Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Tehnološki velikani in razvijalci se pri načrtovanju milijardnih naložb v vse večje podatkovne centre, namenjene umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, v zadnjem času spopadajo z močnim odporom lokalnih skupnosti po celotnih Združenih državah Amerike. Prebivalci manjših mest in predmestij vse pogosteje nasprotujejo projektom, saj trdijo, da ti ogrožajo njihovo bivalno okolje, naravne vire in kakovost življenja. Val nasprotovanja se hitro širi, pri čemer si mesta in naselja izmenjujejo strategije in informacije o tem, kako preprečiti gradnjo objektov, ki postajajo vse večji zaradi rastočih potreb po procesni moči. Lokalni uradniki so se znašli pred zahtevnimi odločitvami, saj te naprave porabijo ogromne količine električne energije in vode, številni kraji pa nimajo pripravljene ustrezne zakonodaje, ki bi urejala takšne gradnje. Zaradi tega morajo občinski sveti obravnavati posebne izjeme ali pripravljati nove zakone pod velikim pritiskom javnosti. Nekdaj mirna srečanja lokalnih skupnosti so postala prizorišča burnih razprav, kjer prebivalci od vodstev zahtevajo zavrnitev projektov. Tehnološka podjetja, ki iščejo zanesljive energetske povezave, so prisiljena iskati nove lokacije, vendar povsod naletijo na organiziran odpor, kar bi lahko upočasnilo razvoj digitalne infrastrukture.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežne strukturne spremembe, saj naj bi do leta 2030 zaradi uvajanja umetne inteligence (AI) in pospešene digitalizacije ugasnilo več kot 200.000 delovnih mest. Analiza ameriške investicijske banke Morgan Stanley, o kateri poroča Financial Times, razkriva, da bo avtomatizacija procesov močno zmanjšala potrebo po človeški delovni sili v finančnih ustanovah po celotni celini. Napovedi kažejo na velik vpliv tehnologije na administrativna dela in rutinske operacije, ki jih lahko algoritmi opravijo hitreje in z manj stroški. Banke vse pogosteje vlagajo v napredna digitalna orodja, da bi optimizirale svoje poslovanje in ohranile konkurenčnost na globalnem trgu. Čeprav bo tehnologija ustvarila nekatera nova specializirana delovna mesta, bo neto izguba zaposlitev po mnenju strokovnjakov precejšnja, kar bo zahtevalo prilagoditev izobraževalnih sistemov in trga dela.

Tehnološka podjetja, ki vlagajo milijarde dolarjev v širitev podatkovnih centrov za podporo umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, se vse pogosteje spopadajo z nasprotovanjem lokalnih prebivalcev v Združenih državah Amerike. Skupnosti v zveznih državah, kot je Pensilvanija, vse glasneje izražajo nezadovoljstvo na sejah občinskih svetov, kjer uradnike pozivajo k zavrnitvi projektov zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov. Glavni razlogi za odpor so povezani z vplivom na okolje, saj ti objekti porabijo ogromne količine električne energije in vode. Lokalne oblasti se trudijo prilagoditi svoje prostorske načrte in zakonodajo, da bi ugotovile, ali se tovrstni energetsko potratni centri sploh umeščajo v njihovo okolje. Prebivalci opozarjajo, da so projekti pogosto načrtovani v neposredni bližini njihovih domov, kar povzroča skrbi glede hrupa in vizualnega posega v prostor. Medtem ko razvijalci iščejo nove lokacije s hitrejšimi povezavami do virov energije, se informacije o uspešnih uporih širijo med različnimi kraji, kar vodi do usklajenega civilnega upora proti hitri rasti tehnološke infrastrukture.

Skupna raziskovalna ekipa Korejskega naprednega inštituta za znanost in tehnologijo (KAIST) ter domačega biotehnološkega podjetja Neogenlogic je razvila nov model umetne inteligence, ki omogoča proizvodnjo povsem nove vrste personaliziranih cepiv proti raku. Nova platforma umetne inteligence pomaga pri prepoznavanju neoantigenov, ki so edinstveni za vsakega posameznega bolnika z rakom. Ti beljakovinski drobci, pridobljeni z mutacijami, so ključni za učenje bolnikovega imunskega sistema, da prepozna in uniči rakave celice. Znanstveniki so poudarili, da bi ta tehnologija lahko bistveno pripomogla k preprečevanju ponovitve bolezni, saj omogoča natančno ciljanje specifičnih mutacij v telesu posameznika. Razviti model umetne inteligence znatno skrajša čas in poveča natančnost identifikacije teh specifičnih tumorskih markerjev, kar je bilo v preteklosti dolgotrajen in zahteven proces. Dosežek predstavlja pomemben korak naprej na področju precizne onkologije in uporabe naprednih digitalnih orodij v medicini.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 po številu prodanih električnih vozil prehitel ameriško družbo Tesla in tako prevzel vodilno vlogo na svetovnem trgu. Po dostopnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov, medtem ko so ocene za Teslo znašale približno 1,6 milijona vozil. Ta premik na vrhu odraža hitro rast kitajske avtomobilske industrije in vse večjo konkurenčnost njihovih modelov na globalni ravni. Vzpon kitajskega velikana se dogaja v času, ko se je ameriška Tesla spopadala z upadom prihodkov in dobička, kar je bilo opazno že v drugi polovici leta 2024 in začetku leta 2025. Medtem ko BYD širi svojo ponudbo in dosega nove trge, je Tesla v zadnjem obdobju poročala o manjšem povpraševanju in nižjem tržnem deležu, zlasti na evropskem trgu. Dinamika prodaje kaže na strukturne spremembe v panogi e-mobilnosti, kjer kitajska podjetja učinkovito izkoriščajo prednosti v dobavnih verigah in nižjih proizvodnih stroških.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Novozelandski minister za zdravje Simeon Brown je odredil uradno revizijo odziva na obsežen kibernetski napad na platformo ManageMyHealth, ki hrani občutljive podatke o pacientih. Ministrstvo za zdravje bo pod drobnogled vzelo postopke obvladovanja krize, medtem ko se izteka rok, ki so ga postavili hekerji za objavo ukradenih informacij. Odločitev za revizijo je bila sprejeta po tem, ko so se pojavili resni pomisleki glede varnosti digitalne infrastrukture v zdravstvu. Podjetje ManageMyHealth še vedno ni obvestilo vseh posameznikov, katerih osebni podatki bi lahko bili ogroženi v napadu. Minister Brown je poudaril, da je ključnega pomena razumeti vrzeli v odzivnem protokolu, da bi preprečili podobne incidente v prihodnje. Situacija ostaja napeta, saj hekerska skupina grozi z razkritjem zaupnih kartotek pacientov, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo zasebnosti državljanov in zaupanju v javni zdravstveni sistem.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Ruske finančne ustanove so poostrile nadzor nad transakcijami svojih strank na spletnih platformah, kar je povzročilo pogoste blokade pri plačevanju dragih naročil. Kot so poročali ruski mediji, banke samodejno zavračajo operacije, ki jih ocenijo kot sumljive, stranke pa o tem obvestijo s sporočilom, da je bilo plačilo ustavljeno zaradi preprečevanja goljufij. Za sprostitev sredstev morajo uporabniki nato stopiti v stik z banko ali počakati na klic svetovalca oziroma glasovnega pomočnika, ki preveri pristnost transakcije. Ukrepi so bili uvedeni zaradi povečanega števila prevar, kjer se storilci izdajajo za predstavnike partnerskih programov spletnih tržnic. Goljufi žrtvam obljubljajo zaslužek v zameno za obročno odplačevanje drage elektronike, zaradi česar potrošniki ostanejo z dolgovi. Banke strankam ob potrditvi legitimnosti nakupa nudijo tudi izobraževalna gradiva o prepoznavanju metod, ki jih uporabljajo spletni kriminalci, da bi zmanjšale tveganja v prihodnosti.

Francosko poštno podjetje La Poste je bilo 1. januarja 2026 ponovno tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je ohromil njihove spletne storitve in strani. Incident se je zgodil le teden dni po prvem valu napadov med božičnimi prazniki, zaradi česar so bili številni servisi za stranke ponovno nedostopni. Čeprav preiskava zadnjega vdora še poteka, strokovnjaki opozarjajo na podobnosti s prejšnjim incidentom, ki je povzročil precejšnje motnje v delovanju poštnih storitev po celotni Franciji. Skupina La Poste se je s težavami pri dostopu do spletnih portalov in digitalnih storitev začela spopadati v četrtek zjutraj. Po navedbah podjetja so bili sistemi zaradi napada onemogočeni, kar je vplivalo na milijone uporabnikov, ki so želeli uporabiti poštne ali bančne storitve v okviru hčerinske družbe La Banque Postale. Gre za kritično infrastrukturo, zato so organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili obseg morebitne kraje podatkov in preprečili nadaljnjo škodo. Napad sovpada z obdobjem povečanega števila napadov na evropske institucije, za katere so v preteklosti pogosto prevzele odgovornost proruske hekerske skupine. Čeprav za zadnji napad uradna potrditev povzročitelja še ni bila podana, prejšnja izkušnja iz božičnega tedna kaže na sistematično ciljanje francoske državne infrastrukture. Družba si trenutno prizadeva za ponovno vzpostavitev storitev, vendar opozarja na previdnost pri uporabi spletnih kanalov.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.

Tehnološki svet se konec leta 2025 spopada z vrsto varnostnih incidentov, ki so razkrili kritične ranljivosti pri uveljavljenih ponudnikih storitev. Varnostni inženir Jake Ashton je pri ameriškem telekomunikacijskem operaterju T-Mobile odkril resno pomanjkljivost, ki je omogočala dostop do seznama telefonskih številk strank preko javno dostopne promocijske strani. Incident je sprožil val ogorčenja med uporabniki, ki podjetju očitajo ponavljajoče se varnostne spodrsljaje. Istočasno so preiskovalci, vključno z znanim spletnim detektivom ZachXBT, razkrili obsežno goljufijo s socialnim inženiringom, v kateri je napadalec, ki se je izdajal za podporo strankam borze Coinbase, odtujil za več kot dva milijona dolarjev kriptosredstev. Napadalec je žrtve prepričal v razkritje dostopnih podatkov preko aplikacije Telegram, pridobljena sredstva pa porabil za igre na srečo in luksuzne dobrine. Poleg teh incidentov so leto 2025 zaznamovali tudi napadi na odprtokodno programsko opremo, vključno s črvom Shai-Hulud v ekosistemu NPM in ribarjenjem na portalu PyPI, kar poudarja nujnost krepitve varnostnih protokolov v celotni digitalni dobavni verigi.

Družba Disney je privolila v plačilo 10 milijonov ameriških dolarjev civilne kazni za poravnavo tožbe v Kaliforniji zaradi kršitev zveznega zakona o varstvu zasebnosti otrok na spletu (COPPA). Ameriško ministrstvo za pravosodje je podjetje obtožilo, da na platformi YouTube ni ustrezno označilo videoposnetkov, namenjenih otrokom, kar je omogočilo sledenje podatkom brez predhodnega dovoljenja staršev. Napaka je prizadela priljubljene franšize, kot sta Frozen in Toy Story, s čimer so bili mladoletniki izpostavljeni nezakonitemu zbiranju informacij za namene oglaševanja. Sodni postopek se je končal s potrditvijo poravnave s strani zveznega sodnika, s čimer se je podjetje izognilo nadaljnjim pravnim zapletom glede nepravilnega ravnanja s podatki mlajših uporabnikov. Disney se je poleg denarne kazni zavezal tudi k izboljšanju svojih protokolov za identifikacijo vsebin, ki so namenjene otrokom, da bi v prihodnje zagotovil skladnost z zakonodajo o zasebnosti. Incident poudarja vse večji nadzor regulatornih organov nad tehnološkimi velikani in njihovim upravljanjem s podatki najbolj ranljivih skupin uporabnikov na globalnih video platformah.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.

Tehnološki sektor se ob koncu leta 2025 sooča s korenitimi spremembami, saj število agentov umetne inteligence (UI) in strojne identitete zdaj močno presegajo število človeških uporabnikov, in sicer v razmerju 82 proti 1. Ta hiter porast povzroča resne težave tradicionalnim varnostnim arhitekturam IAM, ki so bile prvotno zasnovane za ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo do leta 2028 kršitve, povezane z zlorabo UI agentov, predstavljale četrtino vseh vdorov v podjetja, kar sili podjetja, kot je ServiceNow, v milijardne naložbe v varnostno infrastrukturo. Na trgu istočasno prihaja do pomembnih konsolidacij in lansiranja novih orodij. Podjetje Qvantel je uspešno zaključilo prevzem družbe Optiva, s čimer je nastal globalni velikan na področju telekomunikacijskih rešitev, ki jih poganja UI. Podjetje x.ai je predstavilo platformi Grok Business in Enterprise, ki obljubljata večjo varnost pri delu s podatki v oblaku, medtem ko je borza KuCoin lansirala asistenta KIA za analizo kripto trga. Te novosti so neposredna posledica trendov, ki smo jim bili priča v preteklem letu, vključno z Metinim prevzemom podjetja Manus AI, kar potrjuje, da avtonomni agenti postajajo osrednji element sodobnega digitalnega gospodarstva.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

Tehnološki velikan Apple naj bi po poročilih iz industrije korenito spremenil svojo strategijo izdajanja novih naprav, saj standardnega modela iPhone 18 leta 2026 ne bo na trgu. Po novih informacijah naj bi podjetje izid osnovnega modela zamaknilo na leto 2027, kar bi pomenilo prvo prekinitev tradicije vsakoletnega osveževanja celotne linije pametnih telefonov iPhone. Kljub temu podjetje ne miruje na področju programske opreme, saj so izdali posodobitev iOS 26.2. Ta prinaša pomembne nadgradnje za storitev Apple Music, vključno z besedili pesmi za poslušanje brez povezave in naprednejšimi seznami predvajanja, ki so prilagojeni uporabnikovim navadam. Zamik izida modela iPhone 18 sledi obdobju prestrukturiranja ponudbe, ki vključuje tudi načrtovano uvedbo prvega zložljivega iPhona. Analitiki ocenjujejo, da Apple s temi potezami poskuša stabilizirati prodajo po težavah z nekaterimi novejšimi modeli, kot je bil ultra tanki iPhone Air. Namesto hitrega izdajanja novih iteracij strojne opreme se podjetje trenutno bolj osredotoča na izboljšanje uporabniške izkušnje prek operacijskega sistema iOS 26, ki uvaja vizualne spremembe in nove funkcionalnosti za vsakodnevno uporabo. Medtem ko ljubitelji tehnologije čakajo na iPhone 18, ostaja poudarek na prihajajoči seriji 17 in inovacijah na področju prepogljivih zaslonov.

Tajvanski urad za razvoj delovne sile (oddelek Taoyuan-Hsinchu-Miaoli) je v luči hitrega razvoja tehnologij umetne inteligence (AI) in računalništva v oblaku uvedel specializirane programe usposabljanja. Ti vključujejo tečaje za razvoj aplikacij AI, platformo AWS in programiranje v jeziku Python, namenjeni pa so brezposelnim osebam in tistim, ki želijo zamenjati karierno pot. Med uspešnimi primeri izstopa zgodba 42-letnega strokovnjaka za informacijsko tehnologijo, ki se je s pomočjo teh programov preoblikoval v specialista za AI tehnologije. Hkrati je korporacija Microsoft objavila poročilo o trendih za leto 2026, v katerem napoveduje, da se bo umetna inteligenca preobrazila iz orodja v aktivnega sodelavca. Po napovedih bodo agenti AI prevzeli vlogo "digitalnih kolegov", ki bodo pomagali manjšim ekipam pri obvladovanju kompleksnih nalog, upravljanju podatkov in ustvarjanju personaliziranih vsebin. Poročilo poudarja, da bo za takšen prehod nujna vzpostavitev robustnih varnostnih mehanizmov za zaščito podatkov in uporabnikov v vseh panogah.

V Srbiji se je danes začela uporaba enotne programske rešitve eBolovanje - Poslodavac, ki v celoti digitalizira postopek izdaje potrdil o začasni zadržanosti od dela. Nov sistem omogoča hitrejšo in zanesljivejšo izmenjavo podatkov med osebnimi zdravniki, delodajalci in Republiškim skladom za zdravstveno zavarovanje (RFZO). S tem korakom se v državi ukinja potreba po papirni dokumentaciji, ki so jo zaposleni do sedaj morali osebno dostavljati svojim delodajalcem. Digitalizirana storitev delodajalcem omogoča neposreden dostop do potrdil in naknadnih doznak preko portala e-uprave. Izbrani zdravniki podatke o bolniškem staležu vnesejo v sistem, delodajalci pa jih prevzamejo v elektronski obliki, kar zmanjšuje administrativno breme in možnost napak pri prenosu informacij. Ta reforma predstavlja pomemben mejnik v digitalizaciji srbskega javnega sektorja in zdravstva, saj poenostavlja birokratske postopke za vse vpletene strani.

Črnogorsko ministrstvo za šolstvo, znanost in inovacije je sporočilo, da je v letu 2025 uspešno izvedlo vrsto programov strokovnega usposabljanja za učitelje in strokovne sodelavce. Glavni cilj teh dejavnosti je bil krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje kakovosti pouka v državi. Skupaj je bilo organiziranih 168 izobraževalnih skupin, ki se jih je udeležilo 2.662 udeležencev, kar po navedbah ministrstva potrjuje močno zavezanost izobraževalnega sistema digitalni transformaciji in profesionalnemu razvoju pedagoškega kadra. Največ udeležencev se je udeležilo usposabljanja za uporabo orodij Microsoft Office 365, kar naj bi učitelje opolnomočilo za učinkovito rabo digitalnih pripomočkov pri vsakodnevnem delu. Programi so vključevali tudi samoproceno digitalnih kompetenc z orodjem SELFIE, interaktivno poučevanje z Educaplay ter vsebine o digitalni varnosti in izdelavi spletnih testov. V okviru inovativnih pristopov so izvajali tudi usposabljanja s področja programiranja (MakeCode), medijske pismenosti in tehnologij STEM, vključno z osnovami 3D-modeliranja in tiska. Vse izvedene aktivnosti so bile usklajene z evropskim (DigCompEdu) in nacionalnim okvirom digitalnih kompetenc za učitelje, kar neposredno nadgrajuje predhodna specializirana usposabljanja, kot je bil oktobrski program o digitalni varnosti.

Turško ministrstvo za okolje, urbanizem in podnebne spremembe je uvedlo novo digitalno aplikacijo z nazivom "Šantiye-M", ki prinaša korenite spremembe pri vodenju gradbenih projektov. Sistem vodjem gradbišč omogoča digitalno beleženje dnevnih poročil, spremljanje stanja opreme in nadzor nad napredkom del v realnem času. Glavni cilj platforme je povečanje preglednosti in učinkovitosti pri izvajanju gradbenih del po celotni državi. Uporaba aplikacije bo sprva potekala na prostovoljni ravni, vendar bo s 1. januarjem 2026 postala obvezna za vse gradbene projekte v Turčiji. Z digitalizacijo dokumentacije nameravajo oblasti zmanjšati birokracijo in zagotoviti boljšo sledljivost procesov, kar je ključno za zagotavljanje varnostnih standardov v gradbenem sektorju. Aplikacija predstavlja pomemben korak v smeri modernizacije turške infrastrukture in gradbene industrije.

Novozelandski minister za zdravje Simeon Brown je odredil uradno revizijo odziva na obsežen kibernetski napad na platformo ManageMyHealth, ki hrani občutljive podatke o pacientih. Ministrstvo za zdravje bo pod drobnogled vzelo postopke obravnave vdora v varnostni sistem, saj se izteka rok, ki so ga postavili napadalci. Odločitev za revizijo je bila sprejeta po tem, ko je postalo jasno, da upravljavec platforme ManageMyHealth še ni obvestil vseh posameznikov, katerih osebni podatki so bili morda ukradeni. Preiskava bo osredotočena na učinkovitost zaščitnih protokolov in hitrost komunikacije z javnostjo. Incident je povzročil precejšnjo zaskrbljenost med uporabniki zdravstvenih storitev, saj gre za enega največjih vdorov v baze podatkov o pacientih v zadnjem obdobju. Minister Brown je poudaril, da je zagotavljanje varnosti digitalnih zdravstvenih kartotek ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti v zdravstveni sistem.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

Ministrstvo za notranje zadeve Ruske federacije je izdalo uradno opozorilo državljanom glede nevarnosti posredovanja osebnih podatkov neznanim osebam. Uprava za boj proti protipravni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izpostavila, da lahko že naključno razkritje določenih informacij privede do resnih posledic, vključno s krajo identitete in nepooblaščenim dostopom do finančnih sredstev. Strokovnjaki so poudarili, da določenih podatkov pod nobenim pogojem ne bi smeli razkrivati tretjim osebam, saj se ti pogosto zlorabljajo v kibernetskih napadih in prevarah. Organi pregona opozarjajo, da se število kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi podatki, povečuje, zato je previdnost pri komunikaciji z neznanci ključnega pomena za zaščito osebnega premoženja in zasebnosti.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je razkrilo tipične fraze, ki jih uporabljajo prevaranti, da bi pridobili dostop do portala Gosuslugi. Prevaranti se lažno predstavljajo kot zaposleni v spletnih trgovinah, dostavnih službah ali drugih službah in poskušajo iz žrtev izvabiti avtorizacijske kode.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo opozorilo o novi taktiki spletnih goljufov, ki žrtve iščejo prek platform za zmenke. Po navedbah ministrstva napadalci uporabljajo lažne profile žensk, da vzpostavijo stik z moškimi, nato pa komunikacijo hitro preselijo v zasebne klepetalnice. Tam žrtve prepričajo v nakup vstopnic za različne kulturne dogodke ali zmenke, nato pa sledi ključni del prevare. Ko je nakup domnevno opravljen, goljufi žrtvi sporočijo, da se dogodka ne morejo udeležiti, in ponudijo pomoč pri vračilu denarja. Žrtev nato prejme povezavo do lažne spletne strani, kjer naj bi vpisala podatke o bančni kartici za prejem vračila. Namesto povračila sredstev storilci s pridobljenimi podatki izpraznijo bančne račune uporabnikov. Ruska policija poziva državljane k previdnosti pri deljenju osebnih podatkov in uporabi nepreverjenih spletnih povezav.

Iranski minister za komunikacije in informacijsko tehnologijo je v nedeljo naznanil, da so iranske oblasti uspešno nevtralizirale izjemno zapleten kibernetski napad, usmerjen proti državni komunikacijski infrastrukturi. Po navedbah ministra je bil napad izveden sočasno z izstrelitvijo iranskih satelitov, kar kaže na strateško načrtovano operacijo. Cilj napada je bil eden od večjih telekomunikacijskih operaterjev v državi, minister pa ga je opisal kot enega najzahtevnejših v svetovnem merilu do zdaj. Operacija zaščite je potekala v dveh fazah, pri čemer so iranski strokovnjaki grožnjo upravljali tako na notranji kot na zunanji ravni. Čeprav minister ni neposredno pripisal krivde konkretni državi ali skupini, je poudaril, da je bila infrastruktura podvržena pritisku v trenutku, ko je Iran izvajal pomembne vesoljske dejavnosti. Iranske oblasti trdijo, da so vsi poskusi vdora v kritične sisteme propadli, komunikacijske poti pa so ostale neokrnjene kljub visoki intenzivnosti napada.

Trg kriptovalut je leto 2025 sklenil z mešanimi rezultati, pri čemer je Bitcoin po doseženih rekordnih vrednostih v prvi polovici leta doživel močan upad in vrednost znižal za približno 30 odstotkov. Analitiki za leto 2026 napovedujejo nadaljnjo nestanovitnost; Michael Terpin iz družbe Transform Ventures predvideva, da bi se cena Bitcoina zaradi panične prodaje kratkoročnih imetnikov lahko spustila na raven med 55.000 in 65.000 dolarjev, preden bi prišlo do morebitnega novega cikla rasti. Varnostna podoba trga je bila v preteklem letu kritična, saj so se izgube zaradi vdorov in goljufij povečale za 37 odstotkov v primerjavi z letom 2024. Skupno je bilo odtujenih za približno štiri milijarde dolarjev digitalnih sredstev, pri čemer so varnostni organi več kot polovico napadov pripisali severnokorejskim hekerskim skupinam. Najodmevnejši incident se je zgodil februarja, ko so napadalci prek kompromitirane strojne opreme razvijalca vdrli v borzo ByBit in odtujili za 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Ti dogodki so se stopnjevali po septembrskem obdobju, ko so se na trgu že pojavili prvi znaki makro vrha in premiki kapitala med večjimi kripto žetoni.

Iranski minister za komunikacije Sattar Hashemi je izjavil, da več kot 80 odstotkov prebivalstva Irana uporablja programe za zaobid spletne cenzure (VPN), kar povzroča resne varnostne težave za državo. Po njegovih besedah se vlada pod vodstvom predsednika Masouda Pezeshkiana zavzema za odpravo spletnih omejitev, vendar se pri tem spopada z močnim odporom različnih interesnih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev trenutnega stanja. Minister je poudaril, da razširjena uporaba teh orodij prinaša protivarstvene posledice, saj država nima nadzora nad pretokom podatkov, hkrati pa so uporabniki izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Hashemi je dodal, da so omejitve v preteklosti temeljile na varnostnih premislekih, vendar so danes prav te omejitve postale vir novih tveganj. Vlada namerava vprašanje cenzure obravnavati na prihajajočih sejah Sveta za kibernetski prostor, kjer bodo skušali najti rešitev za zmanjšanje odvisnosti od nepreverjenih programov.

Starlink je napovedal, da bo prebivalcem Venezuele zagotovil brezplačen satelitski internet do 3. februarja. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi napada ZDA na Caracas.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s seznama sankcioniranih oseb umaknila tri vodilne delavce, ki so povezani s konzorcijem Intellexa, proizvajalcem vohunske programske opreme. Po navedbah, objavljenih na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva, ta poteza predstavlja delni umik ukrepov, ki jih je lani uvedla administracija takratnega predsednika Joeja Bidna. Biden je takrat zaradi vloge pri razvoju in razširjanju invazivne tehnologije za nadzor uvedel sankcije proti skupno sedmim osebam, povezanim s omenjenim konzorcijem. Odločitev ministrstva pomeni spremembo politike do podjetij, ki razvijajo komercialna orodja za vdiranje v mobilne naprave. Konzorcij Intellexa je bil v preteklosti predmet številnih preiskav zaradi prodaje programske opreme Predator, ki so jo vlade po svetu domnevno uporabljale za nadzor nad novinarji, opozicijskimi politiki in aktivisti. Trumpova administracija z umikom sankcij spreminja pristop do nadzora nad industrijo kibernetskega orožja, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice za človekove pravice in digitalno varnost na globalni ravni.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v tradicionalnem novoletnem nagovoru, ki so ga v sredo zvečer predvajali državni mediji, pohvalil dosežke države na področju visoke tehnologije. Posebej je izpostavil napredek pri razvoju umetne inteligence, polprevodnikov in vojaške tehnologije. Ši je poudaril, da so te inovacije ključne za prihodnjo moč in neodvisnost države v spreminjajočem se globalnem okolju. Poleg gospodarskih in tehnoloških vprašanj je kitajski voditelj ponovil odločno stališče glede Tajvana. Ponovno je napovedal priključitev tega samovladnega otoka kitajski celini, kar Peking označuje kot neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede potrjujejo kontinuiteto kitajske zunanje politike in vztrajanje pri ozemeljski celovitosti, kar kljub pozivom k mirnemu reševanju sporov ohranja napetosti v regiji.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal o močnem sončnem izbruhu razreda M7,1. Gre za prvi tovrstni dogodek po treh dneh relativnega zatišja na površju Sonca. Izbruh te intenzivnosti spada med močnejše pojave, ki lahko vplivajo na dogajanje v zemeljski ionosferi, vendar ne predstavlja najvišje stopnje nevarnosti. Znanstveniki so pojav zabeležili prek opazovalnih sistemov laboratorija, ki spremljajo aktivnost v aktivnih območjih zvezde. Izbruhi razreda M so desetkrat šibkejši od ekstremnih izbruhov razreda X, vendar še vedno lahko povzročijo kratkotrajne motnje v radijskih komunikacijah na polarnih območjih in vplivajo na delovanje satelitskih sistemov v zemeljski orbiti. Trenutno se Sonce nahaja v obdobju povečane aktivnosti, kar je pričakovano glede na njegov 11-letni cikel.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Ameriška vesoljska agencija NASA je ob praznovanju novega leta objavila nove posnetke galaktične kopice, znane pod imenom Champagne Cluster (Kopica šampanjca). Gre za kompleksno strukturirano območje v vesolju, ki združuje podatke rentgenskega observatorija Chandra in različnih optičnih teleskopov. Slika prikazuje sijaj izjemno vročih plinov in zvezd, ki po svoji vizualni podobi spominjajo na mehurčke v kozarcu penine, s čimer so pri agenciji simbolično obeležili vstop v novo koledarsko leto. Kopica je bila prvotno odkrita konec leta 2020, vendar novi kompozitni posnetki ponujajo doslej najbolj podroben vpogled v njeno strukturo. Takšna opazovanja so ključna za razumevanje razvoja galaksij in porazdelitve temne snovi v vesolju. Rentgenski posnetki observatorija Chandra omogočajo astronomom, da zaznajo sevanje vročih plinov, ki so sicer nevidni za običajne optične instrumente, kar dopolnjuje celostno sliko tega oddaljenega nebesnega pojava.

Astronomsko dogajanje na silvestrski večer je opazovalcem ponudilo bogat naravni spektakel, ki je dopolnil tradicionalna praznovanja ob koncu leta. Na nebu so bili poleg ognjemetov vidni nekateri najlepši zimski astronomski pojavi, vključno z zimskim šesterokotnikom, ki ga sestavljajo najsvetlejše zvezde šestih različnih ozvezdij. Posebno pozornost je pritegnilo ozvezdje Orion, ki je bilo v jasnih razmerah izjemno izrazito in prepoznavno. Poleg zvezdnih formacij so lahko ljubitelji vesolja opazovali tudi Luno in planet Jupiter, ki sta bila vidna s prostim očesom. Na območjih z manj svetlobnega onesnaženja je bilo mogoče videti tudi šumeči pas Rimske ceste. Dogodek je bil zaradi jasnega zimskega vremena dostopen širokemu krogu ljudi, astronomi pa so ob prazničnem prehodu v novo leto poudarili pomen opazovanja naravnih nebesnih pojavov kot alternative umetni razsvetljavi.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

Proizvajalci prestižnih vozil so v zadnjem obdobju zaznali upad deleža električnih avtomobilov, kar je predvsem posledica spremenjenih davčnih politik in izboljšanja stroškovne učinkovitosti vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. V Indiji se je delež električnih vozil v luksuznem segmentu zmanjšal za približno tri odstotne točke, saj so nove dajatve povečale cenovno razliko med pogonskimi sklopi. Podobni trendi so opazni tudi na ameriškem trgu, kjer se avtomobilski giganti iz Detroita, kot so General Motors, Ford in Stellantis, ponovno osredotočajo na proizvodnjo velikih bencinskih vozil, ki prinašajo višje dobičke. Strategija podjetij temelji na uravnoteženju trenutnih profitov iz prodaje tradicionalnih poltovornjakov in športnih terencev z nujnostjo tehnološkega razvoja za ohranitev konkurenčnosti naproti kitajskim proizvajalcem. Globalni upad povpraševanja po električnih vozilih spremlja tudi omilitev okoljskih predpisov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Evropi, kjer so številne države odstopile od agresivnih mandatov za uvedbo e-mobilnosti. Analitiki družbe BloombergNEF napovedujejo, da se bo prodaja električnih vozil v ZDA v zadnjem četrtletju leta 2025 zmanjšala za 24 odstotkov v primerjavi z letom prej. Zaradi tega so proizvajalci prisiljeni krčiti število delovnih mest v tovarnah za e-vozila in začasno ustavljati nekatere proizvodne linije, da bi preprečili milijardne izgube zaradi neusklajene proizvodnje s tržnim povpraševanjem.

Avtomobilski strokovnjaki so pripravili seznam najučinkovitejših priključnih hibridnih vozil (PHEV), katerih cena ne presega meje 55.000 ameriških dolarjev. Ta vozila so prepoznana kot ključni most med tradicionalnimi avtomobili z notranjim zgorevanjem in popolnoma električnimi vozili, saj omogočajo od 50 do 80 kilometrov izključno električne vožnje, preden se vklopi bencinski motor. Priključni hibridi so še posebej primerni za voznike, ki si želijo zmanjšati emisije, a se hkrati želijo izogniti morebitnim omejitvam glede dosega, ki jih prinašajo povsem električni modeli. Za razliko od običajnih hibridov, ki energijo zajemajo le med zaviranjem, priključni hibridi uporabljajo večje baterije, ki jih je mogoče polniti preko električnega omrežja. To voznikom omogoča, da večino vsakodnevnih poti opravijo brez porabe goriva, hkrati pa ohranijo prilagodljivost bencinskega motorja za daljša potovanja. Analiza poudarja, da ta segment vozil postaja vse bolj konkurenčen, saj proizvajalci ponujajo napredne tehnologije po dostopnejših cenah, kar spodbuja hitrejši prehod na trajnostno mobilnost.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Nenadni dobički na kripto platformi za napovedovanje dogodkov Polymarket so sprožili preiskavo in ostre odzive v ameriškem kongresu, potem ko so tri denarnice pravilno napovedale odstavitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura le nekaj ur pred njegovo aretacijo. Po podatkih analitikov so lastniki denarnic, ki so bile ustvarjene in financirane le nekaj dni pred dogodkom, s stavami na ameriško vojaško posredovanje in padec venezuelskega režima zaslužili več kot 630.000 ameriških dolarjev. Zaradi nenavadnega časovnega ujemanja in visokih zneskov so se pojavili resni sumi, da so imeli posamezniki dostop do strogo zaupnih vojaških informacij. Ameriški kongresnik Ritchie Torres je v odziv na dogajanje že napovedal pripravo nove zakonodaje, ki bi zveznim uslužbencem in politikom prepovedala trgovanje na trgih napovedi, če imajo dostop do materialnih nejavnih informacij. Sumi o zlorabi informacij izhajajo predvsem iz dejstva, da je bila verjetnost vojaškega posredovanja v januarju na trgu ocenjena le na šest odstotkov, preden so omenjeni računi vložili znatna sredstva. Predsednik ZDA Donald Trump je po izvedeni operaciji potrdil, da je bila vojska v pripravljenosti že več dni, kar dodatno krepi sume o morebitnem odtekanju informacij iz vladnih ali vojaških krogov.

Družba Trump Media & Technology Group (TMTG) je napovedala, da bo delničarjem razdelila nov digitalni žeton. Pričakuje se, da bo žeton deloval na verigi blokov Cronos, v partnerstvu s podjetjem Crypto.com. Delnice TMTG so po objavi novice poskočile, vendar so kasneje del dobička zmanjšale.

Trump Media & Technology Group, podjetje, ki stoji za platformo Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute svojim delničarjem. Ta poteza predstavlja nadaljnji vstop družine Trump na področje digitalnih sredstev.

Vodilne južnokorejske finančne skupine, vključno s KB Kookmin in Shinhan, so ob začetku leta 2026 napovedale obsežno preoblikovanje svojih poslovnih modelov, ki se bodo osredotočali na produktivne finance in umetno inteligenco. Predsedniki uprav teh institucij so v novoletnih poslanicah poudarili, da bodo digitalna sredstva in stabilni kovanci, vezani na von, postali ključni stebri njihove dolgoročne konkurenčnosti. Ta premik sovpada z vse večjim institucionalnim sprejemanjem kriptovalute XRP, ki kljub stabilni ceni beleži rekordno nizka stanja na borzah in povečan pritok v namenske sklade ETF, kar nakazuje na močno dolgoročno akumulacijo s strani velikih vlagateljev. Hkrati so britanske oblasti z letom 2026 uvedle stroga pravila glede davčnega poročanja o kriptosredstvih, ki temeljijo na standardih OECD. Po novih predpisih morajo borze in ponudniki denarnic zbirati podrobne podatke o uporabnikih in njihovih transakcijah ter jih posredovati davčnemu uradu (HMRC). Na področju tokenizacije sredstev iz resničnega sveta (RWA) strokovnjaki napovedujejo preboj, saj se tehnologija veriženja blokov vse pogosteje uporablja za zavarovana posojila in poravnave. Azijsko-pacifiška regija ob tem ostaja vodilna pri uvajanju teh inovacij, k čemur prispevajo jasni regulativni okviri in hitra digitalna preobrazba finančnega sektorja.

Trump Media & Technology Group, podjetje, ki stoji za platformo Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute svojim delničarjem. S tem se Trumpova družina še bolj vključuje v digitalna sredstva.

Policijska uprava mesta Indio v Kaliforniji je za letošnje silvestrovo uvedla poostren nadzor nad uporabo nezakonitih pirotehničnih sredstev in strelnega orožja. Organi pregona so s pomočjo tehnologije brezpilotnih letalnikov spremljali stanovanjske soseske, da bi identificirali in sankcionirali posameznike, ki kršijo lokalne predpise o javnem redu in miru. Operacija je bila osredotočena na preprečevanje nevarnih navad, kot sta praznično streljanje v zrak in uporaba pirotehnike, ki ni v skladu z varnostnimi standardi. Policija je poudarila, da uporaba dronov omogoča hitrejšo in natančnejšo identifikacijo kršiteljev na širšem območju mesta, kar prispeva k večji varnosti prebivalcev v času prehoda v novo leto. Ukrep je bil uveden zaradi preteklih incidentov in nevarnosti, ki jih prinašajo tovrstne dejavnosti v urbanem okolju.

V soboto, 3. januarja 2026, so ljubitelji astronomije po vsem svetu opazovali prvi letošnji pomemben nebesni pojav, imenovan volčja superluna. Pojav se zgodi, ko polna luna doseže svojo najnižjo točko oziroma perigej, kar pomeni, da je v svoji orbiti najbližje Zemlji. Zaradi tega se je lunino oblo dalo videti znatno večjo in svetlejšo kot običajno. Dogodek je sovpadel s praznikom Paush Purnima, ki po hindujskem lunarnem koledarju označuje prvo polno luno v letu. Astronomi in vremenoslovci so poročali o ugodnih razmerah za opazovanje, zlasti v delih Združenih držav Amerike in Azije, kjer je bilo nebo jasno. Izraz volčja luna izvira iz ljudskega izročila, superluna pa predstavlja redek trenutek, ko so vizualni učinki lune zaradi bližine našemu planetu najbolj izraziti.