V večjih mestih po Združenih državah Amerike, Nemčiji in na Irskem so potekali množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške posebne sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Demonstranti v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu so obsodili po njihovem mnenju nezakonito ugrabitev in nasilno menjavo režima. Po navedbah organizatorjev in prič so protestniki zahtevali takojšnjo vrnitev Madura v domovino ter konec ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so nekatere skupine v tujini proslavljale padec socialističnega voditelja, so tradicionalne zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro obsodile dejanja Washingtona. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa trdi, da je bila operacija nujna zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja demokracije. Maduro in njegova soproga sta bila po zajetju nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče pod obtožbami narkoterorizma.

V zadnjih izjavah ameriške administracije so se okrepile napovedi o neposrednem vmešavanju v upravljanje Venezuele, kar kritiki in analitiki označujejo za priprave na nezakonito okupacijo države. Predsednik Združenih držav Amerike je na tiskovni konferenci 3. januarja jasno izrazil namero, da bodo ZDA prevzele ključno vlogo pri vodenju te južnoameriške države, kar je sprožilo val zaskrbljenosti med venezuelsko diasporo in zagovorniki mednarodnega prava. Takšna retorika državo obravnava kot lastnino oziroma objekt zunanje politike, ne pa kot suvereno entiteto. Analize poudarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti, kjer se diplomatski pritiski in gospodarske sankcije spreminjajo v odkrite namere po neposredni nadvladi. Poročilo organizacije Venezuelanalysis izpostavlja, da so tovrstne napovedi v nasprotju z načeli samoodločbe narodov in bi lahko vodile v dolgotrajen konflikt ter dodatno destabilizacijo regije. Odzivi vključujejo opozorila pred humanitarnimi in političnimi posledicami, ki bi jih prinesla morebitna zunanja vojaška ali administrativna prisotnost na venezuelskem ozemlju.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi ostro obsodili enostransko vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Skupina držav je v izjavi, ki so jo španske oblasti objavile v nedeljo, 4. januarja 2026, poudarila, da tovrstne operacije pomenijo kršitev mednarodnega prava. Podpisnice so izrazile globoko zaskrbljenost nad ravnanjem Washingtona in opozorile na resna tveganja za mir in stabilnost v celotni regiji. Diplomatski pritisk omenjenih držav odraža nasprotovanje zunanji politiki ZDA, ki temelji na vojaški sili brez mednarodnega konsenza. Države so v svojem sporočilu pozvale k spoštovanju suverenosti in poudarile, da enostranski ukrepi ne morejo prinesti trajne rešitve za politično krizo v Venezueli. Ta usklajena kritika Španije kot članice Evropske unije in ključnih latinskoameriških sil pomeni pomemben diplomatski odmik od podpore ameriškim strategijam v Južni Ameriki.

Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k mirnemu in stabilnemu prehodu oblasti v Venezueli, pri čemer je poudarila nujnost spoštovanja nacionalne suverenosti države. Bruselj je vse vpletene strani pozval k strpnosti, mirnosti in zmernosti, da bi preprečili morebitno stopnjevanje napetosti in nasilja v regiji. Poziv prihaja v času zaostrenih odnosov in politične nestabilnosti, kjer Evropska unija nastopa kot zagovornica demokratičnih procesov brez zunanjega vmešavanja, ki bi lahko dodatno destabiliziralo državo. Izjava odraža prizadevanja mednarodne skupnosti za stabilizacijo razmer v Južni Ameriki, hkrati pa opozarja na nevarnost zaostrovanja konfliktov z drugimi svetovnimi silami, vključno z Združenimi državami Amerike. Evropski diplomati so poudarili, da mora proces reševanja krize temeljiti na dialogu med domačimi političnimi akterji, saj bi le tako lahko zagotovili dolgoročni mir in spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov Venezuele. S tem se želi EU izogniti kakršnemu koli scenariju, ki bi vodil v odprt oborožen spopad ali popoln zlom državnih institucij.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v seriji televizijskih nastopov poudaril, da Združene države Amerike po morebitni zamenjavi oblasti v Venezueli ne nameravajo prevzeti neposrednega upravljanja države ali izvajati dolgotrajne gradnje naroda. Po njegovih besedah bodo ZDA raje uporabile naftno blokado in druge oblike gospodarskega pritiska za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi. S temi izjavami je Rubio poskušal pomiriti domačo in mednarodno javnost glede strahov pred novo dolgotrajno ameriško vojaško intervencijo, podobno tistim iz preteklosti. Državni sekretar je pojasnil, da bo glavni vzvod ameriške politike osredotočen na energetski sektor, s čimer želijo oslabiti trenutni režim in spodbuditi prehod k demokratičnim procesom. Čeprav so ZDA v preteklosti že uporabljale podobne taktike, Rubio vztraja, da bo tokratna strategija temeljila na zunanjem pritisku in ne na fizični prisotnosti ameriške administracije na venezuelskih tleh. Strategija odraža previdnejši pristop Washingtona do vprašanja sprememb režimov v tujini, pri čemer se izogibajo neposrednim odgovornostim za vsakodnevno vodenje tujih institucij.

Po navedbah novo objavljene obtožnice ameriškega ministrstva za pravosodje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodil koruptivno vlado, ki jo je financirala obsežna operacija trgovine z drogami. Ta operacija naj bi preplavila ZDA s tisočimi tonami kokaina.

Šestindvajset držav članic Evropske unije je v skupni izjavi poudarilo, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edina pot za ponovno vzpostavitev demokracije v državi. Skupni dokument, ki ga zaradi nasprotovanja Madžarske niso sprejeli kot uradno stališče celotne povezave, temveč kot izjavo 26 držav, poziva k miru in zadržanosti vseh vpletenih strani. Glavni namen pobude je preprečitev nadaljnje eskalacije napetosti in zagotovitev mirne rešitve globoke politične krize, ki pretresa to južnoameriško državo po nedavnih volitvah. Države podpisnice so izrazile zaskrbljenost nad razmerami in poudarile pomen transparentnosti pri objavi volilnih izidov. Kljub prizadevanjem za enotnost je Madžarska ponovno uporabila pravico do veta, kar je preprečilo sprejetje izjave na ravni celotnega bloka. Takšna razhajanja znotraj Evropske unije glede zunanjepolitičnih vprašanj niso novost, vendar pa v tem primeru poudarjajo osamljenost Budimpešte pri vprašanju legitimnosti venezuelskih oblasti. Preostalih 26 članic ostaja neomajnih pri zahtevi po spoštovanju demokratičnih standardov in zaščiti človekovih pravic v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Politični strokovnjak izjavlja, da bi moral interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje venezuelskega naftnega sektorja, bogatega z nafto, kanadski industriji nafte in plina služiti kot opomin, da ne sme paničariti in mora ostati konkurenčna.

Število smrtnih žrtev sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo se je po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 80. Kot poroča časnik The New York Times, so med žrtvami tako civilisti kot pripadniki venezuelskih varnostnih sil. Visoki venezuelski uradnik je ob tem opozoril, da bi končno število mrtvih lahko še naraslo, saj se razmere na terenu še vedno razvijajo. Operacija se je začela v zgodnjih sobotnih urah z močnimi eksplozijami, ki so pretresle prestolnico Caracas. Napad je sprožil val globalnih napetosti in ostre obsodbe s strani mednarodne skupnosti. Ameriška vojaška dejavnost v regiji, ki se je stopnjevala v zadnjih mesecih, je tako prerasla v neposreden oborožen spopad z namenom spremembe režima v državi, kar je Venezuela v preteklosti že večkrat napovedala in skušala preprečiti po diplomatski poti.

Madžarska je bila edina država članica Evropske unije, ki ni podprla izjave visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Kaje Kallas glede razmer v Venezueli. Dokument je bil objavljen na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Po aretaciji Nicolása Madura si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva vzpostaviti začasno vlado v Venezueli, ki bi bila naklonjena Združenim državam Amerike. Pete Hegseth, ameriški minister za obrambo, je izjavil, da bo Donald Trump odločil, kaj se bo zgodilo v Venezueli.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po zajetju v Caracasu prepeljali v ZDA. Maduro naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Javier, Venezuelčan, ki je pobegnil iz režima Nicolása Madura, je za BFMTV povedal, da je njegova družina v Venezueli zelo prestrašena. Trumpova administracija je zajetje Madura izkoristila za provokacije na uradnih kanalih.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je predsednik Trump napovedal, da ZDA načrtujejo "voditi" Venezuelo, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Medtem ko nekateri Venezuelci izražajo upanje, ostaja nejasno, kdo bo dejansko prevzel oblast in kako bo potekala tranzicija.

Po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske so se Venezuelci začeli spraševati, kdo dejansko vodi državo. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je stopil v stik z Madurjevim namestnikom. Dogodek, ki je prikazan kot normalizacija škandaloznega, je sledil večmesečnim pripravam.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno odprl vprašanje nakupa Grenlandije, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike to ozemlje potrebujejo zaradi njegovega strateškega pomena. Grenlandija, ki je avtonomni del danskega kraljestva in hkrati del območja NATO, predstavlja ključno točko v Arktiki, kjer se vse močneje križajo interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Danska stran se je na te trditve ponovno odzvala z zavrnitvijo in poudarkom na avtonomiji otoka. Obenem je Trump stopnjeval napetosti z Venezuelo, ko je po nedavnih vojaških operacijah v tej državi javno zagrozil venezuelski podpredsednici. Njegove izjave prihajajo neposredno po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na venezuelskem ozemlju, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Predsednik je s temi napovedmi potrdil svoje ambicije po širjenju ameriškega vpliva tako na arktičnem severu kot v Latinski Ameriki.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Donald Trump je zagrozil venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez s "zelo visoko ceno", če ne bo sodelovala z ZDA. Poudaril je, da ga pri Venezueli zanima predvsem nafta, ne pa domnevna trgovina z drogami. Po operaciji v Venezueli se v Evropi pojavljajo strahovi, da bi Trump lahko napadel Grenlandijo, saj je že večkrat izrazil željo, da bi jo ZDA prevzele.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Po podatkih časnika New York Times, ki se sklicuje na vire, je število smrtnih žrtev ameriškega napada na Venezuelo doseglo 80, vključno s civilisti in pripadniki varnostnih sil. ZDA so izvedle obsežen napad na ozemlje Venezuele.

Po aretaciji Nicolasa Madura so Združene države, pod vodstvom Donalda Trumpa, izrazile željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z novimi venezuelskimi voditelji po odstavitvi Madura, če bodo sprejeli »pravo odločitev«. Medtem pa se že pol stoletja vleče spor med Venezuelo in ameriškimi naftnimi podjetji glede odškodnin, ki izvirajo iz nacionalizacije naftnega sektorja, kjer so ameriška podjetja utrpela milijardne izgube. Ekonomisti ocenjujejo, da so Trumpove obtožbe neutemeljene.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v Madridu potekali protesti proti »imperialistični agresiji« ZDA. Ameriški zunanji minister Rubio je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z venezuelsko vlado, če bo ta sprejemala »prave odločitve«, in dodal, da ZDA ne posegajo v notranje zadeve drugih držav, temveč ščitijo svoje interese. Pet levičarskih vlad Latinske Amerike (Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj) in Španija so izdale skupno izjavo, v kateri so zavrnile vsakršne poskuse nadzora nad Venezuelo. Roger Waters je kritiziral Trumpovo politiko do Venezuele, Evropska unija pa je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva.

Venezelska vojska je obsodila »strahopetno ugrabitev« Nicolása Madura in njegove žene ter obtožila ameriške sile »hladnokrvnega« umora Madurovega varnostnega spremstva. Obrambni minister Vladimir Padrino López je Združene države obtožil kolonialističnih teženj.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti, in izključil volitve, dokler se ne vzpostavijo zakon, red in ekonomska disciplina. Poleg tega je Trump obtožil kolumbijskega predsednika Gustava Petro vpletenosti v trgovino z drogami in ni izključil operacije proti njemu, podobne tisti v Venezueli. Po poročanju New York Posta naj bi Trump za napad na Venezuelo odločil zaradi plesov Nicolasa Madura.

Po zajetju Nicolása Madura je venezuelska vojska za začasno predsednico za obdobje 90 dni priznala Delcy Rodríguez, kar je potrdil tudi minister za obrambo Vladimir Padrino López. Donald Trump je Rodríguezovi zagrozil s posledicami. Edmundo González Urrutia, opozicijski voditelj, ki trdi, da je zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je pozval vojsko k izpolnitvi suverenega mandata in zahteva pravico do prevzema predsedniškega položaja. Medtem so se cene nafte znižale, kar je posledica ameriške operacije v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili scenariji o prihodnosti Venezuele, pri čemer je ključno, kako se bosta odzvala Washington in razdeljena venezuelska politika. Medtem nemški mediji poročajo o nemirih v Venezueli po ameriški operaciji proti Maduru in ugibajo o vlogi posameznikov, kot je 'Tigerin', v morebitnem kaosu.

Državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Združene države Amerike ne bodo prevzele vsakodnevne vloge v upravljanju Venezuele, ampak se bodo osredotočile na izvajanje obstoječe "naftne karantene" proti državi. Ta izjava je v nasprotju s prejšnjimi trditvami predsednika Trumpa o "vodenju" Venezuele po tajni operaciji, v kateri je bil Maduro odstranjen.

Venezuelski minister obrambe, Vladimir Padrino Lopez, je v televizijskem nagovoru obtožil ameriške vojake, da so med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene Silie Flores pobili večino njune osebne straže in naključne civiliste.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je 4. januarja izjavil, da so se Združene države Amerike pripravljene povezati s sedanjim venezuelskim vodstvom, v kolikor bodo tamkajšnji uradniki sprejeli »pravilne odločitve«. Izjava prihaja neposredno po drzni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rubio je ob tem poudaril, da prihodnji odnosi zahtevajo korenite spremembe, zlasti pri preprečevanju delovanja kitajskih obveščevalnih služb na venezuelskem ozemlju. Po njegovih besedah Venezuela ne sme več služiti kot oporišče za tuje akterje, ki ogrožajo varnost regije. Medtem ko so Rusija, Kitajska in druge države ostro obsodile ameriško posredovanje kot kršitev venezuelske suverenosti, del venezuelske diaspore operacijo podpira. Venezuelci, ki živijo v tujini, denimo na Tajskem, so izpostavili, da suverenost države že leta spodkopavajo prikriti vplivi tujih sil, ki podpirajo Madurov režim, ne pa dejanja Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja pri strategiji večstranskega pritiska, s katero želi stabilizirati razmere v državi in ustaviti mednarodno trgovino z drogami, v katero naj bi bil vpleten vrh venezuelske oblasti.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Državni sekretar Marco Rubio je nakazal, da ZDA ne bodo prevzele vsakodnevnega upravljanja Venezuele, temveč bodo izvajale obstoječo "naftno karanteno" nad državo. To je preobrat po tem, ko je predsednik Trump dan prej napovedal, da bodo ZDA razpravljale o načrtih za Venezuelo.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi obsodile vojaško posredovanje ZDA v Venezueli kot nevaren precedens za regionalno varnost in kršitev mednarodnega prava. Države so izrazile zaskrbljenost zaradi aretacije Nicolása Madura in ponovile poziv k mirni rešitvi ter spoštovanju suverenosti Venezuele.

V Hamburgu je približno 500 ljudi protestiralo proti domnevnemu ameriškemu napadu na Venezuelo in odstavitvi predsednika Madura z obsežno vojaško operacijo. Leonore Gewessler je obsodila ameriške napade na Venezuelo kot očitno kršitev mednarodnega prava, pri čemer je Nicolása Madura izrecno imenovala za predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump se po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške posebne enote prijele predsednika Nicolása Madura, spopada z naraščajočimi kritikami znotraj lastnega gibanja MAGA. Privrženci predsedniku očitajo, da preveč pozornosti namenja zunanjepolitičnim vprašanjem, vključno s posredovanjem v Latinski Ameriki in iskanjem mirovnih rešitev v Ukrajini, namesto da bi se prednostno posvetil reševanju domačih gospodarskih težav v Združenih državah Amerike. V Venezueli medtem vladata negotovost in strah pred destabilizacijo države. Trump je nakazal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale državo, pri čemer je izrazil skepso do sposobnosti venezuelske opozicije za prevzem oblasti. Namesto tega je napovedal možnost sodelovanja s civilnim delom Madurove nekdanje klike, kar je povzročilo dodatno zmedo glede prihodnje politične ureditve države po koncu Madurove vladavine.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA začele hitro vzpostavljati vodljivo začasno vlado v Venezueli. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA 'vodile' Venezuelo. Marjorie Taylor Greene je pozvala Trumpovo administracijo, naj se bolj osredotoči na politike 'Amerika na prvem mestu'. Emmanuel Macron je poudaril, da mora prehod v Venezueli spoštovati voljo venezuelskega ljudstva.

Po zajetju Nicolása Madura so Združene države Amerike izrazile pripravljenost sodelovati s preostalimi venezuelskimi voditelji, če bodo sprejeli "pravo odločitev", medtem ko je Ekvador omejil vstop Venezuelcem, ki so povezani z Madurovo vlado. Operacija ZDA v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih predstavljala ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko. Brazilska ministrica Gleisi Hoffmann je guvernerja São Paula, Tarcísia de Freitasa, označila za cinika zaradi njegovih komentarjev o vlogi Brazilije v situaciji v Venezueli.

Nekaj sto protestnikov se je v nedeljo popoldne zbralo na amsterdamskem trgu Museumplein, kjer so pred ameriškim konzulatom izrazili nasprotovanje vojaškemu napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Shod sta med drugim organizirali skupini Volkeren voor Vrede in protifašistična organizacija Antifascistische oud-Verzetsstrijders Nederland (AFVN), ki sta k udeležbi pozvali prek družbenih omrežij. Protest je minil v znamenju kritik ameriške zunanje politike in pozivov k miru v latinskoameriški regiji. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na kršitve suverenosti Venezuele, medtem ko so organizatorji poudarjali pomen mednarodne solidarnosti v boju proti imperializmu. Nizozemska policija je dogodek spremljala, vendar o večjih izgredih niso poročali. Protest v Amsterdamu se pridružuje širšemu valu odzivov v Evropi, ki so se pojavili po stopnjevanju napetosti in neposrednih vojaških akcijah Washingtona v tej južnoameriški državi.

Po aretaciji Nicolása Madura so se v južni Floridi začela praznovanja med Venezuelci. Somaliland je podprl ameriško operacijo v Venezueli in Madurovo aretacijo. V ameriški vojaški operaciji, ki je ciljala na Madura, naj bi bilo ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Madura so zaprli v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Po aretaciji Nicolasa Madura s strani ZDA v Venezueli vlada negotovost glede vodenja države. Visoki venezuelski uradniki so izjavili, da bo vlada ostala enotna. Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele s strogimi posledicami. Potekajo protesti proti ameriški intervenciji.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil njegovi naslednici Delcy Rodriguez z resnejšimi posledicami, če se ne bo podredila ZDA. Medtem ko sta Donald Trump mlajši in Eric Trump javno proslavljala napad v Venezueli, se je Ivanka Trump osredotočila na druge stvari. Pojavile so se tudi razprave o Monroejevi doktrini v povezavi z ameriškim posegom. Nejasno ostaja, kaj želi Trump doseči z intervencijo, ki jo je izvedel brez ozira na pravila in norme.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in ostro obsodbo zaradi nedavnih ameriških vojaških napadov na Venezuelo, ki so vključevali uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajski uradni govornik je dejanja Združenih držav Amerike označil za očitno kršitev mednarodnega prava in grob poseg v venezuelsko nacionalno suverenost. Po navedbah Pekinga gre za dejanja hegemonije, ki neposredno spodkopavajo stabilnost v regiji. Odziv Kitajske sledi obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Delta Force v Caracasu prijele Nicolása Madura. Kitajska diplomacija poudarja, da takšni enostranski vojaški ukrepi niso sprejemljivi in da bi morala mednarodna skupnost spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov. Napadi so sprožili val kritik tudi v drugih državah, medtem ko ZDA operacijo opravičujejo kot nujno misijo za prijetje obtoženih ubežnikov.

Po aretaciji Nicolása Madura je obrambni minister Vladimir Padrino López podprl Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele. López je pozval prebivalstvo, naj nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Razkrito je bilo, da je Delcy Rodriguez študirala pravo v Franciji in je hči gverilca. Opisana je kot ključna osebnost chavističnega režima.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.