Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ponovno zaostril svojo trgovinsko retoriko do Indije. Napovedal je, da bodo Združene države Amerike povišale carine na indijske izdelke, če se uradni New Delhi ne bo prilagodil ameriškim pričakovanjem glede omejevanja nakupov ruske nafte. Trumpova administracija meni, da indijsko vztrajanje pri trgovanju z Rusijo spodkopava mednarodne sankcije in ameriške zunanjepolitične cilje. Najnovejše grožnje prihajajo v času, ko med državama že potekajo napeta trgovinska pogajanja. Predsednik Trump je jasno nakazal, da je dostop do ameriškega trga pogojen s politično lojalnostjo pri vprašanju energetske odvisnosti od Moskve. Indija, ki je ena največjih uvoznic ruske surove nafte, se tako spopada z vse večjim pritiskom Washingtona, kar bi lahko močno vplivalo na njeno izvozno naravnano gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost na letalu Air Force One zavrnil trditve Rusije, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je pojasnil, da so ameriški obveščevalni organi in uradniki za nacionalno varnost opravili temeljito analizo dogodka ter ugotovili, da Ukrajina ni bila vpletena v ta napad. Čeprav je predsednik sprva izrazil zaskrbljenost nad incidentom, je po poročanju Washington Posta svoj odnos spremenil v odkrit skepticizem. Kremelj je pred tem trdil, da je rusko obrambno ministrstvo dešifriralo nalogo brezpilotnega letalnika in potrdilo, da je bil cilj napada prav rezidenca ruskega voditelja. Trumpove navedbe so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem Moskve, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Washingtonom in Kremljem. Po besedah ameriškega predsednika so ugotovitve ameriških služb jasne in ne potrjujejo ruske različice dogodkov, ki so se zgodili prejšnji teden.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je sprva izrazil ogorčenje nad dogodkom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil Putin, je Trump kasneje pred novinarji na letalu Air Force One izjavil, da ne verjame, da se je takšen napad sploh zgodil. Po njegovih besedah se je sicer nekaj zgodilo v bližini, vendar to ni bilo povezano z neposrednim napadom na predsedniško rezidenco. Ameriške nacionalnovarnostne službe in zahodne obveščevalne agencije so podprle to tezo, saj ugotavljajo, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Obveščevalni podatki kažejo, da je bil tarča napada vojaški objekt v Novgorodski oblasti, ki je precej oddaljen od omenjene rezidence. Rusija je kljub temu Združenim državam Amerike predala domnevne podatke iz črne skrinjice sestreljenega drona, s katerimi želi dokazati krivdo Kijeva. Ukrajinska stran je vse obtožbe o napadu na rezidenco že večkrat zavrnila in jih označila za poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Ruska vojska je po navedbah načelnika tiskovnega središča skupine Zahod Ivana Bigme preprečila dva poskusa ukrajinskih sil za preboj v mesto Kupjansk v regiji Harkov. Pripadniki ruske 6. armade so v zadnjih 24 urah odbili napada enot 92. jurišne brigade ukrajinskih oboroženih sil, ki sta se odvila v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka. Po ruskih trditvah je bil cilj teh operacij ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad strateško pomembnim mestom Kupjansk. Dogajanje na tem delu fronte potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov za nadzor nad ključnimi logističnimi točkami v severovzhodnem delu Ukrajine. Ruske sile so utrdile svoje položaje in se spopadajo z nenehnimi poskusi ukrajinske vojske, da bi s protinapadi presekala ruske oskrbovalne poti. Poročila o odbitih napadih prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje dejavnosti na harkovoskem in zaporoškem odseku bojišča, kar nakazuje na stopnjevanje sovražnosti v zimskem obdobju.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Ruska protizračna obramba je 4. januarja nad širšim območjem Moskve odbila obsežen napad z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po poročanju moskovskega župana Sergeja Sobjanina in navedbah tamkajšnjih oblasti so sile protizračne obrambe skupno uničile med 23 in 48 letalnikov, pri čemer po uradnih podatkih naj ne bi bilo ranjenih oseb. Napad je povzročil obsežne motnje v civilnem letalskem prometu, saj so ruske oblasti začasno zaprle vsa štiri glavna letališča v prestolnici. Zaradi varnostnih tveganj je bilo odpovedanih ali zadržanih približno 200 letov, kar je povzročilo kaos v ruskem letalskem vozlišču. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko glavno mesto, ki je postalo tarča tovrstnih operacij ukrajinskih sil z namenom povzročanja gospodarske škode in motenj v vsakdanjem življenju prebivalstva. Čeprav so bile vse naprave po trditvah Moskve uspešno prestrežene, so obsežne omejitve v zračnem prostoru pokazale na ranljivost kritične infrastrukture.

Ruska zračna obramba je sestrelila še več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi. Skupno so jih uničili že več kot 40. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so obrambne sile preprečile še en poskus napada z brezpilotnim letalnikom na Moskvo.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba 4. januarja sestrelila še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, zveze Nato in Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, za katerega ukrajinske oblasti trdijo, da je že 90-odstotno usklajen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izrazil upanje, da bodo dokumenti o varnostnih jamstvih dokončno usklajeni v prihodnjih dneh, ko se bodo pogovori nadaljevali v Parizu, vrhunec pa dosegli na srečanju voditeljev v ZDA do konca januarja. Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, Zelenski poudarja, da se bo Ukrajina še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Diplomatski proces se bo prihodnji teden preselil v Francijo, kjer bodo o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori razpravljali evropski voditelji. Na kijevskem srečanju je prek video povezave sodeloval tudi ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, čeprav je dogajanje delno zasenčil ameriški napad v Venezueli. Trenutno ključne točke ostajajo vprašanja ozemeljske celovitosti, članstva v Natu in prihodnje ureditve varnostnih razmerij v regiji.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ruske obrambne sile so v noči na 31. december izvedle obsežno operacijo, v kateri so prestregle in uničile 86 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Po uradnih navedbah ruskega ministrstva za obrambo je bil največji del napada usmerjen nad akvatorij Črnega morja, kjer so sestrelili 56 letalnikov. Preostale drone so uničili nad več ruskimi regijami, vključno z Brjansko, Lipecko in Krasnodarsko oblastjo ter nad polotokom Krim. Napad je povzročil neposredno škodo na infrastrukturi in civilne žrtve. V mestu Tuapse sta bila v napadu poškodovana dva človeka, nastala pa je tudi gmotna škoda na več stanovanjskih hišah, pomolu in lokalni rafineriji nafte. Poleg tega so ukrajinske sile z droni ciljale energetske objekte v Zaporoški oblasti, kar je povzročilo nujne izklope električne energije. Ruska stran trdi, da so bili vsi napadi uspešno odbiti, čeprav poročila s terena kažejo na določene prekinitve v oskrbi in lokalizirano uničenje premoženja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev o imenovanju je bila sprejeta v petek, ko je Zelenski poudaril, da država v tem trenutku potrebuje večjo osredotočenost na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatsko smer pogajanj. Budanov na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal, v okviru katerega so preiskovalci izvedli tudi hišno preiskavo na njegovem domu. Imenovanje visokega vojaškega častnika na civilno politično funkcijo predstavlja pomemben premik v ukrajinski upravi, saj je to mesto tradicionalno zasedal civilist. Zelenski je novemu vodji urada naročil, naj v sodelovanju s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo pripravi nove strateške temelje za obrambo in razvoj države. Premik se dogaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na fronti, saj so po analizah v letu 2025 zavzele več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj. Istočasno se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki EU in Nata, ki razpravljajo o mirovnih predlogih pred napovedanim vrhom voditeljev. Budanov velja za eno najbolj priljubljenih in hkrati skrivnostnih osebnosti v ukrajinskem državnem aparatu, ki mu pripisujejo zasluge za številne drzne operacije med skoraj štiri leta trajajočo rusko invazijo. Njegova ključna naloga bo zdaj vodenje predsedniške administracije v kritičnem obdobju priprav na morebitna mirovna pogajanja ob hkratnem ohranjanju vojaške moči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo urada predsednika imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Imenovanje 39-letnega generalporočnika Budanova, ki velja za eno najbolj priljubljenih in skrivnostnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, predstavlja pomemben strateški premik. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v kritičnem obdobju ruske invazije osredotočiti predvsem na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Budanov na tem ključnem položaju zamenjuje Andrija Jermaka, dolgoletno desno roko predsednika, ki je novembra odstopil zaradi odmevnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Premik v vodstvu administracije sovpada s poročili o ruskih ozemeljskih pridobitvah v letu 2025, ki so bile po nekaterih analizah največje od začetka vojne leta 2022. Medtem ko se vojna bliža svoji četrti obletnici, se v Kijevu pod vodstvom novega vodje urada že začenjajo pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci o novih mirovnih predlogih in finančni pomoči za obnovo države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključno mesto vodje kabineta predsednika imenoval generalporočnika Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih osebnosti v ukrajinskih obrambnih strukturah, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal v energetskem sektorju. Imenovanje vojaškega častnika na civilno funkcijo odraža premik v strategiji Kijeva, ki se vse bolj osredotoča na varnostna vprašanja, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja v času intenzivnih ruskih napadov. Zamenjava v vrhu ukrajinske administracije se dogaja v kritičnem obdobju, ko ruska vojska dosega največje ozemeljske pridobitve od prvega leta vojne. Po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar presega skupni izplen prejšnjih dveh let. Poleg vojaških izzivov se nova uprava ukvarja tudi s pripravo varnostnih pogovorov z zavezniki, kjer pod vodstvom ZDA razpravljajo o mirovnih predlogih za končanje skoraj štiriletnega konflikta. Na čelo vojaške obveščevalne službe bo namesto Budanova stopil Oleh Ivaščenko, ki je do sedaj vodil zunanjo obveščevalno službo.

V 94. letu starosti je umrla Ema Minčenok, legendarna balerina iz Sankt Peterburga in zaslužna umetnica RSFSR. O njeni smrti je 4. januarja prek družbenega omrežja Telegram poročala baletna kritičarka Olga Fedorčenko, pri čemer vzrok smrti ostaja neznan. Minčenokova se je rodila leta 1932 v takratnem Leningradu in je v otroštvu preživela obleganje mesta med drugo svetovno vojno, preden so njeno družino leta 1943 evakuirali. Umetnica je bila vrsto let ena ključnih figur leningrajskega baleta, njena kariera pa je trajala več desetletij. Kot solistka je nastopala v prestižnem Marijinem gledališču (nekdaj Kirov), kjer je s svojo tehniko in interpretacijo zaznamovala rusko plesno umetnost 20. stoletja. Njeno delo in prispevek h kulturi sta bila priznana s številnimi državnimi nagradami, po koncu aktivne plesne kariere pa se je posvetila pedagoškemu delu in ohranjanju baletne tradicije.

V mestu Gorjači Ključ v ruskem Krasnodarskem kraju se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, štiri pa so bile poškodovane. Po navedbah lokalnih oblasti in policije je do incidenta prišlo, ko voznik osebnega vozila znamke Chery ni odstopil prednosti vozilu znamke BMW, ki je po vozišču vozilo z visoko hitrostjo. Zaradi silovitega trčenja je vozilo BMW odbilo s cestišča neposredno na postajališče javnega prevoza, kjer so v tistem trenutku stali ljudje. Na kraju nesreče je zaradi pridobljenih poškodb umrla ženska, medtem ko so bili 15-letno dekle, moški na postajališču, voznik vozila Chery in potnik v BMW-ju prepeljani v bolnišnico. Ruski preiskovalni organi so zaradi dogodka že sprožili kazenski postopek, medtem ko so v istem obdobju v Rusiji poročali o več drugih nesrečah z večjimi številom žrtev v Tatarstanu in Rostovski oblasti, kar nakazuje na kritične razmere na ruskih cestah.

V mestu Gorjači Ključ v Krasnodarskem okraju se je v soboto, 4. januarja, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega vozila znamke BMW z visoko hitrostjo zapeljal v avtobusno postajališče, polno ljudi. Po prvotnih informacijah, ki so jih objavili lokalni mediji in kanali na družbenem omrežju Telegram, je v nesreči umrla ena ženska, več oseb pa naj bi bilo poškodovanih. Ruski organi pregona in reševalne službe so nemudoma prispeli na prizorišče dogodka, da bi oskrbeli ponesrečence in zavarovali območje. Po navedbah prič je bila hitrost vozila znatno nad omejitvijo, kar je povzročilo popolno uničenje konstrukcije postajališča. Identiteta voznika in natančen vzrok za izgubo nadzora nad vozilom še nista uradno potrjena, preiskava o okoliščinah tragedije pa še poteka.

V kozmetični kliniki Elmas Clinic v Tokmakovem perulku v Moskvi je 4. januarja prišlo do tragičnega incidenta, ko je 30-letna pacientka med posegom doživela klinično smrt. Po navedbah ruskih virov je med kozmetičnim postopkom prišlo do nenadnega anafilaktičnega šoka, ki je povzročil zastoj srca. Kljub takojšnjemu nudenju prve pomoči in oživljanju na kraju dogodka so bili zapleti preveč hudi. Pacientko so po incidentu nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar ji zdravniki niso mogli več pomagati. Po poročanju kanala 112 je ženska kasneje v bolnišnici umrla. Preiskovalni organi bodo zdaj ugotavljali morebitno odgovornost klinike in ali so bili med postopkom upoštevani vsi varnostni protokoli ter ali je bila pacientka ustrezno testirana na morebitne alergije pred začetkom zdravljenja.

V Rostovski regiji se je število poškodovanih v prometni nesreči povečalo na štiri. Policija je aretirala voznika tovornjaka Mercedes, domnevnega povzročitelja množičnega trčenja na avtocesti M-4 "Don" v okrožju Aksaj, v katerem so umrle štiri osebe. Po predhodnih ugotovitvah je do nesreče prišlo zaradi kršitve prometnih pravil s strani voznika tovornjaka.

V 53. letu starosti je v Moskvi umrla priznana gledališka in filmska igralka Aleksandra Berezovec-Skačkova. Igralka, ki je bila zaposlena v Moskovskem umetniškem gledališču (MHAT) Čehova, je širši javnosti postala bolj prepoznavna po svoji vlogi v priljubljeni ruski kriminalni seriji Beseda dečka (Slovo pacana). Novico o njeni smrti so potrdili njeni kolegi in filmski ustvarjalci, vzrok smrti pa javnosti še ni bil razkrit. Skačkova je svojo umetniško pot gradila predvsem na gledaliških odrih, kjer je interpretirala številne zahtevne vloge iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Poleg gledališkega dela je nastopala v več televizijskih projektih in filmih, kjer je kljub pogosto stranskim vlogam pustila močan vtis zaradi svoje igralske preciznosti. Njena nenadna smrt predstavlja izgubo za rusko kulturno sfero, zlasti za njeno matično gledališko hišo, kjer je delovala več desetletij.

Na zvezni avtocesti M-4 Don v bližini naselja Krasni Kolos v Rostovski oblasti se je 4. januarja zgodila huda prometna nesreča, v kateri so umrle štiri osebe, dve pa sta bili poškodovani. Po navedbah ruskega ministrstva za izredne razmere je bilo v verižno trčenje vpletenih pet osebnih vozil in eno tovorno vozilo. Nesreča se je pripetila na 1042. kilometru omenjene prometnice v okrožju Aksaj. Na prizorišče so nemudoma napotili reševalne ekipe, pri odstranjevanju posledic nesreče pa je sodelovalo 13 strokovnjakov in štiri enote tehnične opreme ministrstva. Gre za eno izmed večjih prometnih nesreč v Rusiji v zadnjem obdobju, saj so podobni incidenti s smrtnimi žrtvami v regiji in širše v državi razmeroma pogosti, zlasti v zimskem času, ko so vozne razmere zahtevnejše.

V Tbilisiju je v 70. letu starosti umrl Nikolaj Sventicki, ugledni kulturni delavec, zaslužni umetnik Rusije ter ustanovitelj in predsednik Mednarodne kulturno-izobraževalne zveze Ruski klub. Sventicki je bil ključna osebnost pri ohranjanju ruske kulture v Gruziji, saj je deloval tudi kot predsednik usklajevalnega sveta organizacij ruskih rojakov v državi ter kot izvršni direktor Tbilisijskega državnega akademskega ruskega dramskega gledališča A. S. Gribojedova. O njegovi smrti je javnost v nedeljo, 4. januarja, obvestila tiskovna služba Ruskega kluba. Sventicki se je rodil leta 1956 v Tbilisiju in svojo poklicno pot posvetil gledališču ter filmu. Po študiju režije na Državnem inštitutu za kulturo v Kujbiševu se je vrnil v domovino, kjer je leta 1986 postal član Gledališkega združenja Gruzije. Leta 2003 je ustanovil Ruski klub, ki je postal osrednja točka za rusko govoreče prebivalstvo in kulturno izmenjavo. Poleg vodenja gledališča je bil Sventicki znan tudi kot ustanovitelj Mednarodne zveze rusko govorečih pisateljev v Gruziji, za svoje delo pa je prejel več državnih priznanj tako v Gruziji kot v Rusiji.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v Madridu potekali protesti proti »imperialistični agresiji« ZDA. Ameriški zunanji minister Rubio je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z venezuelsko vlado, če bo ta sprejemala »prave odločitve«, in dodal, da ZDA ne posegajo v notranje zadeve drugih držav, temveč ščitijo svoje interese. Pet levičarskih vlad Latinske Amerike (Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj) in Španija so izdale skupno izjavo, v kateri so zavrnile vsakršne poskuse nadzora nad Venezuelo. Roger Waters je kritiziral Trumpovo politiko do Venezuele, Evropska unija pa je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil priveden v New York, kjer so ga ameriške oblasti pridržale pred nastopom na zveznem sodišču na Manhattnu. Maduru očitajo vpletenost v narkoterorizem, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Njegova aretacija je v Venezueli povzročila stanje visoke negotovosti, medtem ko mednarodni pravni strokovnjaki in mediji, vključno z New York Timesom, že analizirajo pravno podlago in legitimnost ameriškega posredovanja. Analitiki dogajanje primerjajo z ameriškim posredovanjem v Panami leta 1989, pri čemer se sprašujejo o zakonitosti morebitnega ameriškega upravljanja z venezuelskimi državnimi zadevami po aretaciji voditelja države. Razmere ostajajo napete, saj aretacija neposredno vpliva na stabilnost v regiji in sproža vprašanja o prihodnosti venezuelske vojske in državne uprave.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, se je odvila v zgodnjih jutranjih urah s pomočjo elitnih enot Delta Force in zračnih napadov na ključne vojaške cilje. Maduro je bil nemudoma prepeljan v zvezni pripor v New York, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma in trgovine z drogami. Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, stabilizirale naftno infrastrukturo in zagotovile varen prehod oblasti. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju predsednika za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za »barbarsko ugrabitev« s cionističnimi podtoni in pozvala k uporu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potezo pozdravili, so Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja ostro obsodile napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V več ameriških mestih so izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko v Venezueli vladata negotovost in strah pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po zajetju dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal prizadevanja za vzpostavitev miru, svobode in pravičnosti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o načrtu za prenos oblasti še niso znane, so se v javnosti že pojavila vprašanja o prihodnji vlogi podpredsednice Delcy Rodríguez. Po navedbah Washingtona naj bi se Rodríguezova, ki bi po ustavi morala prevzeti vodenje države, strinjala s sodelovanjem pri obnovi države, vendar se po prvotnih zahtevah za dokaz o Madurovem življenju ni več javno oglasila. Analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnjega vodstva, saj Trump dvomi v sposobnosti opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, da bi zagotovila mirno tranzicijo. Medtem ko Maduro velja za simbol režima, ki je državi vladal od leta 2013, ostaja nejasno, kdo trenutno dejansko nadzoruje državne institucije. Ugibanja o usodi ključnih članov režima dopolnjujejo poročila o odsotnosti Jorgeja Rodrígueza, predsednika narodne skupščine, in morebitnem begu podpredsednice v Rusijo.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Analitiki ameriške revije The National Interest so ocenili, da bi Ukrajina lahko izgubila nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Odesa, v kolikor se oblasti v Kijevu ne bodo pripravljene vključiti v poštena mirovna pogajanja z Rusko federacijo. Avtorji prispevka poudarjajo, da so nedavni ruski napadi na vojaške in infrastrukturne cilje v mestu jasno sporočilo Moskve, da ne namerava popustiti pri izvajanju vojaškega pritiska. Izguba Odese bi za Ukrajino pomenila popolno izgubo dostopa do Črnega morja, kar bi državo naredilo v celoti odvisno od logistične in ekonomske pomoči Zahoda oziroma Evropske unije in Združenih držav Amerike. Medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec decembra nakazal pripravljenost na določeno obliko dialoga po predhodnih posvetovanjih z zahodnimi partnerji, nekateri ameriški vojaški opazovalci, kot je nekdanji obveščevalec Scott Ritter, menijo, da so možnosti za diplomatsko rešitev vse manjše. Ritter je ob tem izpostavil nedavne ukrajinske napade na rusko ozemlje kot dejavnik, ki dodatno zaostruje stališče Moskve glede statusa ukrajinskih oblasti kot sogovornika. Rusija naj bi po navedbah v članku Odeso obravnavala kot ključno strateško točko, katere zavzetje bi lahko korenito spremenilo potek konflikta v korist Kremlja.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori, medtem ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skorajšnjega konflikta.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav so v soboto obiskali Kijev, kjer so s predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori državi. Srečanje se je odvilo v času stopnjevanja diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Pogovori so služili kot pripravljalna faza za prihajajoči vrh voditeljev, na katerem bodo poskušali doseči napredek pri implementaciji mirovnih načrtov. Delegacije so se osredotočile na konkretne mehanizme za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji in obnovo uničene infrastrukture. Ukrajinska stran je poudarila pomen hitre integracije v zahodne varnostne strukture, medtem ko so zavezniki preučevali možnosti za dodatno finančno pomoč. Obisk v Kijevu potrjuje tesno usklajenost mednarodne skupnosti z administracijo predsednika Zelenskega, ki je nedavno preoblikoval svojo najožjo ekipo, da bi okrepil obrambni in varnostni sektor pred ključnimi pogajanji.

Vodja parlamentarne frakcije stranke Sluga naroda David Arahamija je napovedal možnost, da bi v Ukrajini hkrati izvedli predsedniške volitve in vsesplošni referendum o vprašanjih ureditve konflikta v državi. Ta poteza sledi razpravam o legitimnosti oblasti in potrebi po neposrednem odločanju državljanov o prihodnji mirovni strategiji, medtem ko vojaški spopadi z Rusijo še vedno trajajo. Arahamija je v izjavi za medije poudaril, da bi bila združitev obeh glasovanj logistično in politično smiselna, če bi prišlo do pogojev za pogajalsko rešitev vojne. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil pomemben premik v ukrajinski notranji politiki, saj so bile volitve zaradi razglasitve izrednega stanja prvotno odložene. Predlog nakazuje, da ukrajinsko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Volodimirja Zelenskega išče načine za pridobitev novega mandata in potrditev morebitnih mirovnih sporazumov, ki bi lahko vključevali težke kompromise. Odločitev o izvedbi bo odvisna od varnostnih razmer na terenu in zmožnosti zagotavljanja varnosti na voliščih po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Donald Trump je med govorom v svoji rezidenci dejal, da je sprva mislil, da bo ukrajinski konflikt preprosto rešljiv, vendar se je izkazalo drugače. Poudaril je, da ZDA zaradi konflikta ne izgubljajo denarja, temveč ga celo zaslužijo s prodajo orožja zaveznikom v Natu.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil preiskavo po odkritju trupla 64-letnega Jurija Presnjakova, dolgoletnega reševalca in zdravnika na postaji nujne medicinske pomoči v Surgutu. Truplo zdravnika so z vbodno rano našli 3. januarja v njegovem osebnem avtomobilu na ulici Pervoprohodcev. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s Komsomolsko pravdo, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki še vedno ugotavljajo natančne okoliščine domnevnega umora. Presnjakov je bil v lokalni skupnosti izjemno spoštovan strokovnjak, ki je v svoji karieri rešil na tisoče življenj. Še posebej odmeven je bil primer iz leta 2023, ko sta s kolegom po 39-minutnem oživljanju povrnila srčno funkcijo 68-letnemu moškemu v stanju klinične smrti. Prebivalci Surguta se na družbenih omrežjih množično poslavljajo od pokojnika in izrekajo sožalje njegovi družini, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo z zbiranjem dokazov o tem nasilnem dejanju.

V ruskem mestu Mendelejevsk v republiki Tatarstan so v nedeljo, 4. januarja 2026, v enem izmed mestnih vodnjakov odkrili trupli dveh desetletnih šolarjev. Tragedija se je zgodila v neposredni bližini nedovoljenega sankališča, kjer sta se otroka po navedbah lokalnih organov verjetno igrala. Preiskovalci so po dogodku nemudoma odprli kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti dvema osebama, preiskavo pa nadzoruje regionalno tožilstvo. Tožilstvo Tatarstana je sporočilo, da trenutno poteka temeljit nadzor nad delom organov za preprečevanje zanemarjanja mladoletnikov in kršitev njihovih pravic. Prav tako preverjajo ukrepanje lokalne samouprave glede odstranjevanja nevarnih in nepooblaščenih otroških objektov ter delo podjetij, ki so odgovorna za vzdrževanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Incident je ponovno odprl vprašanje varnosti neurejenih rekreacijskih površin, saj so podoben dogodek zabeležili že decembra prejšnje leto v drugem ruskem mestu, ko sta otroka padla skozi led v bližini stanovanjskega kompleksa.

V avtonomnem okrožju Čukotka na skrajnem vzhodu Rusije se je v soboto, 3. januarja, zgodila tragična nesreča, v kateri je pod ledom utonil mladoleten otrok. Po podatkih lokalnega preiskovalnega urada je 28-letni moški upravljal neregistrirane snežne sani znamke Yamaha, na katere so bile pripete sani s potniki. Skupina se je odpravila na pot iz vasi Inčoun proti vasi Lavrentija, ko je med vožnjo po zaledeneli površini led popustil pod težo vozila. Prevozno sredstvo je potonilo v mrzlo vodo, pri čemer je otrok padel v morje in na kraju nesreče umrl zaradi podhlajenosti. Vozniku je iz vode uspelo rešiti 39-letno sopotnico, ki so jo kasneje zaradi poškodb in šoka prepeljali v bolnišnico. Ruski preiskovalni komite je proti vozniku že uvedel kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in kršenja pravil varne vožnje z neregistriranim vozilom.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je družina Usolcev, ki je izginila septembra 2025 v Krasnojarskem okraju, najverjetneje potovala proti gori Malvinka, kjer se nahaja 'kamen želja', kamnita tvorba v obliki piramide.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek v zvezi z domnevnim terorističnim dejanjem po napadu ukrajinskih sil na vas v Hersonski oblasti. Po navedbah uradne govorke odbora Svetlane Petrenko je v napadu, ki je vključeval brezpilotne letalnike in udar na hotelski objekt, življenje izgubilo več kot 20 civilistov. Incident se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, ruske oblasti pa so dogodek označile za načrtno dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovalci zbirajo dokaze na kraju dogodka, medtem ko Ruska federacija napad uporablja kot podlago za obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinske vojske. Napad naj bi povzročil precejšnjo gmotno škodo na civilni infrastrukturi, število žrtev pa bi se po nekaterih poročilih lahko še povišalo, saj preiskava vpliva napada na lokalno skupnost še poteka. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na civilne cilje v tem kontekstu še ni uradno odzvala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

V vasi Galenki v ruskem okraju Primorje je v jutranjih urah 2. januarja prišlo do tragičnega požara v stanovanjski hiši na ulici Arsenjeva. Gasilci so med gašenjem ognja v objektu odkrili trupla dveh moških in ene ženske, ki so podlegli poškodbam. Po poročanju regionalnega tožilstva je ogenj popolnoma uničil bivalne prostore, preiskava o vzroku nastanka požara pa še poteka. Ruski organi pregona so sporočili, da so bili o dogodku obveščeni v zgodnjih urah, ko je bil požar že v polnem razmahu. Kljub hitremu posredovanju gasilskih enot žrtvam niso mogli več pomagati. Tožilstvo v regiji Primorje je prevzelo nadzor nad ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do te nesreče, s poudarkom na morebitnih kršitvah požarne varnosti v zasebnem stanovanjskem objektu.

Ameriške vojaške sile so v spektakularni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da bo osrednji cilj prihodnjega ameriškega upravljanja Venezuele zagotovitev nadzora nad tamkajšnjimi obsežnimi zalogami nafte. Čeprav so ZDA mesece trdile, da so vojaške dejavnosti v regiji del boja proti trgovini z drogami, je Trump v zadnjem nagovoru nafto omenil več kot desetkrat, kar potrjuje strateške interese Washingtona v regiji. Operacija, v kateri je sodelovalo približno 150 letal in elitne enote, kot sta Delta Force in FBI Hostage Rescue Team, je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. V Caracasu vlada negotovo vzdušje; medtem ko so nekatere trgovine in ustanove zaprte, Madurovi sodelavci, ki so ostali v državi, zahtevajo njegovo izpustitev. Za začasno predsednico je bila ob podpori vrhovnega sodišča imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazuje, da bo Washington prek nadzora nad naftno industrijo narekoval prihodnjo politiko države. Mednarodna skupnost in ameriški notranjepolitični vrh sta glede operacije globoko razdeljena. Demokratski voditelji v ZDA so napad označili za nezakonit, saj Trump zanj ni pridobil odobritve kongresa. Pravni strokovnjaki medtem opozarjajo, da se bo Maduro na sodišču verjetno skliceval na diplomatsko imuniteto, podobno kot nekdanji panamski diktator Manuel Noriega, vendar so možnosti za uspeh takšne obrambe majhne, saj ZDA Madura ne priznavajo več kot legitimnega voditelja države. Operacija po mnenju analitikov pošilja jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o novi ameriški pripravljenosti na uporabo sile za zaščito lastnih interesov brez predhodnega posvetovanja z zavezniki.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, ki se je začela v soboto, 3. januarja, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta Force so izvedle zračne napade in desant, po katerem so par prepeljali v New York. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bosta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, pri čemer je obrambni sekretar Pete Hegseth poudaril, da bodo ZDA določile pogoje za prihodnost Venezuele. Kitajska in Rusija sta ostro obsodili ameriško posredovanje in ga označili za agresijo na suvereno državo ter kršitev mednarodnega prava. Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in zagotovitev njegove osebne varnosti, dejanje pa so opisali kot hegemonsko. Rusija se je pridružila pozivom k izpustitvi in opozorila na nezakonitost ugrabitve tujega državnega voditelja. Operacija je sprožila mešane odzive tudi v ZDA, kjer je župan New Yorka Zohran Mamdani obsodil uporabo sile in kršenje globalnih norm.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.

V nočnem ruskem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sta po podatkih lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka. Do stopnjevanja nasilja prihaja v času, ko se v mednarodnem prostoru krepijo napetosti glede resničnosti dogodkov na območju ruske predsedniške rezidence. Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil dvom o ruskih navedbah, po katerih naj bi Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kljub trditvam Moskve, da je šlo za poskus atentata, Trump meni, da se takšen dogodek ni zgodil. To stališče ameriškega predsednika se sklada s prejšnjimi ocenami obveščevalnih služb, ki so prav tako zavrnile ruske obtožbe. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Moskvo, saj Kremelj vztraja pri svoji različici dogodkov in grozi s povračilnimi ukrepi. Medtem ko Rusija ameriške dvome interpretira kot oviranje miru, Trumpova administracija s svojo retoriko in ohranjanjem sankcij nakazuje na nepripravljenost za popuščanje ruskemu pritisku.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil javnosti, da ameriški obveščevalci niso potrdili navedb Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je med povratkom v Washington poudaril, da na podlagi informacij nacionalnih varnostnih organov ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. S tem se je neposredno postavil po robu trditvam ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je prejšnji teden obtožil Kijev, da je s serijo dronov ciljal Putinovo državno rezidenco v regiji Novgorod. Ruske obtožbe so se pojavile le dan po tem, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestal s Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu v 20 točkah za končanje vojne. Zelenski je ruske navedbe nemudoma zavrnil kot dezinformacije. Trump, ki je sprva izrazil zaskrbljenost ob ruskih poročilih, je po posvetu z obveščevalno agencijo CIA spremenil svoje stališče, kar nakazuje na novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in Moskvo kljub prejšnjim prizadevanjem za diplomatsko rešitev.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je komentiral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Medvedjev je dejanja administracije Donalda Trumpa označil za mednarodnopravno nezakonita, vendar obenem ocenil, da so v svojem bistvu dosledna. Po njegovih besedah so Združene države Amerike s tem napadom neposredno zasledovale svoje interese glede venezuelskih naravnih virov. Ruski uradnik je v svoji izjavi poudaril, da Washington s takšnimi potezami odkrito brani lastne ekonomske in geopolitične cilje, ne glede na suverenost drugih držav. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, je povzročila oster odziv Moskve, saj Rusija vojaško posredovanje razume kot oboroženo agresijo. Medvedjevova analiza nakazuje, da so Združene države Amerike z zajetjem Madura potrdile svojo dolgoročno politiko intervencionizma v Latinski Ameriki.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Rusko prestolnico je 4. januarja dosegel nov val napadov z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu. Zaradi neposredne nevarnosti iz zraka so ruske letalske oblasti začasno zaprle zračni prostor nad ključnimi moskovskimi letališči Domodedovo, Vnukovo in Žukovski. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti civilnih poletov, potem ko so ruski mediji poročali o aktivaciji zračne obrambe v bližini mesta. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnostnih omejitev zadržanih približno 200 načrtovanih poletov, več letov pa so morali odpovedati ali preusmeriti na alternativna letališča. Gre za stopnjevanje incidentov, ki so v zadnjem obdobju postali pogostejši in neposredno vplivajo na delovanje kritične infrastrukture v Ruski federaciji. Kljub trditvam o sestrelitvah letalnikov so operativne motnje povzročile logistični kaos za tisoče potnikov, ki so obtičali na terminalih moskovskega letalskega vozlišča.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v četrtek, 1. januarja, v osmih urah uspešno prestregle in uničile 58 ukrajinskih brezpilotnih letal. Operacija je potekala med 8.00 in 16.00 po moskovskem času, droni pa so bili nevtralizirani nad različnimi ruskimi regijami, vključno z akvatorijem Azovskega morja. Po navedbah uradnih virov je bilo nad enim samim območjem uničenih 24 letalnikov. Napad z droni predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih in notranjih območjih Ruske federacije, ki so se v zadnjih mesecih močno okrepile. Ruska stran trdi, da so bili vsi letalniki tipa BPL (brezpilotno letalno plovilo) prestreženi s strani dežurnih enot, še preden bi lahko dosegli svoje cilje. Kljub visokemu številu sestreljenih dronov ministrstvo v prvem poročilu ni navedlo informacij o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Strategija uporabe dronov ostaja ključen element ukrajinskih prizadevanj za prenos vojaških dejavnosti na rusko ozemlje, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo obrambno mrežo nad ključnimi strateškimi točkami.

V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je ukazal uvedbo kazenskega postopka v povezavi s poročili o domnevnih napadih priseljencev na prebivalce Novosibirska. Kot je v uradnem sporočilu za javnost navedla tiskovna služba odbora, so bila povod za preiskavo številna obvestila o nasilnih dogodkih v tem sibirskem mestu. Preiskovalni organi bodo v okviru kazenskega postopka preverili navedbe o napadih, ki so jih po dostopnih informacijah izvedli tuji državljani oziroma priseljenci. Bastrikin je od podrejenih zahteval hitro in temeljito razjasnitev okoliščin teh incidentov, ki so v lokalnem okolju povzročili vznemirjenje. Gre za del širšega prizadevanja ruskih organov pregona za nadzor nad incidenti, ki vključujejo migrantske skupnosti v večjih mestih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

V regiji Murmansk na severozahodu Rusije so reševalne službe začele iskalno akcijo za 57-letno žensko, ki jo je med aktivnostjo kopanja v ledeni vodi, znano kot "ice-floating", odnesel močan tok reke Tuloma. Incident se je zgodil 1. januarja v okrožju Kola, ko je udeleženka v posebnem izolacijskem hidrokosatumu izginila pod gladino reke. Preiskovalni odbor Ruske federacije je zaradi dogodka že sprožil kazenski postopek, ki se nanaša na opravljanje storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov. Ruski preiskovalci trenutno ugotavljajo okoliščine nesreče in odgovornost organizatorjev te turistične dejavnosti. Iskanje pogrešane osebe na območju reke Tuloma se nadaljuje s pomočjo potapljačev in specializiranih enot ministrstva za izredne razmere (MČS), vendar pa delo otežujejo nizke temperature in močni rečni tokovi. To dejavnost, ki vključuje lebdenje na površju ledene vode v neoprenskih oblekah, pogosto oglašujejo kot del turistične ponudbe v arktičnih regijah.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na silvestrovanje v okupirani regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad se je zgodil v vasi Horli, kjer so droni zadeli lokalni hotel in kavarno v času, ko so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po predhodnih poročilih vsaj en otrok, je bilo v napadu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem poročalo o znatnem stopnjevanju ukrajinskih zračnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja. Po njihovih navedbah je Ukrajina v začetku leta 2026 vsak dan napadala Moskvo. Samo do polnoči v nedeljo naj bi ruska zračna obramba uničila 57 dronov nad moskovsko regijo, skupno pa 437 nad celotnim ozemljem Rusije. Zaradi grožnje so bila začasno zaprta tri od štirih moskovskih letališč, vključno z letališčem Vnukovo, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med prazničnim obdobjem. Ukrajinska stran uradnih komentarjev o zadnjem napadu v Hersonu še ni podala, vendar Kijev vztrajno poudarja, da so tovrstni napadi odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta. Cilj ukrajinskih operacij z droni dolgega dosega ostaja motenje ruske vojaške logistike, energetske infrastrukture in povečevanje stroškov vojne za Moskvo, ki redno izvaja raketne napade na ukrajinska mesta.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

V napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Hersonsko območje je umrlo več ljudi, vključno z otrokom. Po besedah Vladimirja Salda, guvernerja Hersonske oblasti, so bila trupla žrtev v Horlih skoraj popolnoma zoglenela. Pet otrok, ranjenih v napadu na kavarno v Horlih, so prepeljali v bolnišnice na Krim, eden od njih je v kritičnem stanju. Saldo je tudi izjavil, da so droni pred napadom na hotel in kavarno v Horlih več minut lebeli nad morjem. Poleg tega je bil potrjen napad na avtomobil v Tarasovki, kjer je umrl petletni otrok, tri odrasle osebe pa so bile hudo ranjene.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni na del Hersonske regije pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, in ga označila za teroristični napad. Ukrajina je medtem poročala o ruskih napadih na svojo energetsko infrastrukturo.

Ruska zračna obramba je sestrelila dodatnih pet oziroma tri ukrajinske drone, ki so se približevali Moskvi. Skupno naj bi bilo danes prestreženih in uničenih šest oziroma celo dvajset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Napad naj bi bil izveden v zadnji uri.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto predlagal Denisa Šmihala, trenutnega obrambnega ministra in nekdanjega predsednika vlade, za novega ministra za energijo. Ta poteza je del širše vladne rekonstrukcije, ki jo je Zelenski začel izvajati v začetku leta 2026, da bi optimiziral delovanje državne uprave v času trajajočega konflikta. Šmihalova premestitev na energetski resor sledi petkovi napovedi, da bo obrambno ministrstvo prevzel Mihajlo Fedorov, dosedanji minister za digitalno preobrazbo. Predlog za imenovanje Šmihala na čelo ministrstva za energijo mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (Vrhovna rada). Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da so bile o prerazporeditvi opravljene potrebne konzultacije, cilj pa je okrepiti energetski sektor, ki je ključnega pomena za državno varnost. Šmihal velja za izkušenega politika, ki je pred vodenjem obrambnega resorja opravljal funkcijo premierja, kar mu daje širok vpogled v delovanje kritične infrastrukture. Kadrovske menjave v vrhu ukrajinske oblasti odražajo potrebo po novi dinamiki pri vodenju države, ki je že več kot 1400 dni v vojni.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Predsednik sanktpeterburške borze Igor Artemjev je v izjavi za javnost opozoril, da je Rusija zaradi nepreglednih metodologij mednarodnih agencij pri določanju cen nafte in naftnih derivatov izgubila več bilijonov dolarjev. Artemjev trdi, da so mednarodne agencije cene določale na podlagi anketiranja trgovcev, kar je po njegovem mnenju omogočalo manipulacije na svetovnih trgih. Poudaril je, da se je ta trend podcenjevanja ruskih energentov začel že v obdobju Sovjetske zveze in se nadaljuje v sedanjost. Analitiki opozarjajo, da so k znižanju cen ruske surove nafte tipa Urals dodatno prispevale ameriške sankcije. Cena te nafte je ob koncu leta padla na približno 34 dolarjev za sod, kar predstavlja znaten odklon od svetovnih borznih cen. Ruska stran si sedaj prizadeva za vzpostavitev lastnih mehanizmov za izračun borznih kotacij, s čimer bi zmanjšali odvisnost od zahodnih finančnih institucij in agencij, ki po mnenju Moskve delujejo netransparentno.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

Ruske oblasti so 4. januarja 2024 potrdile, da so mladostnika, ki je bil hudo ranjen v ukrajinskem napadu na naselje Horli v regiji Herson, evakuirale na nadaljnje zdravljenje v Moskvo. Aleksej Kuznecov, pomočnik ruskega ministra za zdravje, je pojasnil, da so se za premestitev v rusko otroško klinično bolnišnico odločili po opravljenih telemedicinskih posvetovanjih s strokovnjaki zveznih centrov. Otroka, rojenega leta 2013, v prestolnico prevaža služba za medicino katastrof s specializiranim prevozom. Napad, ki ga ruski viri označujejo za teroristično dejanje, je ciljal na lokalno kavarno in hotel v naselju Horli. Po navedbah lokalnih zdravstvenih organov je v kritičnem stanju ostalo več oseb, med njimi pet otrok, od katerih je eden zdaj v oskrbi moskovskih specialistov. Ruski preiskovalni odbor je zaradi dogodka že sprožil kazenski postopek, medtem ko poročila navajajo skupno 29 smrtnih žrtev, vključno z dvema mladoletnikoma, ter vsaj 60 ranjenih oseb. Dogodek poudarja stopnjevanje sovražnosti v okupiranih delih Ukrajine in neposredne posledice vojaških operacij na civilno prebivalstvo.

Ruske oborožene sile so v zadnjih 24 urah izvedle silovito obstreljevanje 31 naselij v ukrajinski regiji Herson, pri čemer sta po navedbah lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka, še dva pa sta bila ranjena. Aleksander Prokudin, načelnik vojaške uprave Hersonske oblasti, je prek aplikacije Telegram sporočil, da so bili napadi usmerjeni predvsem na civilno infrastrukturo, vključno s socialnimi ustanovami in objekti kritične infrastrukture. Ruska stran je v teh napadih uporabila različno topništvo in vodene letalske bombe, kar je povzročilo obsežno materialno škodo na stanovanjskih objektih in javnih zgradbah. Napadi predstavljajo nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem območju, kjer se ukrajinske sile spopadajo z nenehnimi poskusi ruske strani, da bi destabilizirala nadzor nad osvobojenimi deli regije. Humanitarne razmere na prizadetih območjih ostajajo kritične, saj so prebivalci podvrženi stalnim tveganjem za življenje.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je ukrajinski napad na naselje Horli, v katerem je po njegovih navedbah umrlo več deset civilistov, primerjal s tragičnimi dogodki v odeski Hiši sindikatov iz leta 2014. Po Salidovih besedah je obstreljevanje hotela, v katerem so bili nastanjeni civilisti, dejanje, ki po brutalnosti spominja na dogodke med Evromajdanom, ko so ljudje v Odesi živi zgoreli v požaru. Saldo je ob tem ostro obsodil delovanje ukrajinskih sil in poudaril namernost napada na netarčne objekte. Ruski uradniki so napad označili za teroristično dejanje proti mirnemu prebivalstvu na območjih pod ruskim nadzorom. Poročila o številu žrtev in okoliščinah napada temeljijo na navedbah lokalnih proruskih oblasti, medtem ko neodvisne potrditve o natančnem številu ubitih v času poročanja še ni bilo mogoče pridobiti. Dogodek dodatno zaostruje napetosti na okupiranih ozemljih južne Ukrajine.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi prek družbenega omrežja Telegram sporočilo, da je bil nedavni napad na kavarno in hotel v mestu Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovan. Po navedbah Moskve so ukrajinske sile z droni namerno ciljale civilne objekte in prebivalce, kar po njihovem mnenju kaže na premišljeno strategijo stopnjevanja konfliktov na zasedenih območjih. Ruska stran trdi, da o načrtovani naravi napada ni nobenega dvoma, saj so bile tarče izbrane z namenom povzročitve čim večje škode med civilnim prebivalstvom. Dogodek v mestu Horli predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji Herson, ki ostaja eno od ključnih žarišč spopadov. Ruski diplomati so v izjavi poudarili, da takšna dejanja ukrajinske vojske ne bodo ostala brez odziva, hkrati pa so mednarodno javnost pozvali k obsodbi domnevnih vojnih zločinov nad civilisti. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, vendar običajno zavrača ruske trditve o namernem ciljanju nevtralnih civilnih ciljev in poudarja legitimnost svojih operacij za osvoboditev ozemlja.

V ukrajinskem napadu z droni na letoviško mesto v okupiranem delu regije Herson je bilo po navedbah lokalnih proruskih oblasti ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil med praznovanjem novega leta v eni izmed tamkajšnjih kavarn, kjer so se zbrali civilisti. Proruski guverner Vladimir Saldo je Kijev obtožil namernega ciljanja civilnega prebivalstva, pri čemer so nekateri uradniki v Moskvi celo namignili na vpletenost britanskih obveščevalnih služb. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na zasedenih ozemljih v zadnjem obdobju in se je zgodil v času povečanih napetosti ter vzajemnih zračnih operacij med sprtima stranema. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran na obtožbe o namernem napadu na civiliste še ni uradno odzvala. Regija Herson sicer ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer si obe vojski nenehno prizadevata za prevlado s pomočjo brezpilotnih letalnikov in artilerije.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Upokojeni polkovnik in vojaški strokovnjak Anatolij Matvijčuk je v pogovoru za ruske medije izrazil pričakovanje, da se bodo vojaški spopadi v Ukrajini končali v letu 2026. Svoje napovedi o zaključku t. i. posebne vojaške operacije je utemeljil na trenutni dinamiki na bojišču in predvidenem razvoju dogodkov. Izjave Matvijčuka prihajajo v času, ko se v mednarodnem prostoru vrstijo različne špekulacije o trajanju konflikta, ki je močno zaznamoval globalno politično in gospodarsko stabilnost. Čeprav gre za mnenje posameznega analitika, njegove besede odražajo določen del ruskega strokovnega razmišljanja o dolžini trajanja vojne izčrpavanja, ki se odvija na ukrajinskem ozemlju. Avtor napovedi ni podal specifičnih pogojev, pod katerimi bi se konflikt zaključil, je pa leto 2026 izpostavil kot prelomno za konec sovražnosti.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah lokalnih ruskih oblasti zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen na kavarno, kjer so se civilisti zbrali ob praznovanju novega leta, kar je po mnenju ruskih uradnikov namerna poteza za povzročitev čim večjega števila žrtev med prebivalstvom. Tiskovna služba guvernerja je objavila nazorne fotografije prizorišča, ki prikazujejo uničenje v obmorskem kraju. Ruski predstavniki so dogodek označili za pošasten zločin in za vpletenost v načrtovanje napada obtožili britanske obveščevalne službe. Napad se je zgodil v času, ko se intenzivnost zračnih operacij na obeh straneh stopnjuje, kljub predhodnim poskusom mirovnih pogajanj. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za konkretni incident v času poročanja ni podala, vendar gre za nadaljevanje strategije napadov na infrastrukturo in logistične točke na zasedenih območjih. Razmere na terenu ostajajo napete, saj obe strani krepita svoje ofenzivne zmogljivosti z droni.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju sta bili v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjeni dve osebi. Po informacijah operativnega štaba Krasnodarskega kraja, ki so jih objavili 31. decembra 2025, sta bila oba poškodovana oskrbljena po padcu dronov na območje mesta. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z brezpilotnimi letalniki na rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte v bližini Črnega morja. Ruske oblasti so potrdile incident preko uradnih kanalov na platformi Telegram, pri čemer so poudarile, da gre za neposreden napad oboroženih sil Ukrajine. Tuapse je pomembno pristaniško in industrijsko središče, zato so tovrstni napadi usmerjeni predvsem v motenje logističnih in energetskih poti. Gre za drugi zaporedni dan incidentov z letalniki v tej regiji, kar kaže na sistematično kampanjo ukrajinske vojske proti ciljem v Krasnodarskem kraju.

Ruska vojska je v vojno v Ukrajini uvedla novo tehnično modifikacijo brezpilotnih letal tipa Shahed (v ruskih virih poznanih kot Geran), ki so zdaj opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi (PZRK). Ta tehnološki preskok so potrdili vojaški strokovnjaki po objavi posnetkov prestreženega drona, ki je nosil omenjeno oborožitev. Gre za poskus povečanja grožnje ukrajinskemu vojaškemu letalstvu, zlasti helikopterjem in nižje letečim letalom, ki so bila doslej razmeroma varna pred tovrstnimi napadi iz zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za spremembo taktike uporabe brezpilotnih letal, saj se ta iz zgolj napadalnih sredstev za cilje na tleh spreminjajo v aktivno grožnjo v zračnem prostoru. Poleg raket PZRK so se v preteklosti že pojavile informacije o uporabi raket zrak-zrak tipa R-60 na teh dronih, kar kaže na sistematično nadgradnjo ruskega arzenala brezpilotnih letal. Nova oprema ruskim silam omogoča zasede v zraku, kar močno otežuje delovanje ukrajinske armadne aviacije na frontni črti in v zaledju.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v jutranjih urah uspešno prestregle in uničile 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Operacija se je odvijala med 7.00 in 9.00 po moskovskem času nad devetimi ruskimi regijami. Po navedbah ruskih oblasti je šlo za obsežen poskus zračnega napada, ki so ga ruske enote nevtralizirale, še preden bi letalniki dosegli svoje cilje. Najnovejši val napadov z droni se vpisuje v trend stopnjevanja ukrajinskih operacij v globino ruskega ozemlja. Gre za nadaljevanje intenzivne uporabe brezpilotnih sistemov, ki so v zadnjih mesecih postali ključno orodje v spopadu, pri čemer ukrajinske sile pogosto ciljajo rusko vojaško in energetsko infrastrukturo v različnih regijah. Ruska stran ob tem poudarja učinkovitost svojih obrambnih sistemov, čeprav število tovrstnih incidentov vztrajno narašča.

V noči na 4. januar 2026 so ruske in ukrajinske sile izvedle obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih spopadov med državama. Ruska stran je nad Ukrajino izstrelila 52 dronov, med katerimi so prevladovali modeli tipa šahed. Ukrajinske zračne sile so uspele nevtralizirati 39 teh naprav, ki so bile izstreljene s štirih različnih smeri, vendar so poročali o zadetkih na devetih lokacijah po državi, kar je povzročilo škodo na infrastrukturi. Istočasno je Rusija poročala o množičnem ukrajinskem napadu na svoje regije. Rusko ministrstvo za obrambo je navedlo, da so njihove sile protizračne obrambe uničile in prestregle 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Zaradi napadov so v nekaterih ruskih regijah razglasili rdečo stopnjo nevarnosti, poročali pa so tudi o poškodovanih civilistih. Obe strani sta v zadnjih dneh znatno povečali intenzivnost uporabe dronov, kar kaže na novo fazo vojne izčrpavanja, kjer se tarče vse pogosteje nahajajo globoko v zaledju obeh držav.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Mestno sodišče v mestu Joškar-Ola je zavrnilo zahtevek za izterjavo 15 milijonov rubljev od Aleksandra Keldibajeva, ki je bil vpleten v obsežno goljufijo proti priznani ruski pevki Larisi Dolini. Sodišče je postopek ustavilo, ker je bilo ugotovljeno, da je Keldibajev umrl še pred začetkom sodnega procesa. Po ruskih pravnih pravilih civilni postopek proti osebi, ki ni več živa, ni mogoč, zato pevka od njegove dediščine oziroma njega neposredno teh sredstev v tem procesu ne more več izterjati. Keldibajev je v kriminalni shemi deloval kot tako imenovani »dropper« oziroma denarna mula, preko katerega so se pretakala ukradena sredstva. Celotna afera, v kateri je pevka izgubila stanovanje in znatne prihranke, je v Rusiji sprožila vrsto sodnih postopkov proti številnim posameznikom, ki so omogočali prenos denarja. Kljub tej specifični prekinitvi postopka pa so drugi udeleženci sheme še vedno podvrženi sodnim nalogom za vračilo sredstev, ki so bila nezakonito pridobljena z manipulacijo znane estradnice.