Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi.
Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomemben z vidika mednarodnega spremljanja zlorab umetne inteligence za širjenje dezinformacij. Slovenija kot članica EU aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje o umetni inteligenci, zato so primeri njene zlorabe v politične namene v tujini relevantni za razumevanje globalnih varnostnih tveganj.
Iranski predsednik sodstva je pozval strokovnjake za umetno inteligenco, da pomagajo pri uporabi novih tehnologij za skrajšanje časa obravnave sodnih primerov in povečanju natančnosti postopkov.
Namestnik za kulturne in socialne zadeve iranske enote policije za kibernetsko kriminaliteto (FATA) je izdal opozorilo o porastu števila lažnih sporočil SMS in zlonamernih povezav, ki se pojavljajo ob izvajanju novega državnega načrta za elektronske bone. Prevaranti izkoriščajo napovedano nakazilo subvencij v višini 4 milijonov rialov, da bi pridobili dostop do osebnih podatkov in finančnih sredstev državljanov. Policija je opazila, da se s povečanjem državne pomoči sorazmerno povečuje tudi število poskusov kibernetskih napadov, usmerjenih v ranljivejše prebivalce.
Oblasti državljane pozivajo k previdnosti in svetujejo, naj ne klikajo na sumljive povezave v sporočilih, ki obljubljajo hitro izplačilo pomoči. Po navedbah policije se uradna komunikacija države izvaja izključno prek preverjenih kanalov, vsako zahtevanje podatkov o bančnih karticah prek zunanjih spletnih mest pa označujejo za poskus kaznivega dejanja. Ta pojav poudarja vse večje tveganje digitalnih goljufij v času gospodarskih sprememb in razdeljevanja socialnih transferjev.
Iranska policija FATA je opozorila, da je aplikacija z imenom »Spominska fotografija z umetno inteligenco« v resnici bančna zlonamerna programska oprema, ki krade uporabniške podatke.
Iranska policija opozarja državljane na nevarnost prenosa in nameščanja bančnih aplikacij iz nezanesljivih virov. Svetujejo, da se za prenos aplikacij uporablja le uradne spletne strani bank ali druge zanesljive domače vire, izogibati pa se je treba iskanju aplikacij preko spletnih iskalnikov.
V Baltimoru v Marylandu je policija aretirala 16-letnega dijaka Takija Alleja, potem ko ga je šolski sistem umetne inteligence lažno zaznal kot oboroženega. Sistem je namreč paket čipsa zamenjal za orožje.
V Franken, Nemčija, je deklica želela prestrašiti svojo mater s pomočjo umetne inteligence, vendar se je potegavščina končala s prihodom policije na dom. Mladoletnica bi lahko zaradi tega dejanja imela finančne posledice.
Dogodek ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomemben z vidika mednarodnega spremljanja zlorab umetne inteligence za širjenje dezinformacij. Slovenija kot članica EU aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje o umetni inteligenci, zato so primeri njene zlorabe v politične namene v tujini relevantni za razumevanje globalnih varnostnih tveganj.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.