V nemški prestolnici Berlin je danes zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Motnje v oskrbi so nastale po tem, ko je v bližini lokalne elektrarne izbruhnil požar, ki je močno poškodoval visokonapetostne kable. Nemška policija je po prvih ugotovitvah sprožila preiskavo zaradi suma namernega požiga, saj okoliščine incidenta kažejo na morebitno sabotažo kritične infrastrukture. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k strpnosti in solidarnosti, pri čemer so poudarile pomen pomoči sosedom, zlasti starejšim in ranljivim skupinam. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar natančen čas popolne vzpostavitve oskrbe še ni znan. Incident je povzročil precejšen zastoj v delovanju gospodarstva v prizadetih četrtih, policija pa medtem preučuje morebitne motive in išče storilce, ki bi lahko bili povezani z dejanji zoper javno varnost.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Z začetkom leta 2026 se je ugodnost mobilnega gostovanja po pravilu "gostuj kot doma" (Roam Like at Home) razširila na Ukrajino in Moldavijo. Državljani Evropske unije, ki potujejo v ti državi, ter ukrajinski in moldavski državljani ob obisku držav članic EU lahko od 1. januarja dalje uporabljajo klice, pošiljajo kratka sporočila SMS in uporabljajo prenos podatkov pod enakimi cenovnimi pogoji kot v svojem domačem omrežju. Ta ukrep predstavlja ključen korak v gospodarski in digitalni integraciji obeh držav v enotni evropski trg. Integracija Ukrajine in Moldavije v evropski telekomunikacijski prostor sledi dolgotrajnim političnim prizadevanjem za okrepitev medsebojnih vezi. Odločitev neposredno vpliva na zmanjšanje stroškov za milijone ljudi, ki so zaradi razmer v regiji razpeti med domovino in državami Evropske unije. Poleg praktičnih finančnih ugodnosti za uporabnike ta širitev simbolizira tudi tesnejše sodelovanje na področju infrastrukture in storitev, kar je del širšega procesa približevanja Ukrajine in Moldavije evropskim standardom in zakonodajnemu okviru.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.