Kubansko predsedstvo je sporočilo, da je bilo med sobotno ameriško vojaško operacijo v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Ameriške sile so med obsežnim napadom v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, pri čemer je bil po poročanju tujih medijev ubit velik del njegove varnostne službe. Poročilo o kubanskih žrtvah je javnosti prva posredovala ameriška televizijska mreža CNBC. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena v odstranitev Madurovega režima. Washington je Madura že dlje časa obtoževal vodenja narko kartela in podpore terorizmu. Medtem ko so ameriški uradniki operacijo označili za uspešno, poročila o številnih smrtnih žrtvah med varnostniki in tujimi državljani kažejo na visoko ceno vojaškega posredovanja v regiji.

Kubanska vlada je v uradni izjavi, ki jo je v nedeljo zvečer predvajala državna televizija, potrdila, da je bilo v nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov. Gre za prvo uradno potrditev števila žrtev med kubanskimi silami po izvedenem napadu. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki vojske in policije del uradne misije, ki so jo v tej južnoameriški državi izvajali na neposredno prošnjo venezuelske vlade. Operacija, ki so jo izvedle ameriške sile, je bila umerjena proti ciljem v Venezueli, kjer so kubanski strokovnjaki opravljali naloge v okviru dvostranskega vojaškega sodelovanja. Kubanske oblasti so poudarile, da je bila prisotnost njihovih sil zakonita in utemeljena z meddržavnimi dogovori. Incident predstavlja močno zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposreden spopad med ameriškimi silami in vojaškim osebjem države, ki podpira režim v Caracasu. Podrobnejših informacij o natančni lokaciji napada ali morebitnih drugih žrtvah uradna Havana za zdaj ni podala.

Kubanska vlada je uradno sporočila, da je v nedavnih vojaških operacijah Združenih držav Amerike v Venezueli izgubilo življenje 32 kubanskih državljanov. Zaradi tragičnega dogodka je uradna Havana razglasila dvodnevno državno žalovanje, s čimer so počastili žrtve, ki so padle med ameriško agresijo na sosednjo državo. Incident se je zgodil v okviru obsežnih zračnih in raketnih napadov na venezuelske strateške cilje, ki jih Washington izvaja z namenom destabilizacije režima Nicolása Madura. Po navedbah kubanskih oblasti so bili njihovi državljani ubiti med napadi na ključne lokacije, kar je sprožilo ostre diplomatske odzive v regiji in širše. Napetosti med Havano in Washingtonom so se zaradi teh dogodkov dodatno zaostrile, saj Kuba ameriško vojaško posredovanje v Venezueli označuje za neupravičen napad na suverenost neodvisne države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi vpletenost kubanskih žrtev lahko pomenila preobrat v regionalni varnostni dinamiki, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski na venezuelsko vojaško vodstvo.

Kubanska vlada je v nedeljo sporočila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Namen racije, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je bil zajetje in izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki mu v ZDA želijo soditi. Zaradi tragične izgube življenj je Kuba razglasila dva dni državnega žalovanja. Operacija, ki je bila usmerjena v aretacijo Madura, je sprožila ostre odzive v regiji, saj so v spopadih poleg vojaškega osebja umrli tudi civilisti. Po poročanju tujih tiskovnih agenc so bili ubiti Kubanci prisotni v Venezueli v času napada, njihova smrt pa je še dodatno zaostrila že tako napete odnose med Havano in Washingtonom. Kubanske oblasti so poudarile, da gre za neupravičeno agresijo na suvereno ozemlje sosednje države, ki je zahtevala visoko človeško ceno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da je Kuba tik pred propadom, njeno gospodarstvo pa v popolnih razvalinah. Po njegovih besedah se otoška država sooča z neizbežno krizo predvsem zaradi prekinitve dobave venezuelske nafte, ki je bila dolga leta ključni steber kubanske energetske in gospodarske stabilnosti. Trump je ocenil, da zaradi trenutnih razmer na Kubi ne bo potrebna vojaška operacija, podobna tisti, ki so jo Združene države Amerike nedavno izvedle v Venezueli. Izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, ko Washington stopnjuje pritisk na socialistične vlade v Latinski Ameriki. Trump je izpostavil, da je brez zunanje podpore venezuelskega režima, ki se je sam zlomil pod ameriškim vojaškim posredovanjem, usoda kubanske vlade zapečatena. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika nakazuje nadaljevanje agresivne zunanje politike ZDA v karibski regiji, kjer skuša Washington uveljaviti svojo sfero vpliva in odstraniti preostale ideološke nasprotnike.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, stopnjevale diplomatski in vojaški pritisk na več držav. Mehika, Kolumbija in Kuba so ostro obsodile ameriški napad na Venezuelo kot hudo kršitev suverenosti, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump tem državam namenil prikrite grožnje. Operacija, v kateri je bila prestolnica Caracas tarča letalskih napadov, Maduro pa prepeljan na ozemlje ZDA zaradi obtožb o trgovini z drogami in orožjem, je sprožila ugibanja o naslednjih korakih Washingtona v tujini. Ameriški uradniki in jastrebji v političnih krogih vse pogosteje omenjajo Iran kot morebitno naslednjo tarčo, kar sovpada z notranjimi pritiski na teheranski režim zaradi gospodarskih protestov. Obveščevalni viri so v nedeljo zaznali nenavadno povečanje ameriških vojaških dejavnosti v Evropi, predvsem v letalskem oporišču RAF Fairford v Združenem kraljestvu. Tja je prispelo ali pa je na poti čez Atlantik vsaj deset transportnih letal C-17A Globemaster III, kar bi lahko nakazovalo na obsežno logistično pripravo za nove vojaške premike na Bližnji vzhod ali v latinskoameriško regijo.

Kubanske oblasti so v nedeljo sporočile, da je bilo v sobotnem ameriškem vojaškem napadu na venezuelsko prestolnico Caracas ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil in obveščevalnih služb. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Havana v odziv na dogodek razglasila dvodnevno žalovanje, podrobnosti o pogrebu žrtev pa bodo objavljene naknadno. Operacija ameriških sil je vključevala nepričakovan napad na Caracas, med katerim so ameriške enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Oba so po aretaciji prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Incident predstavlja dramatično zaostritev razmer v regiji in neposreden vojaški poseg ZDA z namenom odstranitve venezuelskega vodstva, kar je sprožilo ostre odzive na Kubi, kjer so ubiti pripadniki službovali v okviru varnostnega sodelovanja z Madurovim režimom.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih vojaških in policijskih častnikov. Gre za prvo uradno priznanje žrtev s strani Havane, potem ko so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade in racijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah kubanskih oblasti so bili častniki v državi na prošnjo Venezuele v okviru varnostnega sodelovanja, vendar podrobnejših informacij o njihovih specifičnih nalogah niso podali. Dogodek je povzročil oster odziv v Havani, kjer so v spomin na padle državljane razglasili državno žalovanje. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je operacijo označil za agresijo in državni terorizem, medtem ko so se na ulicah kubanske prestolnice odvili protesti proti ameriškemu posredovanju. Smrt častnikov dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji, ki so se stopnjevali po sobotnih poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Vlada kubanskega predsednika Miguela Díaza-Canela je uradno sporočila, da je med nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli življenje izgubilo 32 kubanskih državljanov. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki varnostne skupine venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so padli med bojnimi delovanji v Caracasu. Operacija ameriških sil, ki jo je kubanska vlada označila za kriminalni napad, se je končala z aretacijo venezuelskega predsednika Madura. Kubanske oblasti so poudarile, da so njihovi državljani opravljali svoje dolžnosti v okviru varovanja venezuelskega voditelja, ko so postali tarča ameriškega napada. Incident predstavlja nadaljnjo zaostritev razmer v regiji po vrsti eksplozij, ki so pretresle venezuelsko prestolnico in sprožile mednarodne obsodbe s strani Rusije in Irana. Smrt kubanskih državljanov dodaja novo diplomatsko dimenzijo že tako napetim odnosom med Washingtonom in Havano.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je Donald Trump zahteval popoln dostop do venezuelskih naftnih rezerv. Začasni predsednici Delcy Rodríguez je zagrozil s hujšo usodo kot Madurovo, če ne bo sodelovala. Rodriguezova je pozvala k mirnemu dialogu in uravnoteženim odnosom z ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov in policistov. Po navedbah uradne Havane so bili ti državljani del misije, ki jo je kubanska vojska izvajala v tej južnoameriški državi. Ameriške sile so operacijo izvedle konec tedna z namenom zajetja in izročitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga v ZDA preganjajo zaradi različnih obtožb. Incident predstavlja vrhunec napetosti po sobotnih zračnih napadih na Caracas, v katerih so ameriške sile uspele ujeti Madura in njegovo soprogo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je operacijo označil za dejanje državnega terorizma in imperialistične agresije. Gre za prvi uradni podatek o smrtnih žrtvah med kubanskimi pripadniki sil, ki so se v času napada nahajali v Venezueli, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji.

Ameriški predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je narkoman, Petro pa je obtožbe zavrnil. Trump je tudi izjavil, da je Kuba blizu propada, zato ne pričakuje ameriškega posredovanja. Sojenje Nicolasu Maduru naj bi se začelo v New Yorku, vendar časnik New York Times poroča, da bo obramba izpodbijala zakonitost aretacije in izročitve.

Po aretaciji Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA "zadolžene" za Venezuelo in bodo nadzirale njeno okrevanje. Priznal je, da si želi prevzeti Grenlandijo, ki naj bi jo obkrožale ruske in kitajske ladje. Njegovo ravnanje je razdelilo ZDA, kjer nekateri podpirajo zajetje Madura, drugi pa so zaskrbljeni zaradi zakonitosti ameriške operacije in prihodnosti Venezuele, saj Trump še ni razkril načrta za prehodno obdobje.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je razglasil dvodnevno žalovanje zaradi smrti 32 kubanskih državljanov, ki so umrli med zaščito venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so sporočile, da so Kubanci umrli med operacijo ZDA proti Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura v Caracasu je Donald Trump izjavil, da ZDA prevzemajo nadzor nad Venezuelo in zahteval popoln dostop do njenih naravnih virov. Napovedal je, da bodo ZDA upravljale državo, nato pa bodo izvedene volitve. Obenem je Trump namignil na možnost vojaških akcij v drugih državah, omenjal pa je tudi aneksijo Grenlandije in grozil Kubi in Kolumbiji. Začasna predsednica Delcy Rodríguez je odgovorila z zahtevo po spoštljivem odnosu.

Med žrtvami ameriškega napada na Venezuelo je bilo več kot 30 pripadnikov kubanskih varnostnih sil, ki so bili v državo poslani na zahtevo venezuelskih oblasti. Umrli so v neposrednih spopadih in bombardiranju. Kuba je te vojake in obveščevalce označila za pomembne zaveznike, med njimi pa so bili morda tudi Madurovi telesni stražarji.

Donald Trump je okrepil svojo retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru, pri čemer je nakazal na možnost vojaškega posredovanja. Dodatno je posvaril tudi Kubo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da trenutno ne načrtuje vojaške akcije proti Kubi, saj pričakuje njen notranji propad. Trump je tudi ponovil grožnje proti Grenlandiji. Te izjave so bile podane po vdoru v Venezuelo.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po zajetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da bi ZDA lahko izvedle nov vojaški udar v Venezueli, če začasna predsednica Delcy Rodríguez ne bo sodelovala. Trump je tudi dejal, da Washington trenutno "nadzira" Venezuelo. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo v ameriški operaciji ubitih 32 kubanskih državljanov. Trump je napovedal morebitne ukrepe proti Mehiki, Kubi in Kolumbiji. Zaradi dogodkov v Venezueli so padle cene nafte.

Kuba je potrdila, da je bilo med ameriško operacijo v Caracasu, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ubitih 32 kubanskih vojakov in obveščevalcev. Kubanski predsednik je izjavil, da so ti operativci nudili zaščito zajetemu Nicolásu Maduru.

Donald Trump je med letom na krovu Air Force One ponovil grožnje Kolumbiji glede posredovanja, pri čemer je predsednika Petra označil za 'bolnega'. Omenil je tudi Kubo, za katero je dejal, da je 'pripravljena pasti', in Mehiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je novinarjem na krovu Air Force One dejal, da mu je vojaška operacija proti Kolumbiji všeč. Opozoril je tudi Kubo, Kolumbijo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da vojaška akcija proti Kubi ni predvidena, saj pričakuje njen notranji zlom. Izrazil je tudi prepričanje, da je Kuba pripravljena na padec.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriški vohuni so mesece spremljali gibanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko so ZDA načrtovale njegovo aretacijo. Trump vztraja pri ideji ameriškega nadzora nad Grenlandijo, vendar Danska zavrača kakršnokoli razpravo o priključitvi.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo val nemirov in politično nestabilnost. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, zlasti s strani ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je operacijo podprl in hkrati Kubo označil za enega glavnih virov težav v regiji. Rubio se je v televizijskem nastopu zapletel v buren besedni obračun z novinarjem Georgeem Stephanopoulosom glede vprašanja legitimnosti ameriškega upravljanja Venezuele po odstranitvi diktatorja. Napetosti v Venezueli so se po aretaciji Madura močno stopnjevale, saj so se podporniki nekdanjega predsednika in nasprotniki tuje vojaške prisotnosti podali na ulice. Združene države Amerike so operacijo utemeljile z dolgoletnimi obtožbami o narkoterorizmu in vpletenosti Madura v delovanje kartela Los Soles. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve demokratičnih struktur, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike in vprašljivo pravno podlago za tovrstno vojaško posredovanje. Razmere v Caracasu ostajajo nepredvidljive, sosednje države pa pozorno spremljajo gibanje beguncev in morebitne prelitje konfliktov čez meje.

Po aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil z intervencijo v Kolumbiji, češ da jo vodi "bolan tip, ki izdeluje in prodaja kokain ZDA." Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil Trumpove grožnje in obtožbe. Trump je omenil tudi možnost intervencije na Grenlandiji in dejal, da bo Kuba kmalu propadla. Začasna predsednica Venezuele, Delsi Rodrigues, kaže znake spremembe stališča in se nagiba k sodelovanju z ZDA.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Po zajetju Nicolása Madura se pojavljajo mednarodne kritike in pravna vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja v Venezueli. Predsednik Trump je operacijo označil za demonstracijo ameriške vojaške moči in ni izključil ponovnega posredovanja. Medtem državni sekretar Marco Rubio poudarja, da ZDA želijo prisiliti Venezuelo, ne pa ji vladati. Elliott Abrams, republikanski neokonservativec, je že pred časom predlagal spremembo režima. Štiri afriške države so uradno obsodile ameriško posredovanje.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Donald Trump je ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije in nakazal na možno vojaško operacijo ZDA v Kolumbiji. Zahodni mediji so poročali o odzivih na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, kjer je Trump dejal, da bo Washington diktiral politiko.

Donald Trump je potrdil ameriško vojaško operacijo v Venezueli in jo označil za 'briljantno'. Poročilo New York Timesa razkriva, da so ZDA Madurovu ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil, nakar je Trump ukazal vojaško operacijo. Operacija je terjala najmanj 40 življenj, med žrtvami so civilisti in vojaki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj govoriti. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu s strani ameriških sil in odpeljana v New York, kjer sta obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. ZDA so bombardirale Caracas in okolico v noči na 3. januar, kar je privedlo do Madurovega zajetja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura izrazil neposredno opozorilo kubanskemu režimu in namignil, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča zunanjepolitičnih prizadevanj administracije Donalda Trumpa. Rubio je na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago v Floridi izjavil, da bi bil na mestu kubanskih oblasti resno zaskrbljen, s čimer je nakazal na morebitno stopnjevanje pritiska Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev prevladujočega vpliva na zahodni polobli. Izjave prihajajo le nekaj ur po obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma. Rubio je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da dogodki v Venezueli služijo kot jasen signal vsem avtoritarnim režimom v regiji. Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti, saj je Kuba ameriško posredovanje že obsodila kot imperialistično agresijo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolasa Madura. Akcija, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila takojšen val mednarodnih odzivov in protestov. Po navedbah ameriške administracije je bil poseg usmerjen proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno s predstavniki Gibanja za nacionalno obrambo (KETHA) in Grške komunistične partije (KKE), trdijo, da gre za imperialistični napad z namenom prevzema nadzora nad venezuelskim energetskim bogastvom. Dogodek je povzročil visoko stopnjo negotovosti v Latinski Ameriki. Kuba je že pozvala države regije k enotnosti in solidarnosti z Venezuelo, medtem ko so se v Grčiji, natančneje v Patrasu, odvili množični protesti proti ameriškemu posredovanju. Protestniki so obsodili nasilje in poudarili, da ameriška politika pod krinko zagotavljanja miru prinaša le uničenje. Razmere v Venezueli ostajajo napete, ulice prestolnice pa nadzorujejo oborožene enote, kar kaže na negotovo prihodnost države po aretaciji Madura.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, poroča The New York Times. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom. Javni plesi predsednika Madura naj bi bili 'zadnja kaplja' za Trumpovo odločitev o njegovi aretaciji.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Ameriške oborožene sile so v noči na 3. januarja v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores ter ju izgnale. Maduro naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami, vključno z narkoterorizmom.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Med operacijo ZDA proti Venezueli naj bi umrlo 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriške sile so Madura in njegovo ženo Cilio Flores zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija. Poveljnik ameriškega štaba Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade pred operacijo. Trump zahteva, da se ZDA povrne ukradena nafta iz Venezuele.