Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izjavil, da je trenutno prednostna naloga Združenih držav Amerike stabilizacija razmer v državi in ne izvedba novih volitev. Trump je poudaril, da ZDA zdaj nadzorujejo položaj v Venezueli in neposredno sodelujejo z novoimenovano začasno predsednico Delcy Rodríguez, ki jo je na položaj potrdilo venezuelsko vrhovno sodišče. Kljub ponudbi za sodelovanje je Trump Rodriguezovo opozoril, da bo v primeru nesodelovanja z Washingtonom plačala višjo ceno kot njen predhodnik. Nova venezuelska voditeljica Delcy Rodríguez je prek družbenega omrežja Telegram pozvala k uravnoteženim odnosom z ZDA, ki bi temeljili na medsebojnem spoštovanju in skupnem razvoju. Medtem ko Washington poudarja potrebo po polnem dostopu do venezuelskih naftnih rezerv, se v regiji širi zaskrbljenost. Kubanske oblasti so izrazile globoko nemir zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, Trump pa je ob tem ocenil, da je kubanski režim po izgubi venezuelske nafte na robu propada, saj Kuba ostaja brez ključne energetske podpore svojega najtesnejšega zaveznika.

Vlada kubanskega predsednika Miguela Díaza-Canela je uradno sporočila, da je med nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli življenje izgubilo 32 kubanskih državljanov. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki varnostne skupine venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so padli med bojnimi delovanji v Caracasu. Operacija ameriških sil, ki jo je kubanska vlada označila za kriminalni napad, se je končala z aretacijo venezuelskega predsednika Madura. Kubanske oblasti so poudarile, da so njihovi državljani opravljali svoje dolžnosti v okviru varovanja venezuelskega voditelja, ko so postali tarča ameriškega napada. Incident predstavlja nadaljnjo zaostritev razmer v regiji po vrsti eksplozij, ki so pretresle venezuelsko prestolnico in sprožile mednarodne obsodbe s strani Rusije in Irana. Smrt kubanskih državljanov dodaja novo diplomatsko dimenzijo že tako napetim odnosom med Washingtonom in Havano.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov in policistov. Po navedbah uradne Havane so bili ti državljani del misije, ki jo je kubanska vojska izvajala v tej južnoameriški državi. Ameriške sile so operacijo izvedle konec tedna z namenom zajetja in izročitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga v ZDA preganjajo zaradi različnih obtožb. Incident predstavlja vrhunec napetosti po sobotnih zračnih napadih na Caracas, v katerih so ameriške sile uspele ujeti Madura in njegovo soprogo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je operacijo označil za dejanje državnega terorizma in imperialistične agresije. Gre za prvi uradni podatek o smrtnih žrtvah med kubanskimi pripadniki sil, ki so se v času napada nahajali v Venezueli, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji.

Po aretaciji Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA "zadolžene" za Venezuelo in bodo nadzirale njeno okrevanje. Izrazil je tudi možnost usmeritve pozornosti na druge države, kot so Kolumbija, Kuba in Mehika, kar je razjezilo Dansko zaradi strahu, da bi lahko ciljal tudi na Grenlandijo. Prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump še ni razkril načrta za prehodno obdobje. Medtem poteka intenzivna razprava o zakonitosti ameriške operacije zajetja Madura.

Med žrtvami ameriškega napada na Venezuelo je bilo več kot 30 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, ki so bili v državo poslani na zahtevo venezuelskih oblasti. Umrli so v neposrednih spopadih in bombardiranju. Kuba je te vojake in obveščevalce označila za pomembne zaveznike, med njimi pa so bili morda tudi Madurovi telesni stražarji.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je razglasil dvodnevno žalovanje zaradi smrti 32 kubanskih državljanov, ki so umrli med zaščito venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so sporočile, da so Kubanci umrli med operacijo ZDA proti Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Kubanska vlada je potrdila smrt 32 kubanskih vojakov, ki so bili ubiti med ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Po navedbah predsednika Trumpa so bili ti vojaki Madurovi telesni stražarji. Padec Madurovega režima povzroča nestabilnost na Kubi.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale morebitne ukrepe proti Mehiki, Kubi in Kolumbiji. Nekdanji indijski diplomati so izjavili, da je bila ameriška akcija pričakovana. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo v ameriški operaciji ubitih 32 kubanskih državljanov. Zaradi dogodkov v Venezueli so padle cene nafte.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Po napadu na Venezuelo in ujetju predsednika Nicolása Madura, je Trump nakazal zanimanje za nove operacije ZDA v suverenih državah Latinske in Srednje Amerike. Med drugim je omenil Kolumbijo kot "lepo idejo" in dejal, da je Kuba blizu propada. Ponovno je omenjal tudi Grenlandijo in Mehiko.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo val nemirov in politično nestabilnost. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, zlasti s strani ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je operacijo podprl in hkrati Kubo označil za enega glavnih virov težav v regiji. Rubio se je v televizijskem nastopu zapletel v buren besedni obračun z novinarjem Georgeem Stephanopoulosom glede vprašanja legitimnosti ameriškega upravljanja Venezuele po odstranitvi diktatorja. Napetosti v Venezueli so se po aretaciji Madura močno stopnjevale, saj so se podporniki nekdanjega predsednika in nasprotniki tuje vojaške prisotnosti podali na ulice. Združene države Amerike so operacijo utemeljile z dolgoletnimi obtožbami o narkoterorizmu in vpletenosti Madura v delovanje kartela Los Soles. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve demokratičnih struktur, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike in vprašljivo pravno podlago za tovrstno vojaško posredovanje. Razmere v Caracasu ostajajo nepredvidljive, sosednje države pa pozorno spremljajo gibanje beguncev in morebitne prelitje konfliktov čez meje.

Po aretaciji Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z drugim napadom na Venezuelo, če se ne bo vedla »prav«, in dejal, da ZDA prevzemajo odgovornost za Venezuelo. Trump je omenil tudi možnost operacije v Kolumbiji in dejal, da je Kuba blizu propada. Začasna predsednica Venezuele, Delsi Rodrigues, je pozvala k spoštljivemu odnosu z Združenimi državami.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura izjavil, da ZDA zdaj nadzorujejo Venezuelo. Obenem je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo in zagrozil novim oblastem v Venezueli. Izrazil je tudi grožnje Kolumbiji in Iranu.

Donald Trump je potrdil ameriško vojaško operacijo v Venezueli in jo označil za 'briljantno'. Poročilo New York Timesa razkriva, da so ZDA Madurovu ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil, nakar je Trump ukazal vojaško operacijo. Operacija je terjala najmanj 40 življenj, med žrtvami so civilisti in vojaki.

V ZDA so potekali protesti proti intervenciji Trumpove vlade v Venezueli. Venezuelska vlada je sporočila, da so ameriški napadi poškodovali letalsko bazo in skladišče zdravil. Nicolás Maduro je prispel v New York pod močnim spremstvom agentov DEA, ameriško pravosodje pa ga obtožuje vodenja skorumpirane vlade in narkoterorizma.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura izrazil neposredno opozorilo kubanskemu režimu in namignil, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča zunanjepolitičnih prizadevanj administracije Donalda Trumpa. Rubio je na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago v Floridi izjavil, da bi bil na mestu kubanskih oblasti resno zaskrbljen, s čimer je nakazal na morebitno stopnjevanje pritiska Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev prevladujočega vpliva na zahodni polobli. Izjave prihajajo le nekaj ur po obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma. Rubio je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da dogodki v Venezueli služijo kot jasen signal vsem avtoritarnim režimom v regiji. Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti, saj je Kuba ameriško posredovanje že obsodila kot imperialistično agresijo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Po poročanju različnih virov so ZDA izvedle napade na Venezuelo, pri čemer lokacija predsednika Madura ostaja neznana. The New York Times poroča, da je vir iz CIA v venezuelski vladi zagotovil informacije, ki so omogočile zajetje Madura. Predsednik Trump je zanikal načrte za vojaško posredovanje na Kubi.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku, kjer mu bodo uradno sporočili obtožbe, med drugim za narkoterorizem in uvoz kokaina v ZDA. Politični strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove zadnje poteze v Venezueli. ZDA so bile ponovno označene za agresorja in globalnega policaja.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Med operacijo ZDA proti Venezueli naj bi umrlo 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriške sile so Madura in njegovo ženo Cilio Flores zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija. Poveljnik ameriškega štaba Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade pred operacijo. Trump zahteva, da se ZDA povrne ukradena nafta iz Venezuele.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Po poročanju New York Timesa je med ameriško operacijo aretacije Nicolása Madura v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. Razkriti so bili tudi podatki, da so Madura od avgusta opazovali agenti Cie, tudi z nevidnimi droni. ZDA naj bi Maduru pred aretacijo ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro to možnost zavrnil. Trumpova administracija naj bi zahtevala vrnitev "ukradene nafte" iz Venezuele v Združene države. Ameriški mediji niso bili vnaprej obveščeni o napadu na Venezuelo na zahtevo vlade ZDA.

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Madura, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev. Trump je dejal, da je bilo ubitih veliko Kubancev. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer je v priporu. Poročajo, da je bil Maduro od avgusta pod nadzorom Cie, vključno z uporabo nevidnih dronov.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Ameriške sile so aretirale venezuelskega predsednika Madura in ga odpeljale v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi z mamili in orožjem. Predsednik Trump je izjavil, da bo ZDA upravljala Venezuelo, dokler se razmere ne uredijo, ter da je venezuelski podpredsednik že prisegel kot predsednik. Aretacija je povzročila veselje med venezuelskimi izseljenci, ki so slavili z ameriškimi zastavami in maskami Trumpa. Medtem Kitajski strokovnjaki vidijo v tem poskus ZDA, da ponovno vzpostavijo nadzor nad zahodno hemisfero. Predsednik Trump je bil kritičen, ker ni uspel posredovati v Gazi in Ukrajini.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.