Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.
Kontekst in ozadje
29. dec. 2025
Diplomatski pritiski in napadi z droni na Kremelj
Ob koncu leta 2025 so se stopnjevale napetosti med Kijevom in Moskvo po napadih z droni na Putinovo rezidenco, kar so obsodili v Iranu in Uzbekistanu. Istočasno je Donald Trump kritiziral ukrajinske zahteve po varnostnih jamstvih, medtem ko je Zelenski v Mar-a-Lagu nakazal pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo pomemben z vidika zunanje politike in članstva v zvezi NATO ter EU. Vsaka sprememba v ameriški zunanji politiki do diktatorskih režimov in neposredni namigi na Rusijo vplivajo na varnostno dinamiko v Evropi. Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava pozorno spremlja precedense, ki bi lahko vplivali na potek vojne v Ukrajini in stabilnost v regiji.
Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Operacija se je pričela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja s serijo zračnih napadov na ključne vojaške objekte v okolici prestolnice Caracas, vključno z letalsko bazo La Carlota in oporiščem Fuerte Tiuna. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali na lokacijo izven Venezuele, po poročanju nekaterih virov pa naj bi se nahajal v ameriški zvezni državi New York, kjer mu grozi sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu.
Ameriški predsednik je operacijo označil za »bleščečo« in pojasnil, da so pri izsleditvi Madura sodelovali obveščevalni viri znotraj venezuelske vlade. Kljub zajetju vodstva venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez trdi, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik, in dejanja ZDA označuje za imperialistično agresijo. Trump je v izjavah za javnost nakazal, da se namerava izogniti dolgotrajni namestitvi ameriških sil v državi, če bo Rodriguezova sodelovala pri mirnem prehodu oblasti in uresničevanju ameriških interesov glede naravnih virov.
Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so države, kot sta Nikaragva in Kuba, obsodile napad, sta nemški kancler Friedrich Merz in madžarski premier Viktor Orban zavzela previdnejše stališče. Merz je izpostavil kompleksnost pravne kvalifikacije napada, Orban pa je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne energetske inflacije in vpliva krize na svetovne trge nafte.
Po ameriški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se oglasili različni mednarodni akterji. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na morebitno rast cen energentov. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Nemški politik Friedrich Merz je izrazil zadržanost pri pravni oceni ameriških dejanj, poudaril pa je pomembnost preprečitve politične nestabilnosti. Ruski senator Aleksej Puškov meni, da cilj ZDA ni bil boj proti tihotapljenju drog ali zajetje Madura. New York Times poroča, da je Maduro decembra lani zavrnil ameriško ponudbo za preselitev v Turčijo.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80. Lokacija Nicolasa Madura po napadih naj bi bila neznana, venezuelske oblasti pa naj bi jo skrivale. Madura naj bi ZDA napadle zaradi njegovih plesov. Viktor Orban je opozoril, da bi dogodki v Venezueli lahko povzročili rast cen energentov.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno in kompleksno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge Silie Flores. Elitne enote ameriške vojske Delta so Madura zajele v nočnih urah, k čemur naj bi po navedbah medijev pomembno prispeval tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA znotraj venezuelske vlade. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »bleščeč udar«, ki je vključeval več kot 150 letal za nevtralizacijo venezuelske zračne obrambe.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je napad označila za agresijo brez primere pod pretvezo boja proti narkoterorizmu, medtem ko je Maduro v državi pred zajetjem razglasil izredno stanje in pozval k oboroženemu odporu. Po poročanju tujih medijev je v operaciji življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Medtem ko nekatere države, kot je Nikaragva, ostro obsojajo ameriško posredovanje, evropski voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, ostajajo previdni pri pravni oceni posega, poudarjajo pa nujnost stabilnosti in prehoda k legitimno izvoljeni vladi. Združene države so kljub zajetju voditelja napovedale ohranitev omejitev na izvoz venezuelske nafte, s čimer želijo ohraniti vpliv na prihodnji politični razvoj države.
Bivši svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je pozval k kaznovanju ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega in nekdanjega vodje njegovega kabineta Andreja Jermaka. Cortes meni, da bi morala oba odgovarjati ne le za zločine proti ukrajinskemu narodu, temveč tudi za zločine, storjene proti Združenim državam Amerike.
Dogodek je za Slovenijo pomemben z vidika zunanje politike in članstva v zvezi NATO ter EU. Vsaka sprememba v ameriški zunanji politiki do diktatorskih režimov in neposredni namigi na Rusijo vplivajo na varnostno dinamiko v Evropi. Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava pozorno spremlja precedense, ki bi lahko vplivali na potek vojne v Ukrajini in stabilnost v regiji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.