven v venezuelskem socialističnem režimu, piše pisma predsedniku Trumpu. Hkrati pa je Trumpova administracija povečala floto vojnih ladij blizu Venezuele in izvaja napade na domnevne tihotapske čolne.

Po napadu na čoln, v katerem so bili ubiti preživeli, je admiral zanikal, da bi obstajal ukaz 'pobijte jih vse'. Demokrati, ki so bili o dogodku obveščeni in so si ogledali videoposnetek, so izrazili dvome o utemeljitvi Trumpove administracije glede incidenta.

Policisti v Falcónu so v Punto Fijo prijeli tri mlade, ki so vlomili v trgovino. Po prijavi lastnika so jih ujeli med dejanjem v zgodnjih jutranjih urah. Komisar Arizon Sotelo je potrdil aretacijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Kash Patel, direktor FBI, je zahteval nakup luksuznih oklepnih vozil BMW X5, kar naj bi po njegovih besedah prispevalo k manjši opaznosti. Medtem je FBI kršil dogovor s Steveom Friendom, žvižgačem, ki je bil odpuščen, in mu ni izplačal 425.000 dolarjev odpravnine. Njegov odvetnik trdi, da je FBI kršil skoraj vse pomembne točke dogovora.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo poročila agencije Associated Press, da naj bi se začela evakuacija ruskega diplomatskega osebja in njihovih družin iz Venezuele. Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je te informacije označila za dezinformacije.

Maria Cardona s CNN je izrazila zaskrbljenost glede morebitne deportacije pod Trumpovim vodstvom. Trump je omenil možnost, da bi zapustil predsedniški položaj in postal televizijski voditelj. Emerald Robinson s televizije Mikea Lindella je Trumpa obtožila, da je zapustil udeležence dogodkov 6. januarja, kar naj bi pustilo 'madež' na njegovem predsedovanju.

Nova urednica CBS News, Bari Weiss, je umaknila segment oddaje »60 Minutes«, ki je obravnaval »brutalne in mučne razmere« v salvadorskem zaporu, kamor je Trumpova administracija deportirala migrante. Odločitev je sprožila nezadovoljstvo med novinarji, ki trdijo, da je bil umik politične narave.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko ovadbo proti Nobelovi fundaciji zaradi izbire venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za prejemnico nagrade za mir. Assange trdi, da ta izbira krši oporoko Alfreda Nobela iz leta 1895.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se ruski in turški predsednik, Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan, na nedavnem srečanju nista pogovarjala o sistemu zračne obrambe S-400. Peskov je razkril tudi Putinovo "skrivno strast". Ruski predsednik Putin je zatrdil, da bo Rusija dosegla cilje svoje "posebne vojaške operacije" v Ukrajini. Dmitrij N. Kozak, dolgoletni sodelavec Vladimirja Putina, je septembra zapustil svoj položaj.

Objavljeni so bili novi članki, ki poročajo o izjavah Tuckerja Carlsona, da naj bi Donald Trump napovedal vojno Venezueli, kar je sprožilo alarm v Združenih državah.

Letalske povezave med Španijo in Venezuelo bodo ostale omejene vsaj do sredine januarja. Prva prekinitev letov je sledila priporočilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) in Španske agencije za varnost v letalstvu (AESA). Iberia, Air Europa in Plus Ultra so prekinile lete med Madridom in Caracasom do 31. decembra po priporočilu ameriških oblasti in kasnejših opozorilih AESA.

Par NZD/USD se je okrepil na skoraj 0,5850 zaradi pričakovanj glede znižanja obrestnih mer v ZDA in skrbi glede neodvisnosti Federal Reserve. Ameriška gospodarska rast v tretjem četrtletju je presegla pričakovanja in dosegla 4,3 odstotka na letni ravni. Donald Trump je izrazil mnenje, da bi moral predsednik Federal Reserve podpreti nižje obrestne mere in se uskladiti z uspešnostjo trga. Trgovanje na Wall Streetu je bilo umirjeno pred prazničnimi zaprtji, trgi pa so pričakovali nove podatke o ameriškem gospodarstvu.

Azijske delnice so v torek rasle, sledile so jim plemenite kovine zaradi nakupov investitorjev pred prazniki. Ameriški BDP je bil višji od pričakovanj. Srebro je izzvalo COMEX. ASTER je padel pod 0,69 USD, pričakuje se padec na 0,61 USD zaradi prodaje kitov.

Copa Airlines je napovedala, da bo s 20. decembrom ponovno vzpostavila dnevne lete med Panamo in Maracaibom v Venezueli. Odločitev je bila sprejeta po oceni operativnih pogojev na mednarodnem letališču La Chinita. Leti v Caracas ostajajo prekinjeni vsaj do 15. januarja zaradi operativnih tveganj. Nova dnevna frekvenca naj bi povečala možnosti povezljivosti med Panamo in Venezuelo.

Panamska letalska družba Copa Airlines je sporočila, da podaljšuje začasno prekinitev letov v Caracas in iz njega do 15. januarja, dokler glavna vzletno-pristajalna steza na mednarodnem letališču Maiquetía ne bo ponovno operativna. To je že tretja podaljšanje prekinitve letov, ki jo je napovedala Copa Airlines.

Cene nafte so se danes zjutraj zvišale zaradi zaskrbljenosti glede prekinitev dobave zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo. Te skrbi so prevladale nad pomisleki glede presežka na trgu in vpliva morebitnega mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino. Terminske pogodbe za surovo nafto Brent so se podražile za 30 centov, ameriška surova nafta pa se prodaja po 57,73 dolarja za sod.

Panamska letalska družba Copa Airlines je sporočila, da je začasno ukinila lete v Caracas zaradi prekinitev v navigacijskih signalih. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so se tudi druge letalske družbe odločile, da prenehajo leteti v Venezuelo.

Veriga veleprodajnih trgovin Costco je vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, v kateri zahteva povračilo plačanih carin. Costco trdi, da je Trumpova uvedba tarif na uvoz iz tujine nezakonita in zahteva "popolno povračilo" vseh plačanih dajatev. Podjetje se sklicuje na možnost, da bo Vrhovno sodišče razsodilo, da so bile tarife uvedene nezakonito na podlagi Zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA).

V venezuelski zvezni državi Aragua pogrešajo tri ribiče, ki se niso vrnili s svojega običajnega ribolovnega izleta. Oblasti in družine so v pripravljenosti od torka, 16. decembra, ko je bilo ugotovljeno, da se ribiči niso vrnili v pristanišče ob predvidenem času.

Juan Pablo Dos Santos, venezuelski dvojni amputiranec, je bil eden izmed 59.226 tekačev, ki so končali newyorški maraton leta 2025. Maraton je že drugo leto zaporedoma podrl rekorde po udeležbi.

Venezuela je prejela 850.000 odmerkov cepiva proti otroški paralizi iz Južne Koreje. Cepivo bo vključeno v nacionalni program imunizacije za novorojenčke leta 2026, je sporočilo venezuelsko ministrstvo za zdravje.

Občina Maturín v Venezueli spodbuja program senzorične stimulacije in muzikoterapije v živalskem vrtu La Guaricha, namenjen otrokom in mladostnikom z avtizmom (TEA) in motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Program vključuje več kot 105 otrok, ki jih obravnavajo strokovnjaki za razvoj njihovih spretnosti, sposobnosti in glasbene inteligence.

Papa Leon XIV. je v Vatikanu kanoniziral Joséja Gregorija Hernándeza, zdravnika, in Carmen Rendiles, redovnico, prva venezuelska svetnika. Slovesnost je potekala na Trgu svetega Petra pred množico vernikov. Hernández je bil znan kot 'zdravnik ubogih', Rendiles pa je bila redovnica. Papež je Hernándeza označil za 'dobrotnika človeštva s srcem, gorečim od predanosti', Rendiles pa za zgled vere.

Papež Leon XIV. je imenoval sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med katerimi so tri ženske in štirje moški. Med novimi svetniki so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje, venezuelski zdravnik, ki je pomagal revnim, in nekdanji satanistični duhovnik, ki je ponovno odkril katoliško vero.

Papež Frančišek je na Trgu svetega Petra v Vatikanu kanoniziral sedem novih svetnikov Katoliške cerkve. Med novimi svetniki so tri časne sestre, venezuelski "zdravnik ubogih", prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in Bartolo Longo, nekdanji satanistični duhovnik. Longo je pred spreobrnitvijo bil znan po orgijah in uživanju drog.

Približno tri tisoč Venezuelcev se je zbralo v Vatikanu, da bi počastili kanonizacijo Joséja Gregorija Hernándeza in Carmen Rendiles, prvih svetnikov iz Venezuele. Verniki so se zbrali v baziliki svetega Petra na vigiliji pred slovesno kanonizacijo.