Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Donald Trump je mesec dni pred aretacijo Nicolasa Madura naftnim direktorjem nakazal na "velike spremembe" v Venezueli. Po aretaciji je Trump izjavil, da bi lahko ameriška naftna podjetja v venezuelskem naftnem sektorju začela delovati v naslednjih 18 mesecih in da ZDA nameravajo obdržati nadzor nad venezuelsko nafto. Omenil je tudi možnost, da bi ZDA povrnile stroške naftnim družbam za njihove izdatke v Venezueli.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo Delcy Rodríguez, ki je prevzela dolžnost vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Rusija pozdravlja njeno imenovanje in prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito suverenosti države in nacionalnih interesov.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo že 1200 ljudi. Donald Trump je opozoril Teheran pred morebitnimi posledicami. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega posredovanja ZDA, spodbujenega z dogajanjem v Venezueli.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Iran so zajeli najhujši protivladni protesti v zadnjih letih, ki so jih sprožili hiperinflacija in dolgotrajna gospodarska kriza v državi pod mednarodnimi sankcijami. Po poročanju časnika New York Times se je iransko vodstvo znašlo v načinu preživetja, saj se nemiri širijo v številna mesta in preraščajo v nasilne spopade z oblastmi, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Iranski uradniki naj bi v zadnjih dneh izvedli več nujnih kriznih sestankov, ker se bojijo, da bi stopnjevanje nezadovoljstva lahko ogrozilo njihov obstoj na oblasti. Dogajanje spremljajo ostre geopolitične napetosti, saj nekdanji vodja agencije CIA Mike Pompeo namiguje na vpletenost izraelskih obveščevalnih služb v podpihovanje nemirov, medtem ko so računi na družbenih omrežjih, povezani z Mosadom, javno izrazili podporo protestnikom. Hkrati so opazovalci odkrili nenavadne premike ameriških vojaških transportnih letal C-17A Globemaster III čez Atlantik proti Združenemu kraljestvu. Po uspešni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer je bil ujet predsednik Nicolás Maduro, se v političnih krogih Washingtona krepijo pozivi k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu, kar povečuje tveganje za morebiten neposreden vojaški poseg.

V valu ekonomskih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli Iran, je bilo po navedbah aktivistov ubitih najmanj 29 ljudi, približno 1200 oseb pa so oblasti pridržale. Razmere v državi so se zaostrile po seriji demonstracij, ki so se razširile po različnih mestih, pri čemer nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu poroča o naraščajočem številu žrtev med protestniki. Nemiri so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad gospodarskimi razmerami, vendar so se hitro sprevrgli v širše nasprotovanje režimu. Iranske varnostne sile so na shode odgovorile s silo, kar je privedlo do spopadov in množičnih aretacij. Medtem ko uradni Teheran podatkov o žrtvah pogosto ne potrjuje ali jih navaja v manjšem obsegu, mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na brutalnost zatiranja in kršitve osnovnih človekovih pravic.

Ekonomist Bojan Stanić je napovedal, da se v prihodnjih dveh tednih pričakuje ponovni začetek prerade surove nafte v rafineriji v Pančevu, kar bi lahko stabiliziralo razmere na trgu. Glavna težava, s katero se spopada družba NIS, ostaja vprašanje licenc in sankcij, ki so onemogočile standardno kartično plačevanje na njihovih bencinskih servisih. Stanić poudarja, da je v primeru najslabšega scenarija z licencami nujno zapolniti državne rezerve nafte, da bi zagotovili nemoteno oskrbo srbskega trga iz domačih virov. Kljub negotovosti obstaja upanje za vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili dolgoročno nemoteno delovanje podjetja NIS in vrnitev vseh plačilnih storitev za potrošnike. Ključno vlogo pri tem bo igral Jadranski naftovod (JANAF) ter odločitve, ki bodo sprejete po 23. januarju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi rešitev logističnih in regulativnih ovir omogočila ponovno uporabo plačilnih kartic, kar bi olajšalo poslovanje na bencinskih črpalkah po vsej državi.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal obsežne investicije v venezuelsko naftno industrijo. Trump je pojasnil, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo močno poškodovane infrastrukture. Kljub načrtovanim investicijam pa je ameriški predsednik poudaril, da embargo na venezuelsko nafto zaenkrat ostaja v veljavi. Operacija, ki je vključevala bliskovit vojaški poseg v Caracasu, po mnenju analitikov pomeni konec prizadevanj za energetski prehod in vrnitev k nafti kot ključnemu viru. Strategija Washingtona je usmerjena v zagotavljanje virov na južnoameriški celini, s čimer se želijo Združene države Amerike osamosvojiti in zmanjšati vpliv Kitajske v regiji. Pred zajetjem Madura so napetosti med državama stopnjevale blokade naftnih tankerjev, ki jih je izvajala ameriška mornarica v bližini venezuelske obale.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za poskus nasilnega prevzema nadzora nad državno nafto in mineralnimi surovinami. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil Pinto je v izjavi 3. januarja poudaril, da Washington z napadi spodkopava politično suverenost države. Čeprav so ameriške letalske sile povzročile precejšnjo škodo pristanišču La Guaira na karibski obali, poročila tiskovnih agencij Reuters in TASS navajajo, da naftni objekti državne družbe Petroleos de Venezuela (PDVSA) niso bili poškodovani. Vodstvo podjetja je sporočilo, da se črpanje in predelava nafte nadaljujeta v običajnem obsegu. Analitiki opozarjajo na potencialne posledice na svetovnem trgu energentov. Alexander Frolov, glavni urednik portala InfoTEK, ocenjuje, da bi vojaška eskalacija lahko povzročila kratkotrajno zvišanje cen nafte na 70 do 80 dolarjev za sodček. Kljub temu strokovnjaki dodajajo, da bi bil tak skok cen verjetno le začasen, saj dejanska venezuelska proizvodnja zaradi dolgoletnih sankcij in gospodarske krize ne predstavlja več kritičnega deleža v svetovni ponudbi. Medtem ko so politične napetosti dosegle vrhunec z napovedmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ujetju Nicolasa Madura, svetovni trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, se je južnoameriška država znašla v skorajšnji prometni izolaciji. Letalska družba Copa Airlines je kot ena zadnjih preklicala svojo edino preostalo frekvenco letov v Venezuelo, s čimer se je drastično zmanjšala povezanost države s preostalim svetom. Odločitev prevoznikov sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in nedavnim opozorilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki je zaradi nevarnih razmer v regiji svetovala skrajno previdnost pri preletih. Zaradi vojaških napadov in politične negotovosti so številne letalske družbe v celoti ukinile svoje storitve, kar je povzročilo zaprtje meja in odpovedi mednarodnih poletov. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo kritične, saj so poleg letalskega prometa ohromljene tudi nekatere kopenske povezave. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko prebivalci in tuji državljani iščejo načine za varno zapustitev države sredi največje politične krize v zadnjih desetletjih.

V Združenih narodih so se nadaljevali odzivi na aretacijo Nicolasa Madura. Rusija je ostro obsodila ameriški poseg v Venezueli in označila aretacijo Madura in Cilio Flores kot zločin. ZDA so preko svojega predstavnika v ZN branile svoje dejanje in izrazile željo po boljši prihodnosti za Venezuelo, hkrati pa poudarile, da je to njihovo interesno območje. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in dejal, da ostaja predsednik Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s strani ZDA je sprožila kritike med ameriškimi kongresniki, ki menijo, da je Bela hiša nezakonito obšla kongres. Japonska vlada je javno izrazila svoje stališče glede ameriškega napada na Venezuelo. Kitajska, kot največja upnica in kupec venezuelske nafte, pa se lahko sooča s pomanjkanjem nafte, saj je Venezuela peta največja izvoznica nafte na svetu.

Venezuelski naftni sektor je postal središče mednarodnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike napovedale namero o prevzemu nadzora nad obsežnimi zalogami surove nafte v tej državi. Venezuela ima s približno 303 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu, kar predstavlja 17 odstotkov svetovnih rezerv. Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa se država spopada z drastičnim upadom proizvodnje, ki je posledica dolgoletnega slabega upravljanja, pomanjkanja investicij in mednarodnih sankcij. Napetosti so se stopnjevale po domnevnih ameriških vojaških operacijah v bližini venezuelske obale, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposreden napad na suverenost države. Donald Trump je v svojih izjavah poudaril strateški pomen teh rezerv za ameriško energetsko varnost, kar je povzročilo preplah na svetovnih naftnih trgih. Trenutno stanje v Venezueli predstavlja paradoks, saj država z največjimi rezervami ne uspe zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko se napetosti med Caracasom in Washingtonom stopnjujejo v smeri neposredne konfrontacije glede naravnih virov.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem javnem nagovoru ponudil roko sprave ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in izrazil pripravljenost na resne pogovore o sklenitvi sporazuma za boj proti trgovini z drogami. Maduro je njun nedavni telefonski pogovor opisal kot zelo prisrčen in poudaril, da je Venezuela odprta za dialog, v kolikor si Washington resnično želi sodelovanja na tem področju. Poleg varnostnih vprašanj je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti ter dejal, da je država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v zameno za izvoz nafte. Ta nenaden premik v retoriki prihaja po obdobju izjemno zaostrenih odnosov, ki so vključevali ameriške vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo in uvedbo strogih sankcij. Madurova pripravljenost na koncesije pri vprašanju narkotikov in energetike nakazuje poskus stabilizacije razmer pod novim pritiskom Trumpove administracije. Kljub spravnim tonom pa ostaja negotovo, ali bodo Združene države Amerike sprejele te pogoje ali nadaljevale s politiko maksimalnega pritiska, ki so jo izvajale v preteklih mesecih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske vode ali jih zapuščajo, kar je povzročilo popoln zastoj pri izvozu surove nafte iz te južnoameriške države. Po poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se sklicuje na štiri dobro obveščene vire, je izvoz venezuelske nafte upadel na zgodovinsko najnižjo raven. Operacije v pristaniščih so se ustavile, saj pristaniški kapitani niso prejeli nobenih zahtev za odobritev izplutja ladij, kar kaže na sistemsko ohromitev logističnih verig. Ukrep predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in je že povzročil pretrese na svetovnih energetskih trgih. Zaradi prekinitve dobave se trgovci soočajo z negotovostjo, kar neposredno vpliva na nihanje cen nafte na mednarodnih borzah. Ker so pristanišča blokirana in ladje pod sankcijami ne morejo varno pluti, se Venezuela spopada z resno gospodarsko krizo, saj je država kritično odvisna od prihodkov iz prodaje energentov.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem intervjuju za postajo VTV javno izrazil pripravljenost na vzpostavitev dialoga z Združenimi državami Amerike. Njegov predlog se osredotoča predvsem na sodelovanje pri zatiranju trgovine z drogami in vprašanja, povezana z energetiko oziroma naftno industrijo. Gre za pomemben diplomatski signal, saj sta državi že dlje časa v zaostrenih odnosih, ki vključujejo številne gospodarske sankcije. Napoved dialoga prihaja v času, ko se Venezuela spopada z močnimi pritiski na svoje gospodarstvo, Združene države Amerike pa iščejo stabilnost na svetovnih energetskih trgih. Madurova izjava nakazuje morebitno odtajanje odnosov med Caracasom in Washingtonom, čeprav konkretni datumi ali pogoji za uradna srečanja še niso bili določeni. Dogajanje bo imelo širše posledice za latinskoameriško regijo in globalno oskrbo z nafto.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Finska carinska uprava je na krovu plovila, ki je osumljeno povzročitve poškodbe telekomunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo na silvestrovo, odkrila prepovedan tovor. Po navedbah finskih organov ladja prevaža jeklene izdelke, ki so uvrščeni na seznam blaga pod sankcijami Evropske unije proti Rusiji. Preiskava incidenta se je tako razširila s sumov sabotaže oziroma poškodovanja kritične infrastrukture še na področje kršenja mednarodnih trgovinskih omejitev. Finske oblasti so v povezavi s sumljivim ravnanjem ladje pridržale dve osebi, ki sta bili na krovu v času incidenta. Preiskovalci trenutno preučujejo povezavo med poškodbo podmorskega kabla in prisotnostjo sankcioniranega tovora, saj obstaja sum, da je bilo plovilo vključeno v širše nezakonite dejavnosti v Baltskem morju. Identiteta pridržanih oseb in država zastave plovila uradno še nista bili razkriti, vendar finski organi tesno sodelujejo z estonskimi kolegi pri razjasnitvi vseh okoliščin dogodka, ki je povzročil motnje v komunikacijskih povezavah.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Ameriški urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) je sprejel odločitev o podaljšanju licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS), ki bo po novem veljala do 23. januarja. Srbski finančni minister Siniša Mali je poudaril, da so te novice neposreden rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj in pogovorov predsednika države Aleksandra Vučića z uradniki v Washingtonu. Odločitev ameriških oblasti je ključna za stabilnost srbskega energetskega sektorja, saj omogoča nemoteno poslovanje podjetja v obdobju mednarodnih sankcij. Podaljšanje licence predstavlja pomemben diplomatski uspeh za srbsko vlado, ki si prizadeva za zagotavljanje energetske varnosti v kompleksnih geopolitičnih razmerah. Po navedbah ministra Malija in premierja Miloša Vučevića ta poteza potrjuje strateško težo dialoga z ameriškimi institucijami. Srbski uradniki so izpostavili, da bi prekinitev licence lahko povzročila resne motnje na trgu naftnih derivatov, zato je odločitev OFAC-a sprejeta z velikim olajšanjem.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Urada za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu Združenih držav Amerike (OFAC), ki je podaljšal licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Macut je poudaril, da je ta poteza rezultat intenzivnih diplomatskih dejavnosti in pogovorov, ki jih je vodila Srbija. Po njegovih besedah gre za potrditev uspešne zunanje politike države, ki neposredno vpliva na stabilnost energetskega sektorja. Novico je premier označil za spodbudno, zlasti v luči podatka, da v Srbijo že 84 dni ni vstopila surova nafta, kar povečuje pomen nemotenega delovanja nacionalnega naftnega podjetja. Odločitev ameriških oblasti omogoča nadaljnje poslovanje podjetja kljub siceršnjim omejitvam in sankcijam, ki vplivajo na regionalni energetski trg. Srbska vlada verjame, da bo to podaljšanje zagotovilo potrebno varnost pri oskrbi z energenti v prihodnjih mesecih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Indijski poslovneži načrtujejo aktivno širitev na ruski trg in prevzem tržnih deležev, ki so ostali prazni po umiku zahodnih podjetij zaradi geopolitičnih razmer. Kot je 3. januarja poudaril predsednik Indijske poslovne zveze (IBA) v Rusiji Sammy Kotwani, indijska podjetja v ruski ekonomiji vidijo izjemno priložnost. Po njegovih besedah ruski trg ponuja velik potencial, zlasti v sektorjih, kjer je nastal razkorak med ponudbo in povpraševanjem po odhodu evropskih in ameriških korporacij. Kotwani je izpostavil, da so indijski investitorji pripravljeni vlagati v različne panoge, vključno s farmacijo, proizvodnjo in tehnološkimi rešitvami. Ta poteza odraža širši trend krepitve gospodarskih vezi med New Delhijem in Moskvo v času, ko Rusija išče nove trgovinske partnerje zunaj zahodnega kroga. Indijska poslovna skupnost ocenjuje, da lahko s svojo prisotnostjo učinkovito nadomesti manjkajoče storitve in izdelke, hkrati pa utrdi dolgoročni strateški položaj v državi. Ta premik pomeni pomembno prestrukturiranje dobavnih verig in mednarodnih trgovinskih odnosov v evrazijski regiji.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.