Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil novo val diplomacije in groženj, ki so zajele Grenlandijo, Iran in Venezuelo. Danska premierka Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru ostro obsodila Trumpove ponovne poskuse, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo, kar je označila za nesprejemljivo obravnavo suverenega ozemlja in ljudi. Danska je kot odgovor na ameriške pritiske že napovedala pospešeno krepitev svojih obrambnih sil na območju Arktike.
Istočasno se je Trump odzval na proteste v Iranu, ki so izbruhnili zaradi visokih cen in gospodarske krize. Predsednik je Teheranu zagrozil z neposrednim posredovanjem, če bodo tamkajšnje oblasti nasilno zatrle demonstracije, na katerih je po poročanju lokalnih medijev že prišlo do smrtnih žrtev. Teheran je te grožnje zavrnil in opozoril, da bo vsako vmešavanje ZDA naletelo na oster odgovor.
V nasprotju z zaostrenimi odnosi z drugimi državami je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na pogovore z Washingtonom. Maduro je v televizijskem intervjuju dejal, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe v naftni sektor, zlasti prek podjetja Chevron, ter predlagal sodelovanje pri boju proti trgovini z drogami, kljub trajajoči ameriški pomorski blokadi in sankcijam.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
