Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ponovno zaostril svojo trgovinsko retoriko do Indije. Napovedal je, da bodo Združene države Amerike povišale carine na indijske izdelke, če se uradni New Delhi ne bo prilagodil ameriškim pričakovanjem glede omejevanja nakupov ruske nafte. Trumpova administracija meni, da indijsko vztrajanje pri trgovanju z Rusijo spodkopava mednarodne sankcije in ameriške zunanjepolitične cilje. Najnovejše grožnje prihajajo v času, ko med državama že potekajo napeta trgovinska pogajanja. Predsednik Trump je jasno nakazal, da je dostop do ameriškega trga pogojen s politično lojalnostjo pri vprašanju energetske odvisnosti od Moskve. Indija, ki je ena največjih uvoznic ruske surove nafte, se tako spopada z vse večjim pritiskom Washingtona, kar bi lahko močno vplivalo na njeno izvozno naravnano gospodarstvo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v obsežni vojaški operaciji ameriških sil v Caracasu zajet in prepeljan v zapor v New Yorku. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemno uspešno, ob tem pa poudaril, da so bili za tovrsten poseg ključni Madurovi nenehni provokativni odnosi in posmehovanje Združenim državam Amerike. Trump je po aretaciji še izjavil, da opozicijska voditeljica María Corina Machado potrebuje njegovo podporo za zmago na prihodnjih volitvah, hkrati pa je vršilki dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez zagrozil s posledicami, če ne bo ravnala v skladu s pričakovanji Washingtona. Dogodek je nemudoma sprožil pretres na svetovnih trgih, saj so se cene nafte po objavi novice o napadu na državo z največjimi naftnimi rezervami na svetu povišale. Medtem ko so nekateri krogi v ZDA izražali naklonjenost Maduru kot nasprotniku Trumpove administracije, je predsednik Trump že usmeril pozornost proti Kubi, kjer pa je za zdaj izključil možnost neposrednega vojaškega posredovanja, češ da bo tamkajšnji režim padel sam od sebe. ZDA so v Venezueli že začele postopke za vzpostavitev začasne vlade pod svojim nadzorom.

Združene države Amerike so po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces vzpostavljanja nove oblasti v državi. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA neposredno vodile Venezuelo, medtem ko se bosta Maduro in njegova soproga Cilia Flores predvidoma zagovarjala pred sodiščem v New Yorku. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je povzročila buren odziv mednarodne skupnosti, pri čemer Kitajska že zahteva izpustitev odstavljenega voditelja. Dogodki so močno vplivali na svetovne finančne in energetske trge. Cene nafte so sprva padle na najnižjo raven v zadnjih štirih letih, vendar so se v ponedeljkovem trgovanju v Aziji rahlo stabilizirale. Analitiki opozarjajo, da bo okrevanje venezuelske naftne industrije, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami surove nafte na svetu, dolgotrajno in polno tveganj zaradi uničene infrastrukture in politične negotovosti. Medtem ko so kripto trgi ostali razmeroma stabilni, so cene plemenitih kovin zaradi negotovosti poskočile.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem zajetju Nicolása Madura stopnjeval pritisk na venezuelsko politično vodstvo in zahteval popoln dostop do naravnih virov države. Trump je začasni predsednici Delcy Rodríguez postavil oster ultimat in jo opozoril, da bo končala slabše kot Maduro, če ne bo sledila navodilom Washingtona. Predsednik je poudaril, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo, ki jo je označil za ključno strateško območje ameriških interesov. Administracija v Washingtonu se trenutno osredotoča na vzpostavitev zveste prehodne vlade v Caracasu, pri čemer so prednostne naloge stabilizacija uprave in takojšnja popravila naftne infrastrukture. Medtem ko Maduro v priporu v New Yorku čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z drogami, njegovi privrženci v Venezueli napovedujejo odpor. Trumpove poteze so sprožile zaskrbljenost tudi v Evropi, kjer se pojavljajo ugibanja o morebitnih prihodnjih ozemeljskih zahtevah ZDA, vključno z Grenlandijo.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Po aretaciji Nicolasa Madura so Združene države, pod vodstvom Donalda Trumpa, izrazile željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z novimi venezuelskimi voditelji po odstavitvi Madura, če bodo sprejeli »pravo odločitev«. Medtem pa se že pol stoletja vleče spor med Venezuelo in ameriškimi naftnimi podjetji glede odškodnin, ki izvirajo iz nacionalizacije naftnega sektorja, kjer so ameriška podjetja utrpela milijardne izgube. Ekonomisti ocenjujejo, da so Trumpove obtožbe neutemeljene.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

Francija se je v prvih devetih mesecih leta 2025 ponovno uvrstila med pet največjih dobaviteljic penečih vin v Rusko federacijo, kar se je zgodilo prvič po januarju 2022. Podatki platforme Združenih narodov za mednarodno trgovino (UN Comtrade) kažejo, da so se francoske dobavitelji vrnili v sam vrh kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in sankcijam, ki vplivajo na trgovinsko izmenjavo med Evropsko unijo in Rusijo. Italija ostaja vodilna izvoznica penečih vin na ruski trg, čeprav je v obdobju od januarja do septembra 2025 zabeležila sedemodstotni upad vrednosti izvoza v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Skupna vrednost italijanskega izvoza teh pijač je znašala 93,6 milijona dolarjev. Vrnitev Francije v prvo peterico dobaviteljic nakazuje na določeno stabilizacijo ali prilagoditev luksuznega segmenta trgovine v letu 2025, kjer povpraševanje po specifičnih evropskih alkoholnih pijačah ostaja visoko.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožilo vsesplošno nezadovoljstvo nad visokimi življenjskimi stroški in naraščajočo inflacijo, prevesili v drugi teden. Po poročanju lokalnih medijev in organizacij za varstvo človekovih pravic so se protestniki ponovno spopadli z varnostnimi silami, pri čemer so poročali o novih smrtnih žrtvah in ranjenih na obeh straneh. Nemiri so se sprva začeli s stavko trgovcev v Teheranu, nato pa so se razširili v širši upor proti gospodarski politiki režima. Napetosti so se stopnjevale, ko so varnostne sile poskušale s silo zadušiti zbiranja v večjih mestih. Kljub uradnim poročilom o žrtvah, ki so se začela nabirati že konec decembra, protestniki vztrajajo pri svojih zahtevah po korenitih spremembah. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo enega najresnejših izzivov za iranske oblasti v zadnjih letih, hkrati pa vplivajo na regionalno stabilnost in odnose z zahodnimi velesilami.

Število smrtnih žrtev v Iranu je naraslo na najmanj 16, medtem ko se protesti zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov nadaljujejo po vsej državi. Prišlo je do novih smrtonosnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami, protesti pa vstopajo v drugi teden.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile visoke cene, je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Po poročanju skupin za človekove pravice in lokalnih medijev se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj 16.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Pravice človeka zagovarjajo, da je v enem tednu nemirov v Iranu umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti so največji v zadnjih treh letih, potekajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se povečuje mednarodni pritisk.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 zaznamovalo obdobje nenavadnih protislovij, saj je bila gospodarska rast kljub upočasnjenemu zaposlovanju, povišani inflaciji in rasti brezposelnosti presenetljivo zdrava. Takšni rezultati so v strokovni javnosti sprožili številna vprašanja o prihodnjih gibanjih v letu 2026, predvsem glede morebitnega okrevanja trga dela ali tveganja za nadaljnje pešanje gospodarske aktivnosti. Obstaja utemeljen sum, da bi se lahko nadaljevala t. i. »rast brez novih delovnih mest«, kar bi bila posledica povečanega vlaganja v umetno inteligenco in druge tehnologije, ki podjetjem omogočajo večjo produktivnost brez zaposlovanja dodatnih delavcev. Dodatne težave pri analizi stanja je povzročilo šesttedensko zaprtje zvezne vlade v lanski jeseni, kar je prekinilo zbiranje in objavo ključnih ekonomskih podatkov. Zaradi tega se ameriška centralna banka Federal Reserve spopada z manj jasnim vpogledom v dejansko stanje, kar otežuje sprejemanje prihodnjih monetarnih odločitev. Hkrati se poglablja gospodarska neenakost, saj premožnejša gospodinjstva predstavljajo vse večji delež celotne porabe, kar lahko prikrije dejanske finančne težave prebivalstva z nižjimi prihodki.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Srbski glasbenik in producent Aleksandar Radulović Futa je skupaj z ustanovnim članom skupine Zana Zoranom Živanovićem - Žiko ter nekdanjim članom Radovanom Jovićevićem zagnal nov poslovni projekt na področju umetne inteligence. Partnerji so ustanovili podjetje s sedežema v Beogradu in New Yorku, prek katerega načrtujejo razvoj tehnologij, ki bi jim lahko prinesle visoke prihodke. Po poročanju medijev naj bi podjetje že beležilo znatno finančno rast, kar kaže na ambiciozne načrte srbskih glasbenih veteranov v tehnološkem sektorju. Projekt združuje vplivne osebnosti srbske glasbene industrije, ki svojo prepoznavnost in kapital selijo na globalni trg. Sedež v New Yorku nakazuje na namero podjetja po širitvi in uveljavitvi na ameriškem trgu, medtem ko beograjska enota služi kot operativno središče v regiji. Podrobnosti o specifičnih storitvah ali izdelkih z umetno inteligenco, ki jih podjetje razvija, še niso v celoti razkrite, vendar so vpleteni prepričani v uspeh in milijonske dobičke v prihodnjih letih.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Tehnološki velikani in razvijalci se pri načrtovanju milijardnih naložb v vse večje podatkovne centre, namenjene umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, v zadnjem času spopadajo z močnim odporom lokalnih skupnosti po celotnih Združenih državah Amerike. Prebivalci manjših mest in predmestij vse pogosteje nasprotujejo projektom, saj trdijo, da ti ogrožajo njihovo bivalno okolje, naravne vire in kakovost življenja. Val nasprotovanja se hitro širi, pri čemer si mesta in naselja izmenjujejo strategije in informacije o tem, kako preprečiti gradnjo objektov, ki postajajo vse večji zaradi rastočih potreb po procesni moči. Lokalni uradniki so se znašli pred zahtevnimi odločitvami, saj te naprave porabijo ogromne količine električne energije in vode, številni kraji pa nimajo pripravljene ustrezne zakonodaje, ki bi urejala takšne gradnje. Zaradi tega morajo občinski sveti obravnavati posebne izjeme ali pripravljati nove zakone pod velikim pritiskom javnosti. Nekdaj mirna srečanja lokalnih skupnosti so postala prizorišča burnih razprav, kjer prebivalci od vodstev zahtevajo zavrnitev projektov. Tehnološka podjetja, ki iščejo zanesljive energetske povezave, so prisiljena iskati nove lokacije, vendar povsod naletijo na organiziran odpor, kar bi lahko upočasnilo razvoj digitalne infrastrukture.

Tesla je izgubila vodilni položaj na trgu električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored. Razlogi za upad vključujejo nezadovoljstvo kupcev zaradi političnih stališč Elona Muska, prenehanje veljavnosti davčnih olajšav v ZDA in ostro konkurenco iz tujine.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežne strukturne spremembe, saj naj bi do leta 2030 zaradi uvajanja umetne inteligence (AI) in pospešene digitalizacije ugasnilo več kot 200.000 delovnih mest. Analiza ameriške investicijske banke Morgan Stanley, o kateri poroča Financial Times, razkriva, da bo avtomatizacija procesov močno zmanjšala potrebo po človeški delovni sili v finančnih ustanovah po celotni celini. Napovedi kažejo na velik vpliv tehnologije na administrativna dela in rutinske operacije, ki jih lahko algoritmi opravijo hitreje in z manj stroški. Banke vse pogosteje vlagajo v napredna digitalna orodja, da bi optimizirale svoje poslovanje in ohranile konkurenčnost na globalnem trgu. Čeprav bo tehnologija ustvarila nekatera nova specializirana delovna mesta, bo neto izguba zaposlitev po mnenju strokovnjakov precejšnja, kar bo zahtevalo prilagoditev izobraževalnih sistemov in trga dela.

Tehnološka podjetja, ki vlagajo milijarde dolarjev v širitev podatkovnih centrov za podporo umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, se vse pogosteje spopadajo z nasprotovanjem lokalnih prebivalcev v Združenih državah Amerike. Skupnosti v zveznih državah, kot je Pensilvanija, vse glasneje izražajo nezadovoljstvo na sejah občinskih svetov, kjer uradnike pozivajo k zavrnitvi projektov zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov. Glavni razlogi za odpor so povezani z vplivom na okolje, saj ti objekti porabijo ogromne količine električne energije in vode. Lokalne oblasti se trudijo prilagoditi svoje prostorske načrte in zakonodajo, da bi ugotovile, ali se tovrstni energetsko potratni centri sploh umeščajo v njihovo okolje. Prebivalci opozarjajo, da so projekti pogosto načrtovani v neposredni bližini njihovih domov, kar povzroča skrbi glede hrupa in vizualnega posega v prostor. Medtem ko razvijalci iščejo nove lokacije s hitrejšimi povezavami do virov energije, se informacije o uspešnih uporih širijo med različnimi kraji, kar vodi do usklajenega civilnega upora proti hitri rasti tehnološke infrastrukture.

Egiptovsko državno podjetje EGAS in katarski energetski velikan QatarEnergy sta podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva okrepitev sodelovanja pri prodaji in uvozu utekočinjenega naravnega plina (LNG). V skladu s dogovorom bo Katar Egiptu poleti leta 2026 dobavil do 24 pošiljk tega energenta. Pošiljke bodo namenjene v pristanišči Sokhna in Damietta, kar bo Kairu omogočilo stabilno oskrbo s plinom v obdobju povečane porabe. Kairo s temi ukrepi ne zagotavlja le energetske varnosti v poletnih mesecih, temveč načrtuje tudi dolgoročno strategijo vrnitve v vlogo neto izvoznika plina. Egiptovske oblasti pričakujejo, da bodo z rastjo domače proizvodnje ta status ponovno dosegle do leta 2027. Sporazum predstavlja pomemben korak v krepitvi energetskih vezi med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili sodelovanje tudi na področju raziskav morskega dna.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto predlagal Denisa Šmihala, trenutnega obrambnega ministra in nekdanjega predsednika vlade, za novega ministra za energijo. Ta poteza je del širše vladne rekonstrukcije, ki jo je Zelenski začel izvajati v začetku leta 2026, da bi optimiziral delovanje državne uprave v času trajajočega konflikta. Šmihalova premestitev na energetski resor sledi petkovi napovedi, da bo obrambno ministrstvo prevzel Mihajlo Fedorov, dosedanji minister za digitalno preobrazbo. Predlog za imenovanje Šmihala na čelo ministrstva za energijo mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (Vrhovna rada). Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da so bile o prerazporeditvi opravljene potrebne konzultacije, cilj pa je okrepiti energetski sektor, ki je ključnega pomena za državno varnost. Šmihal velja za izkušenega politika, ki je pred vodenjem obrambnega resorja opravljal funkcijo premierja, kar mu daje širok vpogled v delovanje kritične infrastrukture. Kadrovske menjave v vrhu ukrajinske oblasti odražajo potrebo po novi dinamiki pri vodenju države, ki je že več kot 1400 dni v vojni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

Iranski generalni tožilec je napovedal, da bo tožilstvo v okviru zaščite javnih pravic aktivno spremljalo vprašanja, povezana s preživljanjem prebivalstva in zagotavljanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Po njegovih besedah si državni uradniki prizadevajo za zmanjšanje gospodarskih težav in zagotavljanje pravočasne oskrbe trga s ključnimi dobrinami. Izpostavil je, da institucija deluje kot varuh javnega interesa, ki bdi nad delom izvršne oblasti pri reševanju vsakodnevnih stisk državljanov. Tožilec je izrazil prepričanje, da bodo odgovorni sprejeli ustrezne ukrepe za stabilizacijo razmer. Poudaril je nujnost neprekinjenega delovanja vseh državnih organov, da bi osnovne potrebščine prišle do ljudi brez zastojev. Napovedi prihajajo v času, ko se država spopada z zahtevnimi gospodarskimi razmerami, ki neposredno vplivajo na kupno moč prebivalstva in dostopnost hrane ter drugih nujnih dobrin.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je objavil podatke o stanju na nepremičninskem trgu v tretjem četrtletju, ki kažejo na nadaljevanje trenda rasti cen stanovanj v Srbiji. Najvišje cene so še vedno v Beogradu, kjer je povprečna cena kvadratnega metra v starogradnji dosegla 2.691 evrov. V določenih mestnih občinah so cene presegle celo mejo 6.000 evrov za kvadratni meter, kar prestolnico močno oddaljuje od preostalih delov države. Mesta, kot so Novi Sad, Niš in Kragujevac, sicer prav tako beležijo rast, vendar ostajajo znatno cenejša v primerjavi z Beogradom. Najnovejši podatki potrjujejo, da so se cene v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za približno šest odstotkov. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem istega leta je bila rast 1,43-odstotna. Analitiki ugotavljajo, da povpraševanje po nepremičninah ostaja visoko kljub naraščajočim cenam, kar ohranja pritisk na trg. Razlika med prestolnico in preostalimi srbskimi mesti se povečuje, saj Beograd ostaja osrednja točka investicij in povpraševanja.

Iranska vlada je pod vodstvom predsednika države uradno začela izvajati celovit načrt v 15 točkah, ki je namenjen podpori preživetja prebivalstva in zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti. Program je bil sprejet v času trajajočih gospodarskih pritiskov, njegov glavni cilj pa je povečanje stabilnosti in predvidljivosti v nacionalnem gospodarstvu. Načrt vključuje specifične ukrepe za zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi nihanji in motnjami na trgu osnovnih življenjskih potrebščin. Izvajanje tega strateškega dokumenta se osredotoča na izboljšanje pogojev za samooskrbo s hrano ter vzpostavitev trdnejših mehanizmov za nadzor cen. Vlada želi s temi ukrepi ne le ublažiti trenutne socialne stiske, temveč tudi dolgoročno okrepiti odpornost države na zunanje gospodarske sankcije. Pričakuje se, da bodo novi predpisi prinesli večjo preglednost v distribucijskih verigah kmetijskih pridelkov in hrane, kar naj bi preprečilo špekulacije na trgu.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Razlika v cenah pogonskih goriv med Belgijo in Nizozemsko se je po nedavnem dvigu trošarin na Nizozemskem znatno povečala. Za liter bencina v Belgiji je trenutno treba odšteti približno 40 centov manj kot na Nizozemskem, kar je povzročilo množičen obisk bencinskih servisov tik čez mejo. Številni nizozemski vozniki se odločajo za točenje goriva v sosednji državi, saj so prihranki pri enem rezervoarju postali preveliki, da bi jih prezrli. Ta trend povzroča resne skrbi med nizozemskimi lastniki bencinskih servisov, zlasti tistimi, ki delujejo v obmejnem pasu. Ti beležijo drastičen upad prometa, medtem ko belgijski ponudniki poročajo o izjemnem povečanju povpraševanja. Razkorak v cenah je posledica različnih davčnih politik obeh držav, pri čemer je nizozemska vlada z zvišanjem trošarin dodatno obremenila potrošnike, kar je voznike spodbudilo k iskanju cenejših alternativ v tujini.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil z izrazito upočasnitvijo, saj je bilo decembra po ocenah ekonomistov ustvarjenih le okoli 60.000 novih delovnih mest. Skupno povečanje števila zaposlenih v letu 2025 je znašalo približno 670.000, kar je bistveno manj od dveh milijonov v letu poprej in predstavlja eno najšibkejših obdobij rasti po letu 2009. Kljub temu da se je stopnja brezposelnosti decembra malce znižala na 4,5 odstotka, podatki razkrivajo globoko krizo cenovne dostopnosti. Rekordnih 9,3 milijona Američanov oziroma 5,7 odstotka vseh zaposlenih je prisiljenih opravljati več zaposlitev hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kot so najemnina in hrana. Gospodarska politika predsednika Donalda Trumpa v prvem letu mandata kaže protislovne rezultate. Medtem ko Bela hiša poudarja 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, so se povprečne carinske stopnje dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Kritiki opozarjajo, da te carine in negotovost glede trgovinske politike podjetja prisilijo v strogo varčevanje in ustavljanje zaposlovanja. Predsednik Trump se je na očitke o krizi dostopnosti odzval s trditvami, da so težave izmišljene, čeprav ankete kažejo na vse večje nezadovoljstvo in pesimizem celo med njegovimi volivci glede prihodnje gospodarske blaginje.

Srbska ministrica za notranjo in zunanjo trgovino Jagoda Lazarević je napovedala, da vlada ne bo podaljšala veljavnosti uredbe o omejevanju trgovskih marž, ki se izteče konec februarja. Namesto podaljšanja interventnega ukrepa srbske oblasti načrtujejo sistemsko ureditev področja s sprejetjem treh ključnih zakonov do konca prvega četrtletja letošnjega leta. Po besedah ministrice bodo ti zakoni prinesli dolgoročen red na trg in zagotovili stabilnost cen brez potrebe po neposrednem poseganju države v cenovno politiko trgovcev. Odločitev o prenehanju veljavnosti uredbe prihaja po obdobju, ko je država s fiksno določenimi maržami poskušala obvladati inflacijske pritiske na osnovna živila in druge ključne izdelke. Nova zakonodaja naj bi po navedbah ministrstva vzpostavila bolj predvidljivo poslovno okolje in okrepila konkurenco na srbskem trgu, hkrati pa zaščitila potrošnike pred neupravičenimi dvigi cen. Napovedani ukrepi predstavljajo prehod iz kriznega upravljanja trga k trajnejšim zakonskim rešitvam, ki so v skladu z gospodarsko strategijo države.

Iranska energetska borza je sporočila, da so ceno uvoženega super bencina znižali na prejšnjo raven, potem ko distributerji in potrošniki niso pokazali zanimanja za nakup po višji ceni. Cena za liter goriva se je z 69.500 rialov vrnila na prvotnih 65.800 rialov. Odločitev o pocenitvi je bila sprejeta kot neposreden odziv na pomanjkanje povpraševanja na trgu, kjer so visoki stroški uvoza in nestabilne cene odvrnili kupce. Sprememba cene odraža težave, s katerimi se iranske oblasti srečujejo pri uveljavljanju dražjih uvoženih pogonskih goriv na domačem trgu, ki je sicer navajen močno subvencioniranih cen. Ker distributerji niso zakupili ponujenih količin na energetski borzi, so bili odločevalci prisiljeni prilagoditi cenovno politiko, da bi preprečili popoln zastoj pri prodaji tega segmenta derivatov.

Po aretaciji Nicolasa Madura s strani ameriških sil so se pojavili posnetki njegovih preteklih provokacij proti Donaldu Trumpu, izpostavljena pa je bila tudi neučinkovitost kitajskega obrambnega sistema v Venezueli. Kitajski zunanji minister Wang Yi je izrazil mnenje, da nobena država ne bi smela delovati kot mednarodni policist. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da so pripravljeni na morebitne izredne razmere. Pojavile so se skrbi, da bi Peking lahko posnemal ameriško 'obglavljenje' v Tajvanski ožini. Trener venezuelske baseball reprezentance je izrazil željo po udeležbi ekipe na prihajajočem turnirju kljub političnim nemirom. Poročila iz tujih medijev poudarjajo, da je na odnose med ZDA in Venezuelo vplivalo venezuelsko bogastvo z nafto. Trump je namignil na možnost vojaškega posredovanja v drugih državah, ki jih nadzorujejo "gnusni ljudje".

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo uradno izrazilo globoko zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov v Venezueli. Odziv New Delhija je sledil vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga. Indija, ki razmere pozorno spremlja, je vse vpletene strani pozvala k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, ob tem pa poudarila nujnost zagotavljanja regionalnega miru in stabilnosti. Indijske oblasti so izpostavile, da pozorno analizirajo morebitne posledice ameriške poteze na svetovni naftni trg in lastne gospodarske interese. ZDA so z vojaškim posredovanjem v tej z nafto bogati južnoameriški državi močno spremenile geopolitična razmerja, kar bi Indiji lahko omogočilo poplačilo dolgov za nafto v višini skoraj milijarde ameriških dolarjev. Kljub gospodarskim priložnostim indijska diplomacija v ospredje postavlja dobrobit venezuelskega ljudstva in stabilnost mednarodnega reda.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal pripravljenost na tesnejše usklajevanje Združenega kraljestva s pravili enotnega trga Evropske unije, če bi to koristilo nacionalnim interesom. Starmer je poudaril, da bi London lahko preučil pravila, ki urejajo mejne kontrole za blago, s čimer bi zmanjšali trgovinske ovire, ki so nastale po brexitu. Kljub temu je premier odločno zavrnil možnost vrnitve k prostemu gibanju oseb in poudaril, da njegova vlada ne namerava ponovno vstopiti v carinsko unijo, kar ostaja v skladu z laburističnim manifestom. Znotraj Laburistične stranke se medtem krepijo pritiski, saj nekateri poslanci in ministri, med njimi minister za zdravje Wes Streeting, pozivajo k še globljim trgovinskim vezem z Brusljem. Skupina trinajstih laburističnih poslancev je že podprla predlog zakona liberalnih demokratov o pogajanjih za carinsko unijo, kar sproža ugibanja o notranjih razdorih v vladi. Starmer se ob tem spopada tudi s kritikami Nigela Faraga, ki mu očita zavajanje javnosti glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo, medtem ko kritiki znotraj stranke opozarjajo, da bi odstopanje od predvolilnih obljub lahko pomenilo politično tveganje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Ishaq Dar se je v Pekingu udeležil sedmega kroga strateškega dialoga, kjer se je sestal s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem in podpredsednikom vlade Ding Xuexiangom. Strani sta v pogovorih poudarili pomen večnih strateških vezi, ki so po njunih navedbah ključne za stabilnost in mir v regiji. Glavne teme pogovorov so vključevale pregled napredka pri kitajsko-pakistanskem gospodarskem koridorju (CPEC), krepitev trgovinske menjave ter sodelovanje na večstranskih forumih. Poseben poudarek je bil namenjen pripravam na praznovanje 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, ob čemer sta ministra slovesno razkrila priložnostni logotip. Kitajski uradniki so ob tem izrazili hvaležnost za dosledno podporo Pakistana kitajskim ključnim nacionalnim interesom. Darov obisk v Pekingu, ki se je začel v soboto, predstavlja nadaljevanje rednih političnih posvetovanj na visoki ravni, namenjenih usklajevanju zunanjepolitičnih in gospodarskih ciljev obeh azijskih držav v spreminjajočih se globalnih razmerah.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji konec tedna zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljala v Združene države Amerike na sojenje. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo do konca obdobja tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal obsežne naložbe ameriških naftnih podjetij v venezuelsko infrastrukturo. Dogodek je povzročil preobrat na svetovnih naftnih trgih, kjer so cene surove nafte na azijskih borzah v ponedeljek upadle. Severnomorska nafta brent se je pocenila na 60,62 dolarja, zahodnoteksaška nafta (WTI) pa na 57,11 dolarja za sod. Analitiki opozarjajo, da bi lahko politične spremembe v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu povzročile dolgotrajno presežno ponudbo na trgu, kar pritiska na cene navzdol. Kljub padcu cen delnic kitajskih naftnih podjetij, kot je CNOOC, strokovnjaki ocenjujejo, da bo okrevanje venezuelske proizvodnje zaradi slabe kakovosti nafte in dotrajane infrastrukture dolgotrajno in polno tveganj. Poleg dogodkov v Venezueli trg spremlja tudi nemire v Iranu, vendar zaradi splošnega šibkega povpraševanja po energentih večjih pretresov v dobavi kratkoročno ni pričakovati. Pristanišča v Venezueli za zdaj ostajajo odprta, kar omogoča nemoten pretok obstoječih zalog.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek opoldne po lokalnem času stopil pred sodnika v New Yorku, kjer mu bodo uradno sporočili obtožbe. Bela hiša je po njegovem zajetju okrepila svojo komunikacijo na družbenih omrežjih.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v Madridu potekali protesti proti »imperialistični agresiji« ZDA. Ameriški zunanji minister Rubio je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z venezuelsko vlado, če bo ta sprejemala »prave odločitve«, in dodal, da ZDA ne posegajo v notranje zadeve drugih držav, temveč ščitijo svoje interese. Pet levičarskih vlad Latinske Amerike (Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj) in Španija so izdale skupno izjavo, v kateri so zavrnile vsakršne poskuse nadzora nad Venezuelo. Roger Waters je kritiziral Trumpovo politiko do Venezuele, Evropska unija pa je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci razkril načrte za obsežne investicije v venezuelsko naftno infrastrukturo, pri čemer si prizadeva, da bi ameriška podjetja prevzela vodilno vlogo v tamkajšnji industriji. Trumpova strategija temelji na prepričanju, da bi neposreden nadzor nad naftnimi rezervami koristil ameriškemu gospodarstvu, vendar strokovnjaki opozarjajo na številne ovire. Po mnenju analitikov bi bila sanacija zanemarjene infrastrukture dolgotrajna in finančno izjemno zahtevna, kar bi lahko upočasnilo ustvarjanje dobička. Napovedi o vstopu ameriških energetskih velikanov na venezuelski trg prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom. Čeprav Trump poudarja gospodarske koristi, kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza zahtevala korenito spremembo trenutne politike sankcij in stabilizacijo političnih razmer v državi. Uspeh projekta je tako močno odvisen od prihodnjih diplomatskih potez in pripravljenosti ameriških korporacij na tvegane dolgoročne naložbe v nestabilnem okolju.

Združene države Amerike so izvedle odmevno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo politični pretres v regiji in po svetu. Operacija, ki jo je podprla administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila po navedbah ameriških uradnikov tesno povezana z obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Po Madurovem zajetju je položaj predsednice prevzela Delcy Rodriguez, medtem ko ključni uradniki prejšnjega režima za zdaj ostajajo na svojih položajih. Kljub padcu Madura trenutno ni neposrednih dokazov, da bi ZDA prevzele neposredno vodenje države. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so venezuelski izseljenci razpeti med navdušenjem nad padcem režima in skrbjo zaradi tujega posredovanja, je na Kubi zavladala velika zaskrbljenost. Kuba, ki je bila tesna zaveznica Madura, se zdaj sooča z morebitno prekinitvijo dobave goriva in povečanjem težav v energetskem sektorju. V Veliki Britaniji se je vlada poskušala distancirati od operacije, ki jo mnogi v mednarodni skupnosti označujejo za nezakonito, vendar se je obenem izognila neposredni kritiki Washingtona. Predsednik Trump je po operaciji izdal nova opozorila venezuelskim oblastem in poudaril, naj "storijo, kar je prav". Gospodarska prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj ameriška podjetja kljub interesu za nafto ostajajo previdna glede dejanskega dostopa do virov v tako nestabilnem okolju. Kritiki operacijo označujejo za vrnitev k agresivnemu ameriškemu imperializmu v Latinski Ameriki.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolasa Madura, zagrozil venezuelski začasni predsednici Delcy Rodríguez, da bo plačala visoko ceno, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je prav tako ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije in opozoril, da bi lahko bile tudi druge države izpostavljene ameriški intervenciji.

Evropska unija je uvedla nove carinske ukrepe, ki neposredno vplivajo na nakupe prek kitajske spletne platforme Temu. Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da so tovrstni paketi doslej vstopali na evropski trg brez plačila carin, kar je povzročalo tržna neravnovesja. Nova začasna mera je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev na trgu in zaščite lokalnih gospodarstev pred pritokom poceni blaga iz tretjih držav. Uvedba carin bo vplivala tudi na potrošnike v Bosni in Hercegovini ter širši regiji, saj se logistične poti in davčna obravnava pogosto usklajujejo z evropskimi standardi. Ukrep se osredotoča na pakete nizkih vrednosti, ki so bili pred tem oproščeni dajatev. S tem želi Evropska komisija zagotoviti strožji nadzor nad kakovostjo uvoženega blaga in hkrati povečati proračunske prihodke iz naslova uvoznih dajatev. Kupci lahko v prihodnje pričakujejo višje končne cene izdelkov in morebitne dodatne administrativne stroške ob carinjenju pošiljk.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je v prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna gospodarska rast, uvedba agresivnih carin in naraščajoča zaskrbljenost javnosti glede prihodnosti. V tretjem četrtletju leta 2025 je ameriško gospodarstvo zraslo za 4,3 odstotka na letni ravni, kar je najhitrejša rast v zadnjih dveh letih. Kljub temu so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacije je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za kritje stroškov raziskav in inovacij. Tržni pritisk in konkurenca sta se izkazala za učinkovitejša dejavnika pri zniževanju cen kot birokratski ukrepi. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in nekaterim pocenitvam pa se v ameriški javnosti povečuje pesimizem glede osebnih finančnih obetov, kar sovpada z rekordno ravnjo državnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Novi članki poročajo, da Trumpova administracija išče načine za uvedbo novih uvoznih dajatev, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe carine. Kljub strahovom ekonomistov, da bodo Trumpove carine škodovale ameriškemu gospodarstvu, se to ni zgodilo. Medtem pa trgovci s kriptovalutami povečujejo stave na odločitev Vrhovnega sodišča glede carin, ob upoštevanju ohlajanja inflacije in upanja na znižanje obrestnih mer. Nekatere Trumpove grožnje s carinami se v letu 2025 niso uresničile. Voditelj MAGA TV Eric Bolling pa je na silvestrovo kritiziral Trumpovo politiko.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je ob začetku leta 2026 naletela na številne institucionalne in ekonomske izzive, ki ogrožajo stabilnost ameriškega socialnega sistema in finančnih trgov. Uprava za socialno varnost (SSA), ki skrbi za pokojnine in nadomestila za 74 milijonov Američanov, se je znašla v hudi krizi, saj je po obsežnih odpuščanjih v okviru vladne reorganizacije pod vodstvom oddelka DOGE izgubila približno 7000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile. Posledično so se zaostanki pri obravnavi primerov povzpeli na 6 milijonov, kar povzroča resne težave pri izplačevanju socialnih pravic. Hkrati se stopnjujejo pritiski na zunanjetrgovinskem in monetarnem področju. Ekonomisti napovedujejo, da bo leto 2026 zaznamovala nadaljnja trgovinska vojna s carinami, kar zavrača optimizem bančnih krogov o umiritvi razmer. Trumpov spor s predsednikom Federal Reserve Jeromom Powellom se prav tako poglablja, saj predsednik javno kritizira neodvisnost centralne banke in stroške obnove njenih poslopij. Na področju obrambne politike pa je Lara Trump podprla uvedbo obveznega enoletnega služenja vojaškega roka, kar utemeljuje s potrebo po večjem spoštovanju vojske, kljub zgodovinskim kritikam na račun predsednikovega izogibanja naboru med vietnamsko vojno. Kritiki opozarjajo, da bodo te politike najbolj prizadele družine z nižjimi prihodki, medtem ko administracija vztraja pri svoji agendi pod geslom 'za družino'.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po poročilih iz virov blizu ameriške administracije pozval domača naftna podjetja k pripravi na obsežne naložbe v venezuelsko naftno industrijo. Trump naj bi deset dni pred vojaškimi operacijami v Venezueli poslal tajno sporočilo energetskim velikanom, v katerem jih spodbuja k usmerjanju kapitala v to južnoameriško državo. Kljub nedavnim ameriškim napadom na državo viri poročajo, da ključna naftna infrastruktura, vključno s rafinerijami in črpališči, ni bila poškodovana in deluje nemoteno. Strokovnjaki opozarjajo, da je venezuelska nafta težka in nizke kakovosti, kar pomeni, da zahteva mešanje z lažjimi derivati za tržno uporabo. Za povečanje proizvodne zmogljivosti za milijon sodčkov dnevno bi Venezuela potrebovala približno 110 milijard dolarjev novih investicij. Ameriška strategija očitno temelji na prevzemu nadzora nad energetskimi viri, ki bi ameriškim podjetjem omogočili dolgoročno prevlado na trgu, medtem ko proizvodnja v sami Venezueli za zdaj ostaja stabilna kljub geopolitičnim pretresom.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Nemški kemični koncern BASF bo konec marca odprl novo tovarno na Kitajskem. Kljub velikim upanjem v rast na kitajskem trgu, naložba sproža skepticizem zaradi geopolitičnih napetosti in prizadevanj za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Kitajske.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem prijetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura v okviru vojaške operacije napovedal korenite spremembe v venezuelski energetski politiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, ki so največje na svetu, z utemeljitvijo, da so venezuelski vladni režimi v preteklosti ZDA "ukradli" nafto. Kot povračilni ukrep in sredstvo za obnovo države namerava Trump vključiti največje ameriške naftne korporacije, ki bodo v Venezuelo vložile več milijard dolarjev za sanacijo dotrajane infrastrukture. Ameriški predsednik trdi, da bo celoten proces financiran neposredno iz prihodkov od prodaje venezuelske nafte, kar pomeni, da operacija za ameriške davkoplačevalce ne bo predstavljala finančnega bremena. Čeprav so ZDA po vojaškem posredovanju prevzele upravljanje nad viri, ameriški embargo na venezuelsko nafto za zdaj ostaja v veljavi, medtem ko Trump napoveduje povečanje proizvodnje, ki je v zadnjih letih močno upadla. Pod Madurovim vodstvom je država proizvedla manj kot milijon sodčkov dnevno, kar je trikrat manj kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila industrija nacionalizirana. Trumpov načrt predvideva, da bodo ameriška podjetja povrnila svoje investicije s prihodnjimi dobički od prodaje naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

Nove objave izpostavljajo, da se kupci avtomobilov soočajo z visokimi cenami, ki zmanjšujejo navdušenje ob nakupu, saj morajo za isto vozilo plačati bistveno več kot prej. Nakup avtomobila postaja finančno bolj zahteven.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Iranski vladni svet za informiranje je uradno sporočil, da se ukinja sistem prednostnega deviznega tečaja za uvoz osnovnih surovin in življenjskih potrebščin. Po novem bodo devizna sredstva za te dobrine zagotavljali prek tako imenovanega drugega trgovalnega prostora oziroma namenskega portala centralne banke, kjer veljajo tržni pogoji. Ta ukrep pomeni konec subvencioniranega uvoza hrane in drugih nujnih materialov, ki so bili prej na voljo po znatno nižjem, umetno vzdrževanem tečaju. Odločitev vlade v Teheranu je bila sprejeta z namenom konsolidacije deviznega trga in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, vendar strokovnjaki opozarjajo na tveganja. Ukrep bo neposredno vplival na cene hrane in osnovnih dobrin, kar bi lahko povzročilo nov val inflacije in dodatno obremenilo gospodinjstva. Vlada sicer trdi, da bo prednostno zagotavljanje valute prek centralne banke stabiliziralo oskrbo, vendar kritiki poudarjajo, da gre za politiko z dvojnim rezilom, ki bi lahko sprožila socialne nemire.

Svetovni finančni trgi so vstopili v leto 2026 z nizko likvidnostjo in umirjenim trgovanjem, kar je značilno za praznični čas. Ameriški dolar je v primerjavi s švicarskim frankom ostal pod ravnjo 0,7940, pri čemer je ameriška valuta v preteklem letu izgubila več kot 12 odstotkov vrednosti. Podobno zatišje je bilo opaziti pri britanskem funtu, ki kljub rahlemu bikovskemu trendu proti japonskemu jenu ni uspel prebiti ključne uporne točke pri 211,50. Trgovanje v Aziji je bilo okrnjeno, saj so borze na Kitajskem in Japonskem zaradi novoletnih praznovanj ostale zaprte, kar je dodatno zmanjšalo obseg transakcij. Na britanskem nepremičninskem trgu podatki gradbene družbe Nationwide Building Society kažejo na izrazito upočasnitev rasti cen nepremičnin, ki se bo po napovedih analitikov nadaljevala tudi v letu 2026. Decembra se je letna rast cen v Združenem kraljestvu upočasnila na 0,6 odstotka, kar je močan padec glede na novembrskih 1,8 odstotka. Medtem ko večina regij beleži stagnacijo, Severna Irska ostaja izjema z več kot devetodstotno rastjo cen v preteklem letu. Pričakovanja za prihodnje leto ostajajo pesimistična, saj naj bi visoki stroški financiranja še naprej omejevali povpraševanje kupcev.

Starbucks spreminja strategijo in zmanjšuje število fizičnih poslovalnic v velikih ameriških mestih, kot sta New York in Los Angeles. Podjetje je napovedalo zaprtje okoli 400 poslovalnic, od tega več kot 40 samo v New Yorku. Ta poteza označuje preusmeritev od prejšnje strategije nenehne širitve.

Ameriški trg dela je v novo leto 2026 vstopil v stanju izrazite stagnacije, kar potrjujejo najnovejši podatki o šibkem zaposlovanju in zgodovinsko visokem številu oseb z več delovnimi razmerji. Decembra je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, s čimer se je zaključilo leto, v katerem je bilo skupno zaposlenih le 670.000 oseb, kar je znatno manj od dveh milijonov v letu 2024. Stopnja brezposelnosti se je sicer rahlo znižala na 4,5 odstotka, vendar analitiki opozarjajo, da gre za posledico previdnosti delodajalcev, ki so zaradi negotovih trgovinskih politik in uvajanja umetne inteligence skoraj povsem ustavili širitev svojih ekip. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da 9,3 milijona Američanov opravlja več služb hkrati, da bi pokrili osnovne življenjske stroške, kar predstavlja najvišjo raven od začetka merjenja leta 1994. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa izpostavlja 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanje proračunskih prihodkov zaradi višjih carin, se prebivalstvo spopada z naraščajočo krizo dostopnosti bivanja in osnovnih dobrin. Kritiki opozarjajo, da so prav visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, dodatno obremenile potrošnike in prispevale k pesimizmu glede prihodnosti.

V Iranu se je število smrtnih žrtev po enem tednu intenzivnih protestov zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov povzpelo na najmanj 16. Protesti, ki so se začeli kot izraz nezadovoljstva nad gospodarsko stagnacijo, so se hitro razširili v več kot dva ducata mest in prerasli v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po navedbah organizacij za človekove pravice so pripadniki revolucionarne garde v zahodnem delu države streljali na zbrane množice, medtem ko so državni mediji poročali tudi o smrtnih žrtvah med pripadniki paravojaških sil, vključno z enim ubitim pripadnikom enot Basidž. Iranski vrhovni voditelj je za nemire obtožil vmešavanje tujih sil, medtem ko so oblasti v poskusu zadušitve gibanja omejile dostop do spleta. Gre za najmnožičnejše proteste v državi v zadnjih treh letih, ki poleg ekonomskih zahtev vse pogosteje vključujejo tudi politične slogane. Čeprav se podatki o številu mrtvih in aretiranih med uradnimi viri in aktivisti razlikujejo, poročila potrjujejo, da se protestno gibanje kljub represiji širi tudi v podeželske province.

Rusko prestolnico je 4. januarja dosegel nov val napadov z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu. Zaradi neposredne nevarnosti iz zraka so ruske letalske oblasti začasno zaprle zračni prostor nad ključnimi moskovskimi letališči Domodedovo, Vnukovo in Žukovski. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti civilnih poletov, potem ko so ruski mediji poročali o aktivaciji zračne obrambe v bližini mesta. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnostnih omejitev zadržanih približno 200 načrtovanih poletov, več letov pa so morali odpovedati ali preusmeriti na alternativna letališča. Gre za stopnjevanje incidentov, ki so v zadnjem obdobju postali pogostejši in neposredno vplivajo na delovanje kritične infrastrukture v Ruski federaciji. Kljub trditvam o sestrelitvah letalnikov so operativne motnje povzročile logistični kaos za tisoče potnikov, ki so obtičali na terminalih moskovskega letalskega vozlišča.

Mestne oblasti v Čačku so napovedale, da bo nova turistična atrakcija, stekleni vidikovac na gori Kablar, odprta spomladi. Projekt, v katerega so vložili več milijonov evrov, pa še naprej sproža številne polemike v srbski javnosti, predvsem zaradi razpok na skalah, ki so se pojavile med gradnjo. Kritiki projekta in del stroke opozarjajo na morebitno nestabilnost terena, kar bi lahko ogrozilo varnost obiskovalcev. Lokalni aktivisti in strokovnjaki izražajo dvom o tem, kateri inženir bo prevzel odgovornost in s svojim podpisom jamčil za varnost konstrukcije na tako zahtevnem in geološko nestabilnem območju. Kljub opozorilom o vidnih poškodbah na stenah pod objektom, oblasti vztrajajo pri dokončanju projekta, ki ga promovirajo kot ključnega za razvoj turizma v regiji Zahodne Morave.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

Nizozemska se ob koncu leta 2025 spopada z dvojnim fenomenom na področju pirotehnike, saj je prodaja dovoljenih sredstev dosegla rekordnih 129 milijonov evrov, hkrati pa policija poroča o številnih zasegih izjemno nevarnih in nezakonitih eksplozivnih teles. Oblasti so na več lokacijah po državi odkrile težko ilegalno pirotehniko, ki predstavlja resno grožnjo javni varnosti. Policijske aktivnosti so se okrepile po državi, medtem ko se prebivalstvo pripravlja na silvestrska praznovanja. Poleg uradnih poročil o prodaji in policijskih racijah so praznično vzdušje zaznamovali tudi čustveni pozivi državljanov. Lastnik psa je preko medijev in družbenih omrežij objavil pretresljiv poziv k previdnosti, saj močne eksplozije povzročajo hudo stisko hišnim ljubljenčkom. Dogajanje spremljajo številni incidenti, povezani z uporabo pirotehnike, ki so v preteklosti že vodili do poškodb in premoženjske škode, zato so dežurne službe v stanju visoke pripravljenosti.

V rudniku svinca in cinka Kušk v bližini mesta Bafk v osrednjem Iranu se je danes zjutraj okoli 8.30 po lokalnem času zgodila nesreča, ko se je zrušil del rudniškega jaška. Po prvotnih poročilih je bilo v rudniku ujetih 24 delavcev, vendar so se reševalne ekipe in lokalni uradniki nemudoma odzvali in pričeli z operacijo reševanja ter zavarovanja območja. Guverner okrožja Bafk je kasneje potrdil, da v nesreči ni bilo smrtnih žrtev, sta pa bila poškodovana dva rudarja, ki sta bila oskrbljena. Na prizorišče so prispele številne ekipe prve pomoči, ki so preverile strukturno stabilnost rudnika in preprečile nadaljnje zrušitve. Čeprav so prvi posnetki s kraja dogodka kazali na obsežno gmotno škodo, se je incident končal brez hujših posledic za zaposlene. Oblasti so že napovedale preiskavo, ki bo ugotovila natančen vzrok za zrušenje v tem pomembnem rudniku svinca in cinka, ki predstavlja ključen gospodarski obrat v provinci Jazd.

V industrijskem obratu v okrožju Fengyuan v mestu Taichung se je danes dopoldne zgodila huješa delovna nesreča, v kateri je bil kritično poškodovan 64-letni uslužbenec. Po poročanju lokalnih oblasti je moškega med upravljanjem stroja v glavo udaril težki del mehanizacije, zaradi česar je takoj izgubil zavest. Reševalne službe so klic na pomoč prejele ob 11.17 po lokalnem času in na prizorišče nemudoma poslale reševalno ekipo. Poškodovanec je utrpel obsežne raztrganine na glavi in zlom leve ličnice. Ob prihodu reševalcev je bil v kritičnem stanju in nezavesten, zato so ga nemudoma prepeljali v bližnjo bolnišnico Fengyuan. Zdravniško osebje je potrdilo, da je njegovo življenje ogroženo, trenutno pa se v enoti za nujno medicinsko pomoč še vedno borijo za njegovo preživetje. Policija in pristojni inšpektorati za varnost pri delu so že sprožili preiskavo o vzrokih nesreče, da bi ugotovili, ali je prišlo do tehnične napake na stroju ali človeške napake pri upravljanju.

Mestni oddelek za urbanizem v Taichungu je odredil takojšnjo zaustavitev in prepoved uporabe dvigala številka 11 v veleblagovnici Top City po vnovičnem incidentu na novoletni večer. V okvarjenem dvigalu je ostalo ujetih 15 ljudi, ki so na rešitev čakali med 11 in 14 minutami. Čeprav v dogodku ni bilo poškodovanih, so oblasti ukrepale strogo, saj gre za ponavljajočo se tehnično težavo v tem nakupovalnem središču. Uprava veleblagovnice se mora zdaj spopasti z obsežnim varnostnim pregledom vseh dvigal v objektu, saj so pristojne službe ugotovile, da gre za sistemsko tveganje. Do popolne odprave napak in pridobitve novih varnostnih certifikatov dvigalo ne sme obratovati. Lokalna uprava je poudarila, da je varnost obiskovalcev v velikih trgovskih centrih prednostna naloga, zato bodo nadzori v prihodnje še strožji.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

Rusko ministrstvo za promet je v soboto, 3. januarja 2026, sporočilo, da vprašanje uradne prekinitve letalskega prometa med Rusijo in Venezuelo trenutno ni predmet obravnave. Predstavnik ministrstva Nikolaj Šestakov je pojasnil, da so ruski letalski prevozniki že decembra 2025 prenehali opravljati lete v Caracas, vendar je bila ta odločitev sprejeta izključno na komercialni osnovi. Po navedbah ministrstva je bila začasna zaustavitev poletov posledica pomanjkanja zadostnega števila turistov, kar je povzročilo nerentabilnost linij. Kljub dejstvu, da komercialnih poletov trenutno ni, ruske oblasti poudarjajo, da uradna prepoved letalskega prometa ni bila uvedena. Odločitev o morebitni ponovni vzpostavitvi povezav bo tako v prihodnosti odvisna od tržnih razmer in povpraševanja potnikov, ne pa od političnih sankcij ali uradnih blokad s strani države.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini Machu Picchuja v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 ljudi je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi so tudi tuji turisti.

Zvezno pritožbeno sodišče je na silvestrovo blokiralo uveljavitev novega havajskega davka za podnebne spremembe, ki bi ga morali plačevati potniki na križarkah. Ta davek je bil namenjen financiranju ukrepov proti podnebnim spremembam.

Hongkonški sektor maloprodaje je novembra lani nadaljeval trend okrevanja, saj se je vrednost prodaje na letni ravni povečala za 6,5 odstotka. Po uradnih podatkih hongkonškega oddelka za statistiko je bila začasna ocena vrednosti prodaje na drobno določena pri 33,7 milijarde hongkonških dolarjev (približno 4,3 milijarde ameriških dolarjev), kar predstavlja že tretji zaporedni mesec z več kot 6-odstotno rastjo. K rasti so največ prispevale prodaja električnih naprav in drugega trajnega potrošnega blaga, ki se je povečala za 38,6 odstotka, ter prodaja zdravil in kozmetike z 9,2-odstotnim povečanjem. Rahlo rast so zabeležili tudi pri oblačilih, nakitu in urah. Na drugi strani so padec zabeležili v kategorijah goriv, pohištva ter knjig in tiskovin. Vladni predstavniki so ob objavi podatkov poudarili, da okrevanje poganjajo stabilne makroekonomske razmere, izboljšano razpoloženje lokalnih potrošnikov in ponovna rast števila tujih obiskovalcev. Za prvih 11 mesecev leta 2025 se je skupna vrednost maloprodaje na letni ravni povečala za 0,4 odstotka.

Vietnam je prvi dan leta 2026 z vrsto slovesnosti uradno odprl novo turistično sezono, s katero država načrtuje nadaljnjo rast in utrjevanje svojega položaja na svetovnem turističnem zemljevidu. Destinacije po vsej državi so že v jutranjih urah 1. januarja sprejele prve tuje obiskovalce, kar po mnenju tamkajšnjih oblasti napoveduje uspešno leto. Podaljšan novoletni konec tedna in ugodno vreme sta spodbudila povečan obisk domačih in tujih turistov, ki so obiskali predvsem kraje z naravnimi lepotami in bogato kulturno dediščino. Posebej velik porast obiska sta zabeležili provinci Khanh Hoa in Quang Ninh. Slednjo je med 31. decembrom in 2. januarjem obiskalo približno 530.000 ljudi, od tega 44.400 tujcev, kar je regiji prineslo 1,28 bilijona vietnamskih dongov prihodkov. V provinci Khanh Hoa so si za leto 2026 zastavili ambiciozen cilj, da gostijo 18,1 milijona prenočevalcev. Razvoj panoge dodatno spodbujajo izboljšane prometne povezave in prihod luksuznih potniških ladij, ki v državo prinašajo tisoče obiskovalcev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

V ZDA se je število vlog za nadomestilo za brezposelnost prejšnji teden zmanjšalo pod 200.000, odpuščanja pa so zgodovinsko nizka. Kljub slabitvi trga dela ostaja število odpuščanj nizko. Hkrati si Bela hiša prizadeva pospešiti postopek pridobivanja dovoljenj za projekt plesne dvorane predsednika Donalda Trumpa, pri čemer zvezne agencije še vedno čakajo na podrobnosti o projektu.

Podpredsednica odbora državne dume za kmetijska vprašanja Julija Ogloblina je sporočila, da plače upravljavcev traktorjev in kombajnov v Rusiji med sezono poljskih del dosegajo do 300.000 rubljev mesečno. Po njenih navedbah so visoki prejemki in sodobna kmetijska mehanizacija ključni dejavniki, ki povečujejo zanimanje mladih za poklice v kmetijstvu. Ogloblina je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudarila, da panoga postaja vse bolj privlačna zaradi tehnološkega napredka in konkurenčnega plačila. Kljub visokim zneskom v času največje obremenitve gre za sezonsko naravo dela, kjer so dohodki neposredno vezani na intenzivnost poljskih opravil. Ruske oblasti s temi podatki poskušajo izboljšati ugled kmetijskih poklicev med mladimi generacijami, saj se država spopada s potrebami po povečanju domače kmetijske proizvodnje in modernizaciji podeželja. Izjave odražajo širša prizadevanja države za stabilizacijo trga dela v primarnem sektorju.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Grški kmetje so za 3. januar 2026 napovedali novo protestno akcijo, ki bo povzročila prekinitev prometa na glavni cestni osi med mejnim prehodom Kakavija in Janino. Po podatkih grške obmejne policije, ki jih je posredovala skupnemu centru za izmenjavo informacij, bo cestni odsek pri križišču vasi Kallpaq popolnoma zaprt med 19. in 22. uro po lokalnem času. Ukrep bo neposredno vplival na čezmejni promet med Grčijo in Albanijo, saj gre za eno izmed ključnih transportnih poti v regiji. Nadaljevanje protestnih aktivnosti kmetov kaže na stopnjevanje nezadovoljstva, saj se tovrstne blokade ponavljajo že od decembra 2025. Lokalna policija opozarja voznike in transportna podjetja na pravočasno prilagoditev potovalnih načrtov, saj v času zapore prehod preko omenjenega križišča ne bo mogoč. Gre za del širših prizadevanj kmetijskega sektorja za dosego določenih gospodarskih zahtev, ki jih kmetje izražajo s strateškimi zapornimi potmi na obmejnih območjih.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.

Z začetkom leta 2026 je v več ameriških zveznih državah stopila v veljavo nova zakonodaja, ki prinaša pomembne spremembe na področju davčne politike, minimalnih plač in socialnih prejemkov. V zvezni državi Mississippi se je stopnja dohodnine znižala s 4,4 na 4 odstotke, kar predstavlja začetno fazo širše davčne reforme. Hkrati so številne države, med njimi Michigan in New Jersey, zvišale minimalne plače in uvedle nove dajatve na gorivo ter turistične takse. Posebno pozornost so zakonodajalci namenili tudi socialnim programom, saj so v več državah začele veljati strožje omejitve za pridobitev bonov za hrano (SNAP). V Indiani in Illinoisu so se uveljavili novi predpisi glede obdavčitve konoplje in digitalnih valut, medtem ko so nekatere države uvedle specifične podnebne davke. Spremembe neposredno vplivajo na gospodinjstva in podjetja, saj prinašajo mešanico davčnih razbremenitev in novih regulativnih obveznosti, ki so bile sprejete v preteklem zakonodajnem obdobju.

Ruska vlada je napovedala razširitev programa socialnih pogodb, ki bo od leta 2026 veteranom vojne v Ukrajini in njihovim družinskim članom omogočil lažji dostop do finančne podpore za ustanovitev lastnega podjetja. Po novem bodo brezposelni udeleženci tako imenovane posebne vojaške operacije (SVO) do enkratnega izplačila v višini 350.000 rubljev upravičeni brez predhodnega preverjanja povprečnega dohodka na družinskega člana. Ukrep je namenjen spodbujanju podjetništva in zagotavljanju socialne varnosti tistim, ki so se vrnili s fronte. Novost, ki jo je potrdil kabinet ministrov, se bo uporabljala tudi za zakonce invalidnih veteranov prve ali druge skupine, v kolikor se veterani sami odpovejo uveljavljanju te pravice. Socialna pogodba sicer predstavlja sporazum med organi socialnega varstva in državljani z nizkimi dohodki, namenjen pa je prešolanju, iskanju zaposlitve ali razvoju dejavnosti. Dokument je bil pripravljen na podlagi sprememb zveznega zakona o državni socialni pomoči, ki so bile sprejete novembra 2025, in odraža prizadevanja države za reintegracijo vojakov v civilno družbo. Poleg finančnih spodbud ministrstvo za zdravje pripravlja tudi dodatne zakonske rešitve za podelitev ugodnosti na področju zdravstvenega varstva za omenjene skupine prebivalstva.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf je predsedniku države Masudu Pezeškianu uradno poslal v izvajanje zakon o zahtevah in določbah za letne proračune. Gre za ključen pravni akt, ki določa tehnične in strukturne okvire za pripravo prihodnjih državnih proračunov v Iranu. Zakon naj bi poenostavil proračunske postopke in zagotovil, da so letni finančni načrti v skladu z dolgoročnimi gospodarskimi cilji države. S podpisom in uradno objavo se zakon začenja izvajati na izvršni ravni, kar pomeni, da bo morala vlada pod vodstvom Pezeškiana prihodnje proračunske predloge pripraviti v skladu z novo sprejetimi pravili. Postopek je zaključek zakonodajne poti, ki se je začela z obravnavo osnutka v parlamentu, s čimer so bili postavljeni temelji za bolj stabilno fiskalno politiko v času povečanih gospodarskih izzivov za državo.

Turško ministrstvo za energijo in naravne vire je napovedalo znatno povišanje upravnih glob za kršitve na področju energetske učinkovitosti, ki bodo začele veljati v letu 2026. Po uradnih podatkih se bodo denarne kazni povišale za 25,49 odstotka, kar odraža uskladitev z inflacijskimi gibanji in strožjo regulacijo energetske politike v državi. Ukrep je namenjen spodbujanju odgovornejše rabe energije in doseganju nacionalnih ciljev glede energetske intenzivnosti. Novi zneski glob bodo vplivali na širok spekter subjektov, od industrijskih obratov do upravljavcev stavb, ki ne bodo izpolnjevali zakonsko predpisanih standardov varčevanja z energijo. Turške oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad izvajanjem ukrepov za zmanjšanje energetske potratnosti, kar je ključni del njihove širše strategije za zmanjšanje uvozne odvisnosti od energentov. Povišanje kazni sledi rednemu letnemu prilagajanju administrativnih stroškov in glob v turškem pravnem sistemu.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je zaradi obsežnega izpada električne energije brez oskrbe ostalo več deset tisoč gospodinjstev, popravila pa bodo po napovedih operaterja Stromnetz Berlin trajala vse do četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okraju Lichterfelde, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture nad Teltowskim kanalom. Operaterji pojasnjujejo, da je sanacija izjemno kompleksna, saj zahteva delo v sterilnem okolju in uporabo različnih tehnoloških postopkov za vzpostavitev nadomestnih sistemov. Razmere dodatno otežujejo nizke temperature in snežne razmere, ki upočasnjujejo terensko delo tehničnih ekip. Policija dogodek še vedno preiskuje kot sum požiga, medtem ko mestne oblasti zagotavljajo nujno pomoč prizadetim prebivalcem. Strokovnjaki poudarjajo, da je obnova kabelskega mostu, ki povezuje kritična vozlišča v omrežju, logistično zahtevna, saj morajo delavci vzpostaviti začasne povezave, ki bodo zdržale obremenitev v zimskem obdobju, dokler trajna sanacija ne bo zaključena.

V Srbiji so s 1. januarjem stopile v veljavo nove, višje cene cestnin na avtocestnem omrežju, ki se primarno nanašajo na osebna vozila. Javno podjetje Putevi Srbije je pojasnilo, da se višina cestnine za kilometer javne ceste sedaj dodatno povečuje na podlagi dolžine specifičnih cestnih objektov, kot so mostovi, viadukti in predori, ki jih vozilo prečka. Čeprav so se nekateri viri sprva sklicevali na splošno podražitev, so podrobnejša pojasnila razkrila, da bodo največje finančno breme nosili vozniki osebnih avtomobilov na odsekih z zahtevnejšo infrastrukturo. Nov cenik, ki temelji na tečajni listi srbske centralne banke, je bil objavljen v uradnem listu, vendar pa podjetje Putevi Srbije informacij o podražitvi ni vidno izpostavilo na svoji spletni strani, kar je povzročilo zmedo med vozniki v prvih dneh leta. Gre za novo spremembo cen po lanskem juliju, kar kaže na trend pogostega prilagajanja tarif cestnega prometa v sosednji regiji. Cene se obračunavajo glede na kategorijo vozila, pri čemer so določeni odseki z večjim številom inženirskih objektov postali znatno dražji za končne uporabnike.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je za soboto, 3. januarja 2026, napovedalo izvajanje načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije v večini ukrajinskih regij. Ukrepi, ki vključujejo vnaprej določene urnike izklopov, bodo najbolj prizadeli glavno mesto Kijev in okolico, kjer so pristojne službe že objavile podrobne sezname terminov za posamezne odjemalce. Glavni cilj teh ukrepov je ohranitev stabilnosti energetskega sistema, ki ostaja pod velikim pritiskom zaradi nenehnih obremenitev in poškodb infrastrukture. Lokalna podjetja, vključno z zasebnim ponudnikom DTEK, so prebivalce pozvala k varčni rabi energije in pripravi na obdobja brez napajanja. Gre za nadaljevanje sistemskih omejitev, ki so se v državi ponovno začele izvajati ob prehodu v novo leto. Energetiki poudarjajo, da so izklopi nujni za preprečevanje nekontroliranih razpadov omrežja, medtem ko se tehnične ekipe spopadajo z vzdrževanjem kritičnih objektov v zimskih razmerah.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je v svojem novoletnem nagovoru prebivalcem obljubil konkretne izboljšave v njihovem vsakdanjem življenju. Poudaril je, da so ljudje v deželi neposredno občutili posledice zadolženosti občin, kar se odraža v dotrajanih javnih bazenih, mostovih in šolah. Wüst je napovedal nove investicije, ki bodo naslovile te infrastrukturne težave. V nagovoru je politik iz vrst CDU izpostavil nujnost sanacije javne infrastrukture kot prednostno nalogo deželne vlade. Cilj napovedanih ukrepov je povrniti zaupanje državljanov v delovanje lokalnih institucij in zagotoviti varnejše ter bolj kakovostno okolje za bivanje. Kljub finančnim izzivom, s katerimi se spopadajo nemške občine, deželna oblast načrtuje finančne injekcije, ki naj bi spodbudile obnovo ključnih objektov.

V okrožju Sanchung v mestu Novi Tajpej so z uradno slovesnostjo obeležili dokončanje jeklene konstrukcije drugega upravnega centra. Dogodka se je udeležil župan Novega Tajpeja Hou You-yi, ki je poudaril, da projekt predstavlja ključni mejnik v razvoju regije. Gradnja poteka ob postaji podzemne železnice Xianse Temple, njen namen pa je uravnotežiti urbani razvoj med severnim in južnim delom reke Dahan. Nova upravna stavba bo združila različne vladne službe in izboljšala dostopnost javnih storitev za prebivalce območij Sanchung in Luzhou. Projekt se osredotoča na ustvarjanje novega mestnega jedra, ki bo razbremenilo obstoječo infrastrukturo in spodbudilo gospodarsko rast v severnem delu mesta. Po navedbah mestnih oblasti se dela nadaljujejo po načrtih, pridobitev uporabnega dovoljenja pa je predvidena do konca septembra prihodnjega leta. Župan Hou je ob tem izrazil pričakovanje, da bo objekt v polnem obratovanju do decembra 2025, kar bo bistveno prispevalo k modernizaciji mestne uprave in boljšemu regionalnemu povezovanju.

Turška generalna direkcija za avtoceste (KGM) je napovedala povišanje cen za uporabo avtocest in mostov po vsej državi. Nova tarifa, ki je začela veljati 1. januarja, vključuje objekte pod neposrednim upravljanjem države in tiste, ki so del projektov javno-zasebnega partnerstva. Odločitev o uskladitvi cen bo vplivala na ključne prometne povezave, vključno s strateško pomembnimi mostovi čez Bosporsko ožino v Istanbulu. Povišanje cen je del širših prizadevanj za vzdrževanje cestne infrastrukture in prilagajanje gospodarskim razmeram v državi. Gre za pomemben ukrep, ki bo vplival tako na osebni kot tovorni promet v Turčiji. KGM je podrobne sezname novih tarif že objavila na svoji spletni strani, povišanja pa so bila po poročanju lokalnih medijev pričakovana zaradi inflacijskih pritiskov v turškem gospodarstvu.

Zvezna država Michigan je 1. januarja 2026 uvedla nov 24-odstotni trošarinski davek na veleprodajo konoplje, kar je povzročilo povečan obisk v lokalnih prodajalnah. Kupci so se pred uveljavitvijo nove zakonodaje odločili za večje nakupe zalog, da bi se izognili pričakovanemu povišanju cen na drobno. V veleprodajni trgovini Olswell Cannabis v mestu Grand Rapids so na prvi dan novega leta že poročali o povečanem prometu in logističnih prilagoditvah. Namen nove dajatve je zbiranje sredstev za javno infrastrukturo, saj oblasti pričakujejo, da bo ukrep v proračun prinesel približno 420 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo v celoti namenjena izboljšavam in vzdrževanju cestnega omrežja v državi. Kljub optimizmu uradnikov glede proračunskih prihodkov pa predstavniki industrije opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Visoka obdavčitev bi lahko manjše pridelovalce potisnila v finančne težave, hkrati pa obstaja nevarnost, da se bo del potrošnikov zaradi višjih cen preusmeril na nereguliran črni trg.

Rusko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo obresti na bančne vloge v letu 2026 neobdavčene do višine najmanj 160.000 rubljev (približno 1.600 evrov). Izračun temelji na formuli, zapisani v ruskem davčnem zakoniku, ki upošteva najvišjo ključno obrestno mero centralne banke v določenem letu. Ker je ključna obrestna mera 1. januarja znašala 16 odstotkov, se neobdavčeni prag izračuna kot produkt enega milijona rubljev in omenjene stopnje. Ruski državljani bodo v letu 2026 tretjič zapored plačali davek na dohodek iz obresti, pri čemer se obdavči le znesek, ki presega določen prag. Če se bo ključna obrestna mera v letu 2026 zvišala, se bo sorazmerno zvišal tudi neobdavčeni prag, vendar se po pojasnilih ministrstva ne more spustiti pod trenutno določenih 160.000 rubljev. Ta sistem omogoča varčevalcem, da vnaprej ocenijo svoje davčne obveznosti glede na donose svojih depozitov. Rusko finančno ministrstvo je potrdilo, da se metodologija izračuna ni spremenila, s čimer ohranjajo predvidljivost za komitente bank v obdobju visoke inflacije in spreminjajočih se denarnih politik.

Madžarska nacionalna davčna in carinska uprava (NAV) je v četrtek sporočila, da so že na voljo obrazci za uveljavljanje davčnih olajšav za leto 2024, ki so namenjeni materam in družinam. Gre za uradno objavo izjav o predplačilu dohodnine, ki staršem omogočajo znižanje davčne osnove ali popolno oprostitev plačila dohodnine za določene kategorije prebivalstva. Sistem madžarskih davčnih olajšav vključuje posebne ugodnosti za mlade matere, družine z otroki in osebe, ki prvič vstopajo v zakonsko zvezo. Davčni zavezanci morajo izpolnjene obrazce predložiti svojim delodajalcem, da se olajšave upoštevajo že pri mesečnem izračunu plače. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI so dokumenti dostopni tako v fizični obliki kot preko spletnega portala davčne uprave, kar naj bi pospešilo postopke in olajšalo finančno breme gospodinjstev v novem koledarskem letu.

V Grčiji se je v sredo, 31. decembra 2025, iztekla zadnja priložnost za plačilo letnih dajatev za motorna vozila za leto 2026 brez dodatnih obremenitev. Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je opozorila, da ne bo prišlo do nobenega podaljšanja roka, kar pomeni, da so morali vsi lastniki vozil svoje obveznosti poravnati preko platforme myCAR ali bančnih storitev do 23. ure. Do zadnjega dne je svoje obveznosti izpolnilo približno 4,8 milijona lastnikov, medtem ko je bilo pred iztekom roka še približno 700.000 vozil s neporavnanimi dolgovi. Zamudnike čakajo visoke stopnjevane globe, ki se začnejo pri 25-odstotnem pribitku, če je plačilo izvedeno v januarju. V primeru plačila v februarju se pribitek povzpne na 50 odstotkov, od marca dalje pa morajo lastniki plačati dvojni znesek prvotne dajatve oziroma 100-odstotno globo. Najnižja možna kazen znaša 30 evrov. Za tiste, ki svojih vozil v letu 2026 ne nameravajo uporabljati, je bila do polnoči na voljo možnost elektronske oddaje registrskih tablic preko iste spletne platforme, s čimer so se izognili plačilu dajatve. Poleg cestnih pristojbin so se danes iztekli tudi roki za druge davčne obveznosti in oddajo dokumentacije v sklopu zaključka proračunskega leta.

Elon Musk je ponovil svojo trditev, da je enkrat plačal tako visok znesek davkov v ZDA, da je to povzročilo okvaro računalniškega sistema davčne uprave (IRS). Svojo izjavo je podal na družbenem omrežju X.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne poteze za utrditev vpliva nad ključnimi zveznimi institucijami in zemljišči v Washingtonu. Trump je prek novih pravil Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti dosegel, da lahko o ključnih vprašanjih glasujejo le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. To je sledilo februarski zamenjavi celotnega odbora, ki ga je nato izvolil za predsednika centra. Kljub odsotnosti uradne odobritve kongresa so zgradbo in spletno stran centra že preimenovali z vključitvijo Trumpovega imena, kar je povzročilo odpovedi umetniških dogodkov in upad prodaje vstopnic. Hkrati je ministrstvo za notranje zadeve preklicalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki je upravljala tri javna igrišča za golf v prestolnici, kar odpira pot za neposreden vpliv Trumpove administracije na te nepremičnine. Na političnem področju se republikanska stranka spopada z notranjimi kritikami zaradi obsežnega preoblikovanja volilnih okrajev po državi, kar je republikanec Kevin Kiley označil za popolno norost. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, se drugod soočajo z zavrnitvami. V Teksasu so demokratski poslanci z odhodom iz države začasno preprečili sklepčnost in s tem zavlekli sprejetje zakonodaje o prerazporeditvi okrajev. Kljub tem prizadevanjem demokrati beležijo uspehe na lokalni ravni, med drugim z zgodovinsko zmago Renee Hardman v Iowi, kar analitiki pripisujejo nezadovoljstvu volivcev nad Trumpovo politiko in neizpolnjenimi gospodarskimi obljubami.

V Nemčiji stanovanjske zadruge postajajo vse bolj priljubljena alternativa na nepredvidljivem nepremičninskem trgu, saj najemnikom zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in dolgoročno stabilne najemnine. Člani zadrug niso le najemniki, temveč solastniki, kar praktično izključuje tveganje za odpoved najemnega razmerja zaradi lastnih potreb lastnika, kar je sicer pogost pojav pri zasebnih najemodajalcih. Sistem temelji na plačilu deleža v zadrugi, kar članom omogoča bivanje v stanovanjih, ki so običajno cenejša od tržnih povprečij. Kljub številnim prednostim pa se zainteresirani posamezniki srečujejo z določenimi ovirami. Največja težava je omejena razpoložljivost prostih enot, saj so čakalne liste v večjih mestih pogosto dolge več let, nekatere zadruge pa so zaradi prevelikega povpraševanja začasno celo ustavile sprejemanje novih članov. Poleg tega morajo novi člani ob vstopu vplačati kapitalske deleže, ki lahko znašajo več tisoč evrov, kar predstavlja začetno finančno obremenitev, čeprav se ta znesek ob izstopu iz zadruge vrne. Stanovanjske zadruge tako ostajajo ključen steber socialne stanovanjske politike, ki spodbuja skupnostno bivanje in preprečuje gentrifikacijo mestnih središč.

Prodaja stanovanjskih nepremičnin v kanadskem mestu Calgary je decembra 2025 upadla za 14,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Po podatkih lokalnega nepremičninskega združenja Calgary Real Estate Board je bilo v zadnjem mesecu leta prodanih le 1.126 domov, kar potrjuje negativen trend, ki je zaznamoval celotno leto. Poleg manjšega obsega trgovanja so zabeležili tudi padec cen, saj se je referenčna cena na letni ravni znižala za 4,7 odstotka. Upad prodaje v decembru neposredno sledi novembrskemu trendu, ko je trg prav tako beležil dvoštevilčni upad prometa in rast zalog neprodanih nepremičnin. Analitiki ocenjujejo, da so nižje cene posledica večje ponudbe na trgu, ki presega trenutno povpraševanje. Gre za eno najizrazitejših ohlajanj nepremičninskega trga v regiji v zadnjih letih, kar vpliva na širšo gospodarsko dinamiko mesta Calgary ob zaključku poslovnega leta.

Po vlomu v poslovalnico Sparkasse v Gelsenkirchenu se ocenjuje, da bi lahko vrednost ukradenih dragocenosti presegla 100 milijonov evrov. Stranke so prijavile, da so imele v posameznih sefih shranjenih tudi več kot 500.000 evrov, kar je presenetilo preiskovalce. Poslovalnica ostaja zaprta.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med božičnimi prazniki odvil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države, v katerem so neznani storilci iz podružnice banke Sparkasse odtujili dragocenosti v ocenjeni vrednosti 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili praznični čas in mir, da so neopaženo prodrli v prostore banke, kjer so z uporabo industrijskega vrtalnika predrli steno trezorja. Po vstopu v zavarovan območje so sistematično izpraznili več kot 3.000 individualnih bančnih sefov. Preiskovalci so ugotovili, da so bili predmet kraje predvsem gotovina, zlato in nakit. Zaradi obsega dejanja in tehnične dovršenosti, ki je vključevala uporabo težke opreme za vrtanje, nemška policija primer obravnava kot izjemno načrtovano kriminalno dejanje. Dogodek je sprožil val ogorčenja med strankami banke, ki so izpostavile vprašljivo učinkovitost varnostnih sistemov v času praznikov. Policijska preiskava še vedno poteka, storilci pa ostajajo na prostosti.

Neznani storilci so v Gelsenkirchnu izvedli spektakularen vlom v trezor lokalne banke Sparkasse, pri čemer so po ocenah policije odtujili za več deset milijonov evrov vrednih dragocenosti. Vlomilci so se v močno zavarovan trezor prebili s pomočjo vrtanja, nato pa izpraznili številne bančne sefe. Policija preiskuje primer kot enega največjih tovrstnih zločinov v nemški kriminalni zgodovini, vrednost plena pa naj bi dosegala srednje dvomestno milijonsko število. Preiskava je trenutno v polnem teku, policisti pa so že zaznali prve sledi, ki bi lahko vodile do storilcev. Pred poslopjem banke so se po dogodku zbrali vznemirjeni najemniki sefov, kar je povzročilo precejšnje nemire, saj se lastniki dragocenosti spopadajo z negotovostjo glede usode svojega premoženja. Organi pregona podrobnosti o načinu pobega in identiteti osumljencev zaradi interesa preiskave še ne razkrivajo javnosti.

Podpredsednik turškega nogometnega kluba Fenerbahče Murat Salar je uradno napovedal, da bo klub v letošnjem mesecu januarju dokončno izstopil iz sporazuma z združenjem bank (Bankalar Birliği). Ta odločitev predstavlja pomemben mejnik v finančni strategiji istanbulskega velikana, saj se je klub dlje časa pripravljal na prekinitev odvisnosti od bančnega konzorcija. Salar je novico potrdil prek družbenih omrežij in poudaril, da gre za ključen korak za prihodnost kluba. S tem dejanjem se Fenerbahče odmika od strogega finančnega nadzora in prestrukturiranja dolgov, ki jih je narekoval sporazum z bankami. Vodstvo kluba je prepričano, da bo samostojno upravljanje s financami omogočilo večjo konkurenčnost na nogometni tržnici in dolgoročno stabilnost. Navijači in strokovna javnost so novico sprejeli z odobravanjem, saj pomeni konec obdobja, ko so bile klubske odločitve podrejene bančnim zahtevam.

Izvršni direktor ganskega odbora za zlato (GoldBod) Sammy Gyamfi je ostro zavrnil navedbe o domnevnih izgubah institucije in pojasnil, da je program Zlato za rezerve (G4R) v izključni domeni centralne banke Gane. Gyamfi je v nastopu na televiziji JoyNews poudaril, da so trditve o finančnih težavah neutemeljene, saj računovodski podatki za leto 2025 kažejo na izjemen poslovni uspeh. Institucija je po njegovih besedah ustvarila približno 960 milijonov ganskih cedijev prihodkov, medtem ko so bili odhodki omejeni na manj kot 120 milijonov. Na podlagi teh podatkov GoldBod pričakuje presežek v višini med 700 in 800 milijoni cedijev, kar bo potrdila tudi prihajajoča revizija. Gyamfi je z javnim zagotovilom skušal pomiriti gansko javnost in vlagatelje, saj so se v zadnjem obdobju pojavila ugibanja o stabilnosti sektorja. Poudaril je, da GoldBod ostaja finančno trdna institucija, ki uspešno upravlja z državnimi viri, ločeno od operacij, ki jih izvaja centralna banka v okviru strategije kopičenja zlatih rezerv.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v nemškem bundestagu Armin Laschet se je zavzel za aktivnejšo vlogo Nemčije pri gostovanju in financiranju organizacij pod okriljem Združenih narodov. Njegov poziv prihaja v luči napovedanih sprememb ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki vključujejo zmanjšanje finančnih sredstev za mednarodne institucije. Laschet meni, da bi morala Nemčija izkoristiti nastali položaj in utrditi svoj status pomembnega diplomatskega središča. Nemški politik vidi v umiku Združenih držav Amerike priložnost za Evropo in predvsem Nemčijo, da prevzameta večjo odgovornost v globalnem upravljanju. Po njegovih besedah bi s krepitvijo nemških lokacij ZN, kot je Bonn, država povečala svoj mednarodni vpliv in zagotovila stabilnost delovanja ključnih agencij. Takšna strateška poteza bi zahtevala dolgoročno finančno zavezo in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnericami, ki prav tako izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo multilateralnega reda.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.