Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo val nemirov in politično nestabilnost. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, zlasti s strani ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je operacijo podprl in hkrati Kubo označil za enega glavnih virov težav v regiji. Rubio se je v televizijskem nastopu zapletel v buren besedni obračun z novinarjem Georgeem Stephanopoulosom glede vprašanja legitimnosti ameriškega upravljanja Venezuele po odstranitvi diktatorja. Napetosti v Venezueli so se po aretaciji Madura močno stopnjevale, saj so se podporniki nekdanjega predsednika in nasprotniki tuje vojaške prisotnosti podali na ulice. Združene države Amerike so operacijo utemeljile z dolgoletnimi obtožbami o narkoterorizmu in vpletenosti Madura v delovanje kartela Los Soles. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve demokratičnih struktur, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike in vprašljivo pravno podlago za tovrstno vojaško posredovanje. Razmere v Caracasu ostajajo nepredvidljive, sosednje države pa pozorno spremljajo gibanje beguncev in morebitne prelitje konfliktov čez meje.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, poroča New York Times. Ameriški mediji poročajo, da naj bi bil eden ključnih razlogov za Trumpovo odločitev o vojaškem napadu na Venezuelo javno plesanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ministrstvo za pravosodje ZDA je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom.

Po poročanju New York Timesa naj bi v ameriškem napadu v Caracasu, ki je pripeljal do aretacije Nicolása Madura, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Razkrito je bilo, da je ameriški napad bil načrtovan.

V ZDA so potekali protesti proti intervenciji Trumpove vlade v Venezueli. Venezuelska vlada je sporočila, da so ameriški napadi poškodovali letalsko bazo in skladišče zdravil. Nicolás Maduro je prispel v New York pod močnim spremstvom agentov DEA, ameriško pravosodje pa ga obtožuje vodenja skorumpirane vlade in narkoterorizma.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura izrazil neposredno opozorilo kubanskemu režimu in namignil, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča zunanjepolitičnih prizadevanj administracije Donalda Trumpa. Rubio je na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago v Floridi izjavil, da bi bil na mestu kubanskih oblasti resno zaskrbljen, s čimer je nakazal na morebitno stopnjevanje pritiska Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev prevladujočega vpliva na zahodni polobli. Izjave prihajajo le nekaj ur po obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma. Rubio je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da dogodki v Venezueli služijo kot jasen signal vsem avtoritarnim režimom v regiji. Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti, saj je Kuba ameriško posredovanje že obsodila kot imperialistično agresijo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Po poročanju različnih virov so ZDA izvedle napade na Venezuelo, pri čemer lokacija predsednika Madura ostaja neznana. The New York Times poroča, da je vir iz CIA v venezuelski vladi zagotovil informacije, ki so omogočile zajetje Madura. Predsednik Trump je zanikal načrte za vojaško posredovanje na Kubi.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku, kjer mu bodo uradno sporočili obtožbe, med drugim za narkoterorizem in uvoz kokaina v ZDA. Politični strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove zadnje poteze v Venezueli. ZDA so bile ponovno označene za agresorja in globalnega policaja.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Med operacijo ZDA proti Venezueli naj bi umrlo 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriške sile so Madura in njegovo ženo Cilio Flores zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija. Poveljnik ameriškega štaba Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade pred operacijo. Trump zahteva, da se ZDA povrne ukradena nafta iz Venezuele.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores v Caracasu, so ju prepeljali v ZDA, kjer je Maduro pristal v newyorškem Metropolitan Detention Center. Kitajska je pozvala k njuni takojšnji izpustitvi. Med operacijo aretacije naj bi umrlo 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. ZDA so ponovno dovolile prelete nad Karibskim morjem, Trump pa se je skliceval na Monroejevo doktrino. Varnostni svet Združenih narodov se bo sestal zaradi ameriškega napada, Trump pa naj bi z aretacijo Madura zadal usoden udarec Združenim narodom.

Ameriška operacija v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Madura, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev. Trump je dejal, da je bilo ubitih veliko Kubancev. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer je v priporu. Poročajo, da je bil Maduro od avgusta pod nadzorom Cie, vključno z uporabo nevidnih dronov.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Ameriške sile so aretirale venezuelskega predsednika Madura in ga odpeljale v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi z mamili in orožjem. Predsednik Trump je izjavil, da bo ZDA upravljala Venezuelo, dokler se razmere ne uredijo, ter da je venezuelski podpredsednik že prisegel kot predsednik. Aretacija je povzročila veselje med venezuelskimi izseljenci, ki so slavili z ameriškimi zastavami in maskami Trumpa. Medtem Kitajski strokovnjaki vidijo v tem poskus ZDA, da ponovno vzpostavijo nadzor nad zahodno hemisfero. Predsednik Trump je bil kritičen, ker ni uspel posredovati v Gazi in Ukrajini.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Kubanska vlada je ostro obsodila najnovejše enostranske prisilne ukrepe Združenih držav Amerike, uperjene proti Iranu in Venezueli. Potem ko je Washington v torek napovedal nove sankcije, ki vključujejo najmanj deset posameznikov in podjetij iz obeh držav, je kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla izrazil kategorično zavračanje teh dejanj. Po njegovih besedah ti ukrepi kršijo mednarodno pravo in dodatno zaostrujejo mednarodne napetosti. Novi val sankcij, ki jih izvaja Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC), je del širšega pritiska ZDA na države, ki ne sledijo njihovi zunanji politiki. Havana poudarja, da gre za nezakonita dejanja, ki neposredno vplivajo na suverenost držav. Ta odziv Kube sledi dolgotrajnemu obdobju regionalne napetosti, v katerem so Havana, Teheran in Caracas okrepili diplomatsko sodelovanje kot odgovor na pritiske Washingtona, kar se je odrazilo tudi v preteklih obtožbah o ameriških načrtih za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Kuba je zavrnila namero Združenih držav Amerike o obsežni prodaji orožja Tajvanu, kar ocenjuje kot neposredno grožnjo suverenosti Kitajske ter miru in stabilnosti v regiji. Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je ponovil podporo načelu "ene same Kitajske", pri čemer priznava Tajvan kot neločljiv del kitajskega ozemlja.

Alyssa Bolaños, 34-letna Američanka, se je odločila živeti v Kolumbiji. Rodila se je v Tuniziji materi Kubanki in očetu Tunizijcu, odraščala pa je v New Yorku.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Zaradi zaostrenih sankcij Združenih držav Amerike proti venezuelski naftni industriji se je Kuba znašla v težkem gospodarskem in energetskem položaju, kar kaže na prvo večjo posledico ameriškega pritiska na Venezuelo.

Številne ameriške skrajno leve organizacije kažejo zaskrbljujoče obnašanje, ki spominja na revolucionarna gibanja. Po mnenju nekaterih naj bi kubanska obveščevalna služba desetletja vplivala na radikalno levico v Ameriki, kar je omogočilo operacije vpliva s cilji uničenja naroda. Ta vzorec naj bi se začel z aktivizmom študentov, stopnjeval v nemire, nadaljeval s tujim ideološkim usposabljanjem in končal z institucionalno zasedbo prek neprofitnih organizacij.