Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se je na ulicah zbralo zaradi gospodarskih težav in nezadovoljstva z režimom. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile, potem ko so ameriške sile junija izvedle napade na iranska jedrska najdišča. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z neposrednimi opozorili. Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja Irana, je Trumpu svetoval, naj bo »previden« in naj raje »pazi na svoje vojak«, s čimer je namignil na morebitne povračilne ukrepe proti ameriškim silam v regiji. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neodgovorno vmešavanje v notranje zadeve države. Retorika med Washingtonom in Teheranom ostaja na najvišji stopnji sovražnosti, medtem ko se val protestov širi po različnih delih islamske republike.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije izdal prvih pet izvršilnih ukazov, s katerimi je korenito spremenil politiko mesta do Izraela. Mamdani je preklical ukaze svojega predhodnika, ki so mestnim organom in institucijam prepovedovali bojkot ali umik kapitala iz Izraela ter z njim povezanih subjektov. S to potezo je župan odpravil omejitve, ki so preprečevale finančno in politično distanciranje mesta od izraelskih institucij. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v upravljanju največjega ameriškega mesta, saj so bili prejšnji ukazi zasnovani z namenom zaščite izraelskih gospodarskih interesov in preprečevanja gibanj za bojkot. Mamdani, ki je svojo kampanjo gradil na progresivnih izhodiščih, je s tem izpolnil eno svojih ključnih obljub. Nova uredba omogoča mestnim skladom in agencijam večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah, kar bi lahko vodilo do dejanskega umika sredstev iz podjetij, povezanih z izraelsko politiko na bližnjevzhodnem območju.

Visoki iranski predstavniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so ostro obsodili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Iranska stran je opozorila, da bo kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države prineslo resne posledice za ameriške interese v regiji ter povzročilo dodatno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu. Predsednik komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko v iranskem parlamentu je poudaril, da se bo država na zunanje grožnje odzvala enotno in povezano. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se stopnjevale po vrsti intervencionističnih izjav ameriškega vrha, ki jih Iran razume kot neposreden napad na svojo suverenost. Iranski varnostni organi so v izjavah za javnost izpostavili, da poskusi spodkopavanja stabilnosti ne bodo ostali brez odgovora, obenem pa so pozvali k spoštovanju mednarodnih norm o nevmešavanju. Situacija odraža dolgotrajen spor med državama, ki se še dodatno zaostruje zaradi nasprotujočih si interesov na področju regionalne varnosti in zunanje politike.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so gospodarski protesti zajeli dele Islamske republike, kar je še zaostrilo napetosti med državama. Iranski uradnik je kritiziral Trumpove grožnje z intervencijo, medtem ko je Trump posvaril Iran pred ubijanjem protestnikov in zagrozil z ameriškim odgovorom.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Donald Trump je Iranu zagrozil z intervencijo, če bo nasilno zatrl protestnike, in dejal, da je ZDA "pripravljena in polna". Iranski uradniki so odgovorili, da so ameriške sile legitimna tarča in obtožili ZDA in Izrael, da podžigajo proteste.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Kitajsko obrambno ministrstvo je v uradni izjavi ostro opozorilo pred kakršnim koli tujim vmešavanjem v notranje zadeve države, zlasti v povezavi z razmerami v Tajvanski ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Zhang Xiaogang je pojasnil, da so bile nedavne obsežne vojaške vaje v bližini otoka Tajvan namenjene odvračanju sil, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka, ter preprečevanju zunanjih posegov. Kitajska stran je poudarila, da ne bo dovolila nikakršnega povzročanja kaosa ali nestabilnosti v regiji. Vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in se je po navedbah ministrstva pripravljena odzvati na vse provokativne dejavnosti. Peking vztraja pri stališču, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, zato ne dopušča vloge tujih sil ali akterjev pri odločanju o prihodnosti otoka. Stopnjevanje retorike sledi povečanim napetostim v regiji, kjer Kitajska z vojaško prisotnostjo utrjuje svoje ozemeljske zahteve.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v uradnem sporočilu izrazil globoko sožalje ob smrti Rahima Majidija, pripadnika iranske obmejne straže, ki je umrl med opravljanjem svoje dolžnosti na državni meji. Minister je v izjavi izpostavil Majidijevo predanost domovini in njegovo žrtev pri varovanju nacionalne varnosti. Poudaril je, da so tovrstna dejanja nesebičnosti ključna za ohranjanje miru znotraj države. Incident, v katerem je stražar izgubil življenje, odraža stalne napetosti in varnostna tveganja, s katerimi se iranske sile spopadajo na nemirnih obmejnih območjih. Uradni Teheran je ob tem ponovno poudaril pomen stabilnosti meja, Aragči pa je izrazil podporo družini pokojnega in njegovim sodelavcem v oboroženih silah. Dogodek v državi obravnavajo kot dejanje domoljubja, ki dodatno utrjuje pomen mejnega nadzora v regiji.

Iranska organizacija za socialno varnost (Tamin-e Ejtemai) je uradno napovedala in izvedla izplačilo šestega obroka namenskih brezobrestnih posojil, ki so namenjena upokojencem in prejemnikom pokojnin. Po uradnih podatkih institucije je v tem krogu financiranja sredstva prejelo približno 20.000 upravičencev. Gre za del širšega socialnega programa za leto 1404 po iranskem koledarju, katerega namen je ublažiti finančne pritiske na starejšo populacijo v državi. Sredstva so bila neposredno nakazana na račune prejemnikov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev tovrstne finančne pomoči. Organizacija s tem nadaljuje zastavljen načrt zagotavljanja likvidnosti socialno šibkejšim skupinam, pri čemer se osredotoča na dostopnost kapitala brez obremenjujočih obresti, kar je ključni element njihove politike socialnega varstva v tekočem fiskalnem letu.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je ostro obsodila trditve, ki so se pojavile v javnosti glede nepomembnosti roka uporabnosti zdravil. Vodja tehničnega nadzora pri IFDA je opozoril, da lahko uživanje zdravil po izteku roka uporabnosti povzroči resne zdravstvene zaplete ali zmanjša učinkovitost zdravljenja. Odziv organizacije je sledil po objavi pogovorne oddaje na spletu, v kateri so gostje širili nestrokovne informacije o varni uporabi pretečenih farmacevtskih izdelkov. Predstavniki zdravstvenih oblasti so poudarili, da so takšne izjave v virtualnem prostoru nevarne in zavajajoče. Pozvali so državljane, naj zaupajo le uradnim navodilom proizvajalcev in zdravstvenih delavcev, saj se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni. Nadzorni organi bodo okrepili spremljanje vsebin na družbenih omrežjih, ki bi lahko ogrozile javno zdravje s spodbujanjem neustrezne uporabe zdravil.

Iranska organizacija za hrano in zdravila (IFDA) je izdala uradno opozorilo, v katerem poudarja, da se pod nobenim pogojem ne sme uporabljati zdravil po preteku roka uporabnosti. Tiskovni predstavnik agencije je izpostavil, da uporaba tovrstnih farmacevtskih izdelkov resno ogroža zdravje potrošnikov in zmanjšuje učinkovitost zdravljenja. Po navedbah strokovnjakov so datumi izteka roka uporabnosti določeni na podlagi natančnih znanstvenih izračunov, njihovo neupoštevanje pa predstavlja tveganje za širšo družbo. Agencija je opozorila, da se kemična sestava zdravil po določenem času spremeni, kar lahko privede do nepredvidenih stranskih učinkov ali toksičnih reakcij v telesu. Poudarili so, da je zagotavljanje varnosti bolnikov prednostna naloga, zato morajo biti tako ponudniki zdravstvenih storitev kot končni uporabniki izjemno pozorni na oznake na embalaži. Poziv k previdnosti prihaja po pojavu javnih razprav o morebitni uporabnosti določenih substanc po izteku roka, kar je uradni Teheran odločno zavrnil kot nevarno prakso.

Cene letalskih romanj v sveto mesto Nadžaf v Iraku so se pred praznovanjem obletnice rojstva imama Alija močno povišale in dosegle skoraj 40 milijonov iranskih rialov. Iranska organizacija za hadž in romanja je potrdila, da so stroški dosegli nove rekordne vrednosti, kar močno obremenjuje vernike, ki načrtujejo potovanje v tem obdobju. Uradniki organizacije so pojasnili, da so glavni razlog za tako drastično povišanje cen omejitve pri zagotavljanju letalskih zmogljivosti in pomanjkanje razpoložljivih poletov. Zaradi velikega povpraševanja ob verskih praznikih in omejene ponudbe letalskih prevoznikov so se cene vozovnic na trgu močno zvišale, kar neposredno vpliva na končno ceno romarskih paketov.

Število porok v Iranu se je od leta 2010, ko so zabeležili približno 890.000 porok, zmanjšalo za približno 48 odstotkov, kar je pripeljalo do približno 470.000 porok v letu 2024. Ta trend negativno vpliva na rodnost in pospešuje staranje prebivalstva. Več kot 10 milijonov neporočenih moških in žensk, starih med 20 in 45 let, in ekonomske ovire, ki spodbujajo družine k načrtovanju manj kot 1,5 otroka, so glavni izzivi. Ob nadaljevanju teh razmer se bo v naslednjih 25 letih delež starejših prebivalcev povečal na 32 odstotkov.

V Iranu so ob obletnici smrti generala Soleimanija slovesno razkrili njegov neobjavljeni rokopis, ki govori o družinah mučenikov. Dogodek je bil posvečen spominu na Soleimanija in njegovi zapuščini.

Iranski minister za izobraževanje je podpisal in poslal vsem upravam in šolam po državi okrožnico, ki prepoveduje telesno kaznovanje učencev in vsakršno slabo ravnanje z njimi, ne glede na razlog ali okoliščine.

Objavljen je bil posnetek moškega, ki je skočil iz zgornjega nadstropja mošeje Al-Haram v Meki, Savdska Arabija. Motivacija za dejanje ni znana.

V zadnjem obdobju se iranska prestolnica Teheran sooča s povečanim številom lisic, ki so začele vdirati v mestna središča. Vodja oddelka za nadzor škodljivih živali pri teheranski mestni upravi je pojasnil, da so glavni razlogi za ta pojav dolgotrajna suša, pomanjkanje naravnih virov hrane in vode v okoliških habitatih ter postopno uničevanje njihovega naravnega okolja. Lisice v mestih iščejo predvsem lažji dostop do hrane, ki jo pogosto najdejo v gospodinjskih odpadkih. Oblasti so prebivalce pozvale k doslednemu upoštevanju urnikov za odlaganje odpadkov, saj bi s tem zmanjšali možnost, da živali v mestu najdejo hrano. Mestna uprava poudarja, da je selitev divjih živali v urbana območja neposredna posledica okoljskih sprememb in krčenja prostora za bivanje v divjini, kar zahteva prilagoditev vedenja lokalnega prebivalstva za preprečevanje stikov z divjimi živalmi.

Glede na izboljšanje kakovosti zraka, bodo vse stopnje izobraževanja v Teheranu v ponedeljek, 8. januarja, potekale v živo. Šole v okrožjih province Teheran bodo prav tako odprte.

Generalni direktor za upravljanje s krizami v provinci Jazd je sporočil, da bo v soboto, 6. januarja, pouk v sedmih okrožjih – Jazd, Ardakan, Aškzar, Bafk, Zarč, Mehriz in Mejbod – potekal na daljavo.

Zaradi onesnaženosti zraka so v Teheranu podaljšali zaprtje vrtcev in prešli na spletno učenje v osnovnih šolah, z izjemo okrožij Firuzkuh, Rabat Karim, Pardis in Melard. Uvedli so tudi sistem parnih in neparnih številk za vozila, ki velja že od doma.

V Iranu bodo brezplačno predelali osebna vozila, starejša od deset let, na dvo-gorivni pogon (CNG). Direktor podjetja za distribucijo nafte je sporočil, da poleg javnih vozil ta program vključuje tudi osebna vozila, izdelana leta 2015 in kasneje.

Zaradi nedavnih padavin se je količina vode, shranjene v akumulacijskem jezeru jezu Jiroft, povečala na 94 milijonov kubičnih metrov, kar predstavlja 30 odstotkov trenutne zmogljivosti akumulacije.

Satelitski posnetki Irana, posneti 27. decembra, kažejo, da je več kot 22 odstotkov države prekrito s snegom.

Generalni direktor vodnega podjetja v provinci Teheran je dejal, da so jezovi v glavnem mestu kljub šesti zaporedni suši še vedno vzdržljivi. Poudaril je, da so upravljanje s porabo vode, odkrivanje puščanja v omrežju in namestitev milijon kosov opreme za zmanjševanje porabe pomembno prispevali k 12-odstotnemu zmanjšanju porabe med teheranskimi uporabniki.

Center za upravljanje poti v Iranu je 2. januarja 2026 sporočil, da promet na vseh ključnih severnih prometnih oseh poteka brez zastojev. Tekoč promet so zabeležili na avtocestah Čalus, Haraz in Firuzkuh ter na avtocesti med Teheranom in severom države. Kljub temu da so v štirih provincah poročali o sneženju in dežju, na severnih poteh niso zaznali vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Stanju na cestah sta botrovala umiritev vremenskih razmer in zaključek prometnih omejitev, ki so bile uvedene ob koncu prejšnjega leta. Poročilo navaja, da so poti med Teheranom in Pardisom ter povezava med Kazvinom in Raštom prav tako povsem pretočne v obeh smereh. Oblasti so potrdile, da trenutno ni večjih zastojev, ki so bili značilni za preteklo obdobje prazničnih potovanj.

Namestnik poveljnika iranske prometne policije je poročal o trenutnem stanju na ključnih prometnicah v državi, kjer kljub občasno povečani gostoti vozil promet poteka tekoče. Na severnih cestah, ki povezujejo Teheran z obalo Kaspijskega jezera, so zabeležili večje število vozil, vendar oblasti za zdaj niso uvedle posebnih omejitev ali prepovedi vožnje. Poudarili so, da so nekatere lokalne poti še vedno zaprte izključno zaradi neugodnih vremenskih razmer. Na območju province Mazandaran so uradniki potrdili, da je promet gost predvsem na glavnih vstopnih točkah, a zastojev ne beležijo. Policija pozorno spremlja razmere na cestah, kot so avtocesta Čalus in pot med Teheranom in severom države, kjer so v preteklih tednih zaradi snega že veljali strožji ukrepi. Trenutna situacija kaže na stabilizacijo razmer, čeprav voznike pozivajo k previdnosti zaradi možnosti nenadnih vremenskih sprememb v gorskih predelih.

Iranske oblasti so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov zaprle avtocesto Tabriz–Zandžan, ki predstavlja ključno prometno povezavo na severozahodu države. Kot je poročal vodja prometne policije v provinci Vzhodni Azerbajdžan, so razmere na cestah zaradi slabega vremena postale nevarne, kar je zahtevalo popolno zaporo avtoceste, znane tudi kot avtocesta preroka Mohameda. Promet je bil posledično preusmerjen na staro cesto prek mesta Mijane. Policija je voznike pozvala k izjemni previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj se regija spopada z intenzivnimi zimskimi razmerami, ki omejujejo vidljivost in povzročajo zdrse vozil. Poleg omenjene avtoceste so težave poročali tudi z drugih pomembnih prometnih osi v provinci, kjer snežni plugi in vzdrževalne ekipe poskušajo zagotoviti prevoznost, vendar veter nenehno nanaša nov sneg na vozišča.

V Iranu so v četrtek, 11. januarja 2024, zaradi tehnične napake v nadzornem sistemu centra za vodenje zračnega prometa začasno ustavili odhodne polete na več pomembnih letališčih v državi, vključno z letališčema Mehrabad v Teheranu in Mašhad. Do prekinitve prometa je prišlo okoli poldneva po lokalnem času, ko so pristojne službe zaznale motnje v delovanju nadzorne opreme. Predstavniki letališča Mehrabad so pojasnili, da je bila ustavitev poletov nujen ukrep za zagotavljanje varnosti zračnega prometa. Težavo so po uradnih navedbah odpravili v manj kot 20 minutah, nakar so se operacije vrnile v običajne tire. Kljub kratkotrajni naravi incidenta je dogodek povzročil manjše zamude v domačem in mednarodnem letalskem prometu, vendar poročil o večjih težavah ali ogrožanju varnosti potnikov ni bilo.

Vodja centra za informacije in nadzor prometa iranske prometne policije je poročal o močno povečanem prometu in vremenskih razmerah na severnih cestah države.

Iranska prometna policija in center za upravljanje poti sta poročala o močno zgoščenem prometu na ključnih prometnicah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Gost promet so zabeležili predvsem na avtocestah Čalus, Teheran–Sever in Karadž–Kazvin. Zaradi pričakovanega povečanja števila potovanj ob koncu tedna so oblasti napovedale stroge prometne omejitve in prepovedi za določena vozila, ki bodo veljale do nedelje. Namen teh ukrepov je izboljšanje varnosti na cestah in zagotavljanje boljše pretočnosti v času prometnih konic. Namestnik vodje prometne policije je potrdil, da so zastoji nastali zaradi kombinacije turističnih migracij in omejene kapacitete gorskih prelazov. Poleg omejitev na glavnih avtocestah so oblasti zaprle tudi nekatere sekundarne poti, da bi preprečile dodatne zastoje. Voznike so pozvali k previdnosti in spremljanju aktualnih informacij o stanju na cestah, saj se razmere na terenu hitro spreminjajo glede na gostoto vozil. Ukrepi so del širše strategije upravljanja nacionalnih prometnih tokov v obdobjih praznikov in dela prostih dni.

Iranska prometna policija je zaradi napovedanega poslabšanja vremenskih razmer in pričakovanega povečanega števila vozil ob koncu tedna uvedla stroge omejitve na glavnih cestnih povezavah. Ukrepi, ki so stopili v veljavo v sredo in bodo trajali do nedelje, vključujejo vzpostavitev enosmernega prometa na ključnih odsekih, zlasti na prometnicah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Policija je ob tem izdala posebno opozorilo voznikom glede nevarnosti snežnih zametov in močnega vetra v gorskih predelih. Načelnik prometne policije je poudaril, da so omejitve nujne za zagotavljanje varnosti in preprečevanje zastojev. Voznike so pozvali k previdnosti in uporabi zimske opreme, saj vremenoslovci napovedujejo snežne nevihte, ki bi lahko ohromile promet v več provincah. Omejitve so del širšega načrta za upravljanje prometa med prazniki in dela prostimi dnevi, ko se prebivalci prestolnice množično odpravljajo proti kaspijski obali.

Mestna uprava Teherana in njena organizacija za promet sta v sredo, 31. decembra 2025 (10. dej 1404 po iranskem koledarju), objavili vrsto nasprotujočih si informacij glede izvajanja omejitev mestnega prometa. Sprva so uradniki napovedali redno izvajanje prometnega načrta, nato pa je Organizacija za promet in promet mestne občine Teheran v uradnem obvestilu sporočila, da omejitve v sredo ne bodo veljale. Situacija se je dodatno zapletla, ko so pristojne službe v razmiku nekaj ur izdale še dve nasprotujoči si obvestili, kar je med prebivalci iranske prestolnice povzročilo precejšnjo zmedo in negotovost pri načrtovanju poti. Težave v komunikaciji so se pojavile po tem, ko je tiskovni predstavnik občine sprva zagotavljal izvajanje načrta, nato pa je služba za odnose z javnostmi po odločitvi guvernerstva preklicala ukrepe. Zaradi pomanjkljivega in nedoslednega obveščanja so se prebivalci soočili s težavami pri uporabi osebnih vozil v mestnem središču. Nejasnosti glede prometnih omejitev so neposredno povezane z nedavnimi prizadevanji za nadzor nad onesnaženostjo zraka, ki so bila vzpostavljena sredi decembra, a so se zdaj izkazala za administrativno nestabilna.

Iranska meteorološka služba je 1. januarja 2026 izdala oranžno opozorilo za osem provinc zaradi aktivacije močnega padavinskega sistema. Napovedi predvidevajo raznolike vremenske pojave, vključno z razpršenim sneženjem in dežjem, ki bodo zajeli večji del države. Oblasti so posebej opozorile na nevarnost hitrih poplav in naraščanje vodotokov, kar bi lahko povzročilo razlivanje rek in ogrozilo lokalno prebivalstvo. Zaradi pričakovanih zaostrenih razmer so civilne službe v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pri gibanju na prostem, predvsem v bližini strug in na gorskih območjih, kjer se pričakuje snežna odeja. Oranžno opozorilo nakazuje na znatno nevarnost in potencialno škodo, ki jo lahko povzročijo vremenski vplivi na infrastrukturo in prometne povezave v prizadetih regijah.

Iranske oblasti so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov zaprle avtocesto Tabriz–Zandžan, ki predstavlja ključno prometno povezavo na severozahodu države. Kot je poročal vodja prometne policije v provinci Vzhodni Azerbajdžan, so razmere na cestah zaradi slabega vremena postale nevarne, kar je zahtevalo popolno zaporo avtoceste, znane tudi kot avtocesta preroka Mohameda. Promet je bil posledično preusmerjen na staro cesto prek mesta Mijane. Policija je voznike pozvala k izjemni previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj se regija spopada z intenzivnimi zimskimi razmerami, ki omejujejo vidljivost in povzročajo zdrse vozil. Poleg omenjene avtoceste so težave poročali tudi z drugih pomembnih prometnih osi v provinci, kjer snežni plugi in vzdrževalne ekipe poskušajo zagotoviti prevoznost, vendar veter nenehno nanaša nov sneg na vozišča.

Iranski meteorologi so izdali opozorilo, da bo onesnaženost zraka v Teheranu in okolici vztrajala vsaj do petka. Zaradi pomanjkanja zadostnega vetra v gosteje naseljenih mestnih območjih prihaja do kopičenja lokalnega prahu in smoga, kar močno zmanjšuje kakovost zraka. Razmere so v skladu z rumenim opozorilom, ki opozarja na tveganja za zdravje prebivalcev v najbolj prometnih delih prestolnice. Izboljšanje razmer se napoveduje šele ob koncu tedna, ko naj bi državo zajela nova vremenska fronta s padavinami. Ta sistem bo v Iran vstopil z zahoda in po napovedih strokovnjakov prinesel prepotrebno prečiščenje ozračja. Do takrat pa lokalne oblasti svetujejo previdnost, saj se bo koncentracija onesnaževalcev zaradi stabilnega vremena še naprej povečevala, kar predstavlja tveganje predvsem za ranljive skupine prebivalstva.

Vodja centra za informacije in nadzor prometa iranske prometne policije je poročal o močno povečanem prometu in vremenskih razmerah na severnih cestah države.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega padavinskega sistema, ki je najprej dosegel severozahodne pokrajine države. Strokovnjaki so napovedali obilne snežne padavine, dež in močan veter v provincah Zahodni in Vzhodni Azerbajdžan, Ardabil, Zandžan ter Kurdistan. Vremenska fronta se je nato razširila nad Kermonšah, Lorestan, Hamadan in Čahar Mahal in Bahtijari, pri čemer je snežilo tudi v visokogorju severovzhodnega Huzestana. Zaradi prodora hladnega zraka so meteorologi napovedali ponoven močan upad temperatur v severozahodnih in severnih delih države. Padavine in sunki vetra povzročajo težave v prometu, zlasti na gorskih prelazih, kjer je vidljivost zmanjšana. Gre za nadaljevanje nestanovitnega zimskega obdobja, ki v regiji vztraja že od konca prejšnjega leta, ko so državo prav tako zajele nizke temperature in snežni zameti.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega močnega padavinskega sistema, ki je v četrtek in petek zajel obsežne dele države. Predsednik državnega centra za napovedovanje in obvladovanje nevarnosti je pojasnil, da bo nova fronta prinesla znatno ohladitev, obilne padavine in v nekaterih provincah tudi sneženje. Sistem se je začel širiti čez državo v četrtek, 1. januarja 2026, ter se bo v petek še okrepil. Zaradi prodora polarnega zraka se v severnih in gorskih predelih Irana spopadajo z nevarnostjo poledice in snežnih zametov, kar bi lahko oviralo prometne povezave. Meteorologi opozarjajo prebivalce na previdnost, saj se bo moč padavin v prihodnjih dneh v določenih provincah še povečala. Gre za nadaljevanje niza vremenskih motenj, ki so državo zajele ob prelomu leta, vendar strokovnjaki opozarjajo, da kljub trenutnim padavinam dolgoročni problemi s pomanjkanjem vode v regiji ostajajo prisotni.

Iranska meteorološka služba je poročala o prihodu novega močnega hladnega frontnega sistema, ki je v severozahodne dele države prinesel obilno sneženje in ekstremno nizke temperature. Potem ko se je prejšnji padavinski sistem v sredo zjutraj umaknil s severovzhoda države, so nove zračne mase že popoldne začele povzročati zgostitev oblakov v provinci Zahodni Azerbajdžan. Meteorologi opozarjajo na nevarnost poledice in močnega mraza, ki se bo v prihodnjih dneh razširil po večjem delu države. Zaradi prodora polarnega zraka so oblasti izdale opozorila za več provinc, kjer pričakujejo težave v prometu in pri oskrbi z energijo. Snežne padavine bodo po napovedih zajele predvsem gorska območja, medtem ko se v nižinah pričakuje močan veter in zmrzal. Ta vremenski dogodek sledi nestanovitnemu obdobju, ki ga je konec decembra že zaznamovalo hladno vreme, kar stopnjuje pritisk na lokalno infrastrukturo in kmetijstvo v regiji.

V Iranu so v petek, 17. decembra 2025, zabeležili vstop novega izrazitega padavinskega sistema, ki se je začel širiti čez državo. Po navedbah predsednika državnega centra za napovedovanje in obvladovanje nevarnosti gre za postopno prodiranje vremenske fronte, ki prinaša povečano tveganje za poplave in druge naravne nevarnosti. Vremenski sistem se je državi približal z juga in se postopoma razširil nad večji del ozemlja. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost hudourniških poplav, saj se nove padavine pojavljajo v času, ko so tla ponekod že nasičena z vodo od preteklih deževnih obdobij. Lokalne oblasti so v pripravljenosti za morebitno ukrepanje v primeru naravnih nesreč, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pri načrtovanju poti. Vremenska fronta naj bi v prihodnjih dneh vplivala na večino regij, kar bi lahko povzročilo težave v prometu in oskrbi.

V hudem požaru, ki je izbruhnil na enem izmed smučišč v Švici, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 oseb, 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ognjeni zublji so se hitro razširili po turističnem kompleksu, kar je povzročilo kaos med obiskovalci in osebjem. Reševalne ekipe so nemudoma začele z evakuacijo in oskrbo poškodovanih, vendar so bile zaradi razsežnosti požara številne žrtve neizbežne. Lokalne oblasti še vedno preiskujejo vzrok katastrofalnega dogodka, medtem ko bolnišnice v regiji sprejemajo ranjene, med katerimi jih je več v kritičnem stanju. Gre za eno najhujših nesreč v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih, ki je sprožila vprašanja o varnostnih protokolih in protipožarni zaščiti v gorskih letoviščih. Identifikacija žrtev še poteka, uradne številke pa bi se glede na resnost poškodb nekaterih preživelih lahko še spremenile.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

V Indoneziji se pripravljajo na nove proteste po smrti voznika motornega taksija med spopadi z policijo. Študenti so protestirali na sedežu policije v Džakarti, kar je povečalo napetosti. Incident je sprožil ogorčenje javnosti in vprašanja o visokih nadomestilih.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da sumijo, da so iskre s šampanjca zanetile usoden požar v baru v smučarskem središču Crans-Montana med novoletnim praznovanjem. Iskre naj bi prišle preblizu stropu bara.

V rudniku železove rude Kušk v bližini mesta Bafk v osrednji iranski provinci Jazd se je danes zgodila huda nesreča, ko se je del rudnika zrušil in pod seboj pokopal 24 rudarjev. Po podatkih tiskovnega predstavnika iranskega Rdečega polmeseca so se reševalne ekipe nemudoma odpravile na prizorišče, da bi dosegle ujetnike pod ruševinami. Operacija se je zaključila razmeroma uspešno, saj so uradniki potrdili, da dogodek ni zahteval smrtnih žrtev. Po zadnjih informacijah sta bila v nesreči poškodovana le dva rudarja, medtem ko so ostalih 22 delavcev varno rešili na površje. Direktor Rdečega polmeseca v provinci Jazd je sporočil, da so vse osebe pravočasno locirali in jim nudili ustrezno oskrbo. Vzrok za nenadno zrušenje rudnika za zdaj še ni znan, oblasti pa so že napovedale preiskavo o varnostnih razmerah v objektu.

Močni vetrovi in deževje so v Gazi uničili večino šotorov, ki so nudili zatočišče razseljenim Palestincem. Civilna zaščita poroča, da je bilo uničenih približno 90 odstotkov šotorov. Zaradi poplavljenih taborišč in pomanjkanja pomoči, ki jo blokira Izrael, se humanitarne razmere poslabšujejo. Že najmanj trije otroci so umrli zaradi mraza, več ljudi pa je umrlo zaradi porušenih stavb.

Močno deževje v Masjed Soleymanu v Iranu je povzročilo poplave v dolini Dareh Sabz, natančneje v območju Dareh Ashkaft. Velika količina vode je poplavila to območje.

Tajvan je stresel potres z magnitudo 7,0, epicenter je bil 30 km vzhodno od okrožja Yilan. Potres se je zgodil le tri dni po potresu z magnitudo 6,1 v okrožju Taitung.

Potres z magnitudo 3,3 je zatresel območje Firuzkuha v bližini Teherana. Zaenkrat ni poročil o škodi ali žrtvah.

V provinci Giza v Egiptu, južno od Kaira, se je zrušila petnadstropna stanovanjska stavba, pri čemer je umrlo osem ljudi. O dogodku je poročala državna tiskovna agencija Ahram Online.

Zaradi močnega sneženja in dežja v severnih provincah Irana je organizacija Rdečega polmeseca razglasila popolno pripravljenost reševalnih ekip.

Po potresu z magnitudo 6,1 v okrožju Taitung so se nadaljevali popotresni sunki, vključno s potresom z magnitudo 4,0, ki je stresel vzhodno obalo Tajvana. Okrožje Beinan je zjutraj stresel potres z magnitudo 4,2. Agencija za avtoceste je preverila ceste. Številne šole v Taitungu so utrpele škodo, vključno s padlimi stropi in razpokanimi stenami.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

V Iranu bodo prihodnji teden na trg prišli cenejši, subvencionirani mlečni izdelki. To je odziv na 80-odstotno podražitev mlečnih izdelkov v zadnjem letu, zaradi česar jih je manj v potrošniški košarici.

Sekretar nacionalnega odbora za mleko pri ministrstvu za izobraževanje je poudaril, da je od približno 350 mlečnih enot v državi le 70 do 80 prejelo dovoljenje za šolsko mleko. Program je namenjen le priznanim tovarnam, prepoznavnim blagovnim znamkam in enotam z brezhibno higiensko zgodovino. Samo mlekarne, ki imajo oceno A s strani organizacije za hrano in zdravila, lahko sodelujejo v programu šolskega mleka.

V severovzhodnem kitajskem mestu Harbin so v desetih dneh zgradili gigantskega, 19 metrov visokega snežaka. Za njegovo gradnjo so porabili več kot 3500 kubičnih metrov snega. Razkrili so ga ob odprtju letnega festivala "Svet ledu in snega", ki je znan po razstavljanju ogromnih ledenih skulptur.

Vrednost plemenitih kovin na svetovnih borzah je v četrtek, 1. januarja 2026, zabeležila rahel upad, medtem ko so bili objavljeni tudi najnovejši tečaji kriptovalut. Cena za unčo zlata se je znižala za 0,12 odstotka oziroma za 5,31 ameriškega dolarja, s čimer se je trgovanje ustavilo pri vrednosti 4.310,89 dolarja. Ta premik kaže na nadaljevanje nihanj, ki so bila opazna že ob koncu preteklega leta. Kljub majhnemu dnevnemu padcu cene zlata ostajajo na razmeroma visokih ravneh v primerjavi z zgodovinskimi povprečji. Analitiki spremljajo te spremembe v luči širših gospodarskih gibanj in povpraševanja po varnih naložbah. Poleg plemenitih kovin so vlagatelji pozornost namenili tudi trgu digitalnih valut, kjer so bili objavljeni sveži podatki o vrednostih najpomembnejših kriptožetonov, ki v novem letu ostajajo pomemben del globalnega finančnega portfelja.

Glavni indeks teheranske borze je ob koncu trgovalnega dne 31. decembra 2025 zabeležil opazno rast v višini 48.696 točk, s čimer se je ustavil pri vrednosti 4.070.065 točk. Ta pozitiven trend prihaja po dveh dneh močnih padcev, ki so pretresli kapitalski trg. Kljub začetni negotovosti in nekaterim poročilom o nadaljnjem upadanju v zgodnjih urah trgovanja, so kupci prevladali in dvignili vrednost indeksa nad psihološko mejo štirih milijonov točk. Analitiki poudarjajo, da je bila vrnitev v zelene številke pričakovana po korekciji, ki je sledila rekordnim vrednostim v prejšnjih mesecih. Trg ostaja volatilen, vendar povečan obseg transakcij kaže na ohranjanje zaupanja vlagateljev v iranske delnice in vrednostne papirje. Trenutna rast je del širšega cikla nihanj, ki so značilna za iransko gospodarstvo v zadnjem četrtletju leta 2025, ko je borza dosegala zgodovinske rekorde in nato prehajala skozi obdobja stabilizacije.

Iranska centralna banka je uradno spremenila pravila za izvajanje spletnih plačil in transakcij med bančnimi karticami. Po novem poročanju se je prag za transakcije, ki jih je mogoče opraviti z uporabo statičnega oziroma fiksnega drugega gesla, povišal na 500.000 iranskih rialov. Ta prilagoditev neposredno vpliva na uporabnike spletnega bančništva, saj spreminja zahteve za avtentikacijo pri vsakodnevnih finančnih opravilih. Ukrep je namenjen poenostavitvi manjših plačil, hkrati pa ohranja varnostne protokole za večje zneske, kjer ostaja obvezna uporaba dinamičnih gesel (OTP). Finančne institucije v državi so že prejele navodila za implementacijo teh sprememb v svoje plačilne sisteme. Odločitev banke prihaja v času, ko se iranski finančni sektor nenehno prilagaja tehnološkim potrebam trga in varnostnim izzivom v digitalnem okolju.

Cena zlata na svetovnih borzah se je v sredo, 31. decembra 2025, znižala, kar odraža nestanovitnost na trgu plemenitih kovin ob koncu leta. Po najnovejših podatkih je vrednost unče zlata padla za približno 0,99 odstotka in dosegla raven 4296,35 ameriškega dolarja. Nekateri borzni viri navajajo nekoliko drugačne vrednosti, vendar vsi potrjujejo negativen trend; po drugih poročilih se je cena znižala za 0,24 odstotka oziroma za 10,28 dolarja na 4341,45 dolarja za unčo. Znižanje cen plemenitih kovin vpliva na globalne investicijske tokove, saj vlagatelji prilagajajo svoje portfelje ob zaključku poslovnega leta. Analitiki opozarjajo, da so takšna nihanja običajna, vendar ostajajo cene zlata v primerjavi s preteklimi obdobji na relativno visokih ravneh. Padec cen vpliva tudi na lokalne trge, vključno z iranskim, kjer so v preteklosti že beležili nenadne spremembe vrednosti kovancev in zlata, kar povzroča negotovost med tamkajšnjimi trgovci.

Na teheranskem trgu so se v sredo, 31. decembra 2025 (10. dej po iranskem koledarju), cene zlata in zlatnikov ponovno zvišale, pri čemer je imamijski zlatnik dosegel vrednosti med 152 in 154 milijoni tomanov. Kljub manjšemu dnevnemu nihanju in občasnemu padcu za 0,97 odstotka, trend rasti ostaja izrazit. Cena za gram 18-karatnega zlata se je ustalila pri 14.536 tomanih, kar potrjuje močan pritisk na iranski plemeniti kovinski trg. Analitiki pripisujejo tovrstno rast vztrajni inflaciji in devalvaciji nacionalne valute, kar vlagatelje sili v iskanje varnejših naložb. Trg v Teheranu ostaja nestabilen, vendar z jasno dinamiko rasti cen vseh vrst kovancev, vključno z eno-, pol- in četrt-zlatniki. Ta trend se neprekinjeno stopnjuje že od novembra, kar kaže na poglobljeno gospodarsko negotovost v regiji.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Na iranski borzi je danes prišlo do znatnega padca. Indeks je ob koncu trgovanja padel za 35.000 točk in dosegel 4.124.000 točk.

Vrednost 18-karatnega zlata in zlatega kovanca Emami je padla za približno milijon oziroma 10 milijonov tolarjev, s čimer se je trgovanje zaključilo pri 15.248.000 oziroma 160.140.000 tolarjev.

Iransko ministrstvo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo je sporočilo, da je država v zadnjih dneh uspešno odbila enega najobsežnejših in najkompleksnejših kibernetskih napadov na svetu. Po navedbah uradnega Teherana so bili tarča napadov ključni deli nacionalne komunikacijske infrastrukture, vključno z omrežji domačega telekomunikacijskega operaterja. Iranski minister za informacijsko tehnologijo je poudaril, da je šlo za tehnološko izjemno napredno operacijo, ki je bila usmerjena v destabilizacijo državnih komunikacij. Kljub resnosti incidenta oblasti trdijo, da so njihovi varnostni sistemi pravočasno zaznali grožnjo in preprečili večjo škodo ali izpad storitev za prebivalstvo. Iran sicer redno poroča o podobnih incidentih, za katere pogosto krivi tuje obveščevalne službe, vendar tokrat poudarjajo izjemno kompleksnost napada.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Iranski minister za komunikacije in informacijsko tehnologijo je v nedeljo naznanil, da so iranske oblasti uspešno nevtralizirale izjemno zapleten kibernetski napad, usmerjen proti državni komunikacijski infrastrukturi. Po navedbah ministra je bil napad izveden sočasno z izstrelitvijo iranskih satelitov, kar kaže na strateško načrtovano operacijo. Cilj napada je bil eden od večjih telekomunikacijskih operaterjev v državi, minister pa ga je opisal kot enega najzahtevnejših v svetovnem merilu do zdaj. Operacija zaščite je potekala v dveh fazah, pri čemer so iranski strokovnjaki grožnjo upravljali tako na notranji kot na zunanji ravni. Čeprav minister ni neposredno pripisal krivde konkretni državi ali skupini, je poudaril, da je bila infrastruktura podvržena pritisku v trenutku, ko je Iran izvajal pomembne vesoljske dejavnosti. Iranske oblasti trdijo, da so vsi poskusi vdora v kritične sisteme propadli, komunikacijske poti pa so ostale neokrnjene kljub visoki intenzivnosti napada.

Univerza Ferdowsi v Mašhadu je na podlagi odločitve rektorata in navodil ministrstva za znanost, raziskave in tehnologijo odredila prehod na študij na daljavo. Vsi teoretični predmeti, vključno z rednimi in nadomestnimi predavanji, se bodo od nedelje, 4. januarja, do konca prihodnjega tedna izvajali v virtualni obliki. Ukrep sledi splošnemu dovoljenju ministrstva za izobraževanje, ki visokošolskim zavodom omogoča prilagoditev študijskega procesa glede na trenutne razmere. Odločitev o digitalni izvedbi predavanj bo veljala za vse študente ene največjih izobraževalnih institucij v Iranu. Vodstvo univerze pri tem izpostavlja, da gre za začasen ukrep, ki je usklajen z nacionalnimi smernicami za visoko šolstvo. Razlogi za nenaden prehod v virtualno okolje v uradnem obvestilu niso bili podrobneje razčlenjeni, vendar gre za sistemsko uporabo tehnologije v izobraževalne namene.

Iranski minister za komunikacije Sattar Hashemi je izjavil, da več kot 80 odstotkov prebivalstva Irana uporablja programe za zaobid spletne cenzure (VPN), kar povzroča resne varnostne težave za državo. Po njegovih besedah se vlada pod vodstvom predsednika Masouda Pezeshkiana zavzema za odpravo spletnih omejitev, vendar se pri tem spopada z močnim odporom različnih interesnih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev trenutnega stanja. Minister je poudaril, da razširjena uporaba teh orodij prinaša protivarstvene posledice, saj država nima nadzora nad pretokom podatkov, hkrati pa so uporabniki izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Hashemi je dodal, da so omejitve v preteklosti temeljile na varnostnih premislekih, vendar so danes prav te omejitve postale vir novih tveganj. Vlada namerava vprašanje cenzure obravnavati na prihajajočih sejah Sveta za kibernetski prostor, kjer bodo skušali najti rešitev za zmanjšanje odvisnosti od nepreverjenih programov.

Organizacija za atomsko energijo Irana (AEOI) je javnosti predstavila tri pomembne dosežke na področju jedrske tehnologije, s čimer Teheran poudarja svojo tehnološko neodvisnost kljub mednarodnim sankcijam. Tiskovni predstavnik organizacije Behrouz Kamalvandi je razkril, da so zagnali prvi v celoti domači industrijski pospeševalnik, začeli z napredno proizvodnjo izotopa ogljik-13 ter ponovno usposobili ciklotron za izdelavo radiofarmacevtskih izdelkov. Novi dosežki so namenjeni predvsem uporabi v medicini in industriji, vendar njihova predstavitev sovpada z obdobjem povečanih napetosti glede iranskega jedrskega programa. Po navedbah uradnega Teherana ti koraki dokazujejo, da Iran vztrajno razvija lastno znanje in infrastrukturo. Dogodek sledi julijskim pogajanjem z evropskimi silami, kjer je Iran zavzel nepopustljivo stališče glede prihodnosti sankcij in nadaljevanja svojih raziskovalnih dejavnosti.

Iransko podjetje za komunikacijsko infrastrukturo je sporočilo, da je uspešno prestreglo enega največjih kibernetskih napadov DDOS v zadnjih letih, ki je bil usmerjen na enega od operaterjev v državi. Po besedah direktorja podjetja, Behzada Akbarija, so zaznali in nevtralizirali napad z 720 milijoni paketov na sekundo.

Iranski minister za notranje zadeve je izjavil, da volitve sedmega sveta potekajo po načrtih in da pričakujejo, da bodo volitve potekale v celoti elektronsko.

Število smrtnih žrtev zaradi podhranjenosti in lakote v Gazi je naraslo na 387, pri čemer je v zadnjih 24 urah umrlo pet ljudi, med njimi trije otroci, poroča ministrstvo za zdravje. Agencije poročajo o nadaljnji humanitarni krizi in pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Britanski vojak je umrl v Ukrajini med opazovanjem testiranja novega obrambnega sistema ukrajinskih sil. Do tragične nesreče je prišlo v torek zjutraj, smrt pa je potrdilo britansko obrambno ministrstvo.

Hekerska skupina je objavila, da je prišlo do uhajanja občutljivih podatkov, ki pripadajo ukrajinskim oboroženim silam. Podrobnosti o naravi in obsegu ukradenih informacij zaenkrat niso znane.

V Sudanu je strmoglavilo vojaško transportno letalo Il-76 med pristajanjem na letalsko bazo v Port-Sudanu. Po poročanju AFP je umrla celotna posadka letala.

UNICEF opozarja, da je v Gazi zaradi izraelskih napadov umrlo ali bilo ranjenih že več kot 64.000 otrok. Agencija Združenih narodov poziva k odprtju vseh prehodov za nujno potrebno humanitarno pomoč, saj bi se lahko smrtnost otrok v Gazi močno povečala, če pomoč ne bo prispela.

Močna zimska nevihta Byron je prizadela Gazo, poplavila begunski taborišča in razkrila pomanjkljivosti pri dostavi humanitarne pomoči. Na tisoče Palestincev, ki so bili razseljeni zaradi izraelsko-hamaske vojne, se sooča z neprimernimi življenjskimi pogoji. Izraelski mediji so se osredotočali predvsem na količino padavin v Tel Avivu, medtem ko so Palestinci prepuščeni mrazu in pomanjkanju.

Kljub prekinitvi ognja v Gazi, ki naj bi omogočila povečanje humanitarne pomoči, se razmere za otroke niso izboljšale. Agencija ZN za otroke (UNICEF) poroča, da so v oktobru v bolnišnice sprejeli več kot 9.000 otrok z akutno podhranjenostjo. Kljub temu da neposredna nevarnost lakote za večino prebivalcev Gaze ni več prisotna, ZN in druge agencije opozarjajo na nadaljnje omejitve pri dostavi humanitarne pomoči s strani Izraela.

UNICEF je izdal nujen poziv glede humanitarne situacije v Gazi, kjer opozarja na poslabšanje razmer za otroke. Agencija ZN je predstavila zaskrbljujočo sliko življenja otrok v Gazi in poudarila, da je premirje ključnega pomena za zaščito milijona otrok. UNICEF svari pred dolgotrajnimi posledicami izraelskih vojaških operacij, ki so zahtevale smrt ali poškodbe več deset tisoč ljudi in mnoge otroke osirotele. Opozarjajo tudi na nevarnost lakote in poudarjajo, da se borijo s časom, da bi rešili otroke v Gazi.