Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na tamkajšnjo oblast. V telefonskem pogovoru za revijo The Atlantic je odkrito zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez. Trump je poudaril, da bo Rodríguezova, če ne bo v celoti sodelovala z Združenimi državami Amerike, plačala visoko ceno, ki bo verjetno še višja od tiste, ki jo je plačal Maduro. Slednji je trenutno zaprt v New Yorku, medtem ko Trump napoveduje, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi viri.
Trumpova agresivna zunanja politika v regiji sproža mednarodno zaskrbljenost zaradi ponovnega vzpona vplivnih sfer iz 19. stoletja. Predsednik ZDA je nakazal, da Venezuela morda ni osamljen primer, in izdal opozorila tudi Kolumbiji, Kubi in Mehiki. Poleg dogajanja v Latinski Ameriki so v javnost ponovno prišle informacije o Trumpovem zanimanju za prevzem Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo ameriške dominance. Kritiki opozarjajo na proces »putinizacije« ameriške zunanje politike, kjer se diplomatski pritiski vse pogosteje nadomeščajo z neposrednimi vojaškimi grožnjami in posegi v suverenost tujih držav.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Venezueli in agresivna zunanja politika ZDA neposredno vplivata na globalne energetske trge, kar se odraža v cenah nafte v Sloveniji. Nestabilnost v Latinski Ameriki in morebitna nova vojaška žarišča zahtevajo pozornost slovenskega zunanjega ministrstva v okviru usklajevanja skupne zunanje in varnostne politike EU.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja ameriška dejanja, saj bi morebitna destabilizacija širše regije lahko povzročila nove migracijske pritiske in vplivala na mednarodne diplomatske odnose, kjer se Slovenija tradicionalno zavzema za spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti držav.
:format(jpeg):fill(f8f8f8,true)/s3/static.nrc.nl/podcasts/wp-content/blogs.dir/131/files/2020/11/nrcpodcastfeatured-image1280x768v01vandaag.png)
/2025/10/22/063-2242452052-68f8718f65e71555626386.jpg)
/2026/01/03/roussel-ok-69597018a664a838075012.jpg)
