Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je v ponedeljek uradno sporočil, da zaradi vztrajnega pomanjkanja polprevodnikov podaljšuje zaustavitev obratovanja svojih treh tovarn na Kitajskem. Proizvodne linije, ki bi se po prvotnih načrtih morale ponovno zagnati 5. januarja, bodo zdaj mirovale vsaj do 19. januarja. Odločitev podjetja odraža dolgotrajne težave v dobavnih verigah, ki še naprej hromijo svetovno avtomobilsko industrijo. Strokovnjaki poudarjajo, da na razpoložljivost ključnih komponent vplivajo tudi zaostreni diplomatski in trgovinski odnosi, zlasti spor med Kitajsko in Nizozemsko glede podjetja Nexperia. Honda se v tem kontekstu bori z omejenim dostopom do čipov, kar neposredno vpliva na njihove proizvodne zmogljivosti na enem izmed najpomembnejših trgov. Podaljšanje zastoja bo verjetno povzročilo dodatne zamude pri dobavah vozil in povzročilo znatno gospodarsko škodo v regiji.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Porsche je zaradi programske napake na vzvratnih kamerah, ki povzroča zamik ali prekinitev slike, odpoklical več kot 170.000 vozil, izdelanih med letoma 2019 in 2025.

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je razkril notranjost novega električnega modela ID. Polo, ki bo na trgu stal manj kot 22.000 evrov. Podjetje se je na podlagi odzivov strank odločilo za pomembno spremembo v oblikovalski filozofiji, saj v kabino vrača fizična stikala in gumbe za ključne funkcije. Novi model, ki temelji na konceptu ID. 2all, opušča kontroverzne drsnike na dotik in namesto njih uvaja vrstico fizičnih gumbov za upravljanje klimatske naprave ter vrtljiv gumb za nastavitev glasnosti in izbiro radijskih postaj. Glavni oblikovalec Andreas Mindt je poudaril, da bodo fizični gumbi od zdaj naprej prisotni v vseh novih modelih znamke, saj zagotavljajo večjo stabilnost in zaupanje pri uporabi. Armaturna plošča vključuje 10,25-palčni digitalni prikazovalnik informacij in 13-palčni osrednji zaslon na dotik, obdan s kakovostnimi materiali. Poleg tehnoloških posodobitev so oblikovalci dodali tudi nostalgične elemente, kot je digitalni merilnik hitrosti v slogu prve generacije modela Golf, kar odraža vrnitev k tradicionalnim vrednotam znamke v električni dobi.

Vodstvo Tesline edine evropske tovarne v Nemčiji je izrazilo optimizem in načrtuje povečanje proizvodnje, kljub zahtevnim razmeram na nemškem trgu električnih vozil.

Michael Leiters je z začetkom novega leta uradno prevzel položaj predsednika uprave nemškega proizvajalca športnih avtomobilov Porsche AG. Na tem mestu je nasledi Oliverja Bluma, ki ostaja na čelu skupine Volkswagen, potem ko je v prehodnem obdobju opravljal obe funkciji hkrati. Leiters, ki se v podjetje vrača po letih delovanja pri drugih prestižnih znamkah, je svoj prevzem funkcije označil za poseben mejnik in po njegovem mnenju najbolj vznemirljivo vlogo v celotni avtomobilski industriji. Novi vodja se je ob začetku mandata javnosti oglasil preko družbenega omrežja LinkedIn, kjer je izrazil navdušenje nad vrnitvijo v Stuttgart. Kljub optimizmu pa ga čakajo številni izzivi, povezani s prehodom na električno mobilnost in ohranjanjem visoke dobičkonosnosti znamke v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leitersova vrnitev v Porsche, kjer je v preteklosti že deloval kot pomočnik, velja za strateško potezo skupine Volkswagen pri utrjevanju samostojne poti te prestižne znamke na trgu.

Tarun Garg je 1. januarja 2026 prevzel funkcijo generalnega direktorja družbe Hyundai Motor India, s čimer je postal prvi Indijec na tem položaju. Ima več kot 32 let izkušenj v avtomobilskem sektorju, vključno s prodajo, trženjem, distribucijo in finančnim upravljanjem.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Proizvajalci prestižnih vozil so v zadnjem obdobju zaznali upad deleža električnih avtomobilov, kar je predvsem posledica spremenjenih davčnih politik in izboljšanja stroškovne učinkovitosti vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. V Indiji se je delež električnih vozil v luksuznem segmentu zmanjšal za približno tri odstotne točke, saj so nove dajatve povečale cenovno razliko med pogonskimi sklopi. Podobni trendi so opazni tudi na ameriškem trgu, kjer se avtomobilski giganti iz Detroita, kot so General Motors, Ford in Stellantis, ponovno osredotočajo na proizvodnjo velikih bencinskih vozil, ki prinašajo višje dobičke. Strategija podjetij temelji na uravnoteženju trenutnih profitov iz prodaje tradicionalnih poltovornjakov in športnih terencev z nujnostjo tehnološkega razvoja za ohranitev konkurenčnosti naproti kitajskim proizvajalcem. Globalni upad povpraševanja po električnih vozilih spremlja tudi omilitev okoljskih predpisov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Evropi, kjer so številne države odstopile od agresivnih mandatov za uvedbo e-mobilnosti. Analitiki družbe BloombergNEF napovedujejo, da se bo prodaja električnih vozil v ZDA v zadnjem četrtletju leta 2025 zmanjšala za 24 odstotkov v primerjavi z letom prej. Zaradi tega so proizvajalci prisiljeni krčiti število delovnih mest v tovarnah za e-vozila in začasno ustavljati nekatere proizvodne linije, da bi preprečili milijardne izgube zaradi neusklajene proizvodnje s tržnim povpraševanjem.

Tesla je izgubila vodilni položaj na trgu električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored. Razlogi za upad vključujejo nezadovoljstvo kupcev zaradi političnih stališč Elona Muska, prenehanje veljavnosti davčnih olajšav v ZDA in ostro konkurenco iz tujine.

Avtomobilski strokovnjaki so pripravili seznam najučinkovitejših priključnih hibridnih vozil (PHEV), katerih cena ne presega meje 55.000 ameriških dolarjev. Ta vozila so prepoznana kot ključni most med tradicionalnimi avtomobili z notranjim zgorevanjem in popolnoma električnimi vozili, saj omogočajo od 50 do 80 kilometrov izključno električne vožnje, preden se vklopi bencinski motor. Priključni hibridi so še posebej primerni za voznike, ki si želijo zmanjšati emisije, a se hkrati želijo izogniti morebitnim omejitvam glede dosega, ki jih prinašajo povsem električni modeli. Za razliko od običajnih hibridov, ki energijo zajemajo le med zaviranjem, priključni hibridi uporabljajo večje baterije, ki jih je mogoče polniti preko električnega omrežja. To voznikom omogoča, da večino vsakodnevnih poti opravijo brez porabe goriva, hkrati pa ohranijo prilagodljivost bencinskega motorja za daljša potovanja. Analiza poudarja, da ta segment vozil postaja vse bolj konkurenčen, saj proizvajalci ponujajo napredne tehnologije po dostopnejših cenah, kar spodbuja hitrejši prehod na trajnostno mobilnost.

Po poročilih je upad prodaje Teslinih vozil v preteklem četrtletju posledica prenehanja subvencij za električna vozila v ZDA konec septembra. Zaradi tega je podjetje zabeležilo 15-odstotni padec dobav. Poleg tega je Teslo na mestu vodilnega proizvajalca električnih vozil prehitel drug koncern.

Približno 700 ameriških lastnikov vozil Toyota Mirai je vložilo tožbo proti Toyoti, ker naj bi bila njihova vozila neuporabna in brez vrednosti. Lastniki želijo vrniti vozila.

BYD je v letu 2025 prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, saj je dobavil 4,6 milijona vozil. Analitiki predvidevajo, da bo BYD vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026, ker se kupci odločajo za cenejše modele.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Prodaja novih avtomobilov na Tajvanu je v letu 2025 dosegla 414.436 registriranih vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom, a obenem presega minimalna pričakovanja panoge. Po navedbah statističnih podatkov je decembrski skok v prodaji, ko so zabeležili 47.303 registracij, kar je 30 odstotkov več kot novembra, omogočil, da je trg obdržal raven nad 400.000 vozili. Glavni razlog za negotovost v prvem delu leta so bile špekulacije o spremembah carinske politike in znižanju trošarin, kar je potrošnike začasno odvrnilo od nakupov. Na vrhu lestvice najbolje prodajanih modelov je ponovno dominirala Toyota Corolla Cross s skoraj 45.000 prodanimi enotami. Skupina Toyota je v deseterici najbolje prodajanih modelov zasedla kar šest mest, kar potrjuje njeno prevladujočo vlogo na trgu, ki ga obvladuje distributer Hotai Motor. Kljub splošnemu upadu trga so nekateri modeli v prvi deseterici zabeležili rast prodaje, kar kaže na odpornost določenih segmentov, predvsem športnih terencev. Rezultati so bili objavljeni v času, ko se v prestolnici odvija avtomobilski sejem, osredotočen na nova energijska vozila.

Portugalski avtomobilski trg je v letu 2025 dosegel pomemben mejnik, saj se je število novih registriranih vozil povečalo za 6,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Skupno je bilo po podatkih Portugalskega avtomobilskega združenja (ACAP) registriranih 264.821 novih vozil, kar predstavlja najvišjo raven prodaje po letu 2019 oziroma od obdobja pred izbruhom pandemije covida-19. Pozitiven trend se je nadaljeval tudi v zadnjem mesecu leta, saj so decembra zabeležili 3-odstotno rast prodaje glede na isti mesec leta 2024. Posebno pozornost vzbuja strukturni premik k trajnostni mobilnosti, saj večina novih osebnih avtomobilov uporablja alternativne vire energije. Popolnoma električna vozila so v letu 2025 predstavljala že skoraj četrtino celotnega trga, natančneje 23,2 odstotka. Ti podatki potrjujejo pospešeno elektrifikacijo portugalskega voznega parka in okrevanje panoge, ki se je v preteklih letih spopadala z motnjami v dobavnih verigah in gospodarsko negotovostjo.

Podjetje Hyundai Motor India Limited je razširilo ponudbo svojega kompaktnega športnega terenca Venue z uvedbo nove različice HX5+. Nova različica, katere cena znaša 9,99 lakh rupij (približno 11.000 evrov), je namenjena kupcem, ki iščejo bogato opremljeno vozilo z atmosferskim bencinskim motorjem in ročnim menjalnikom pod mejo desetih lakhov. Model HX5+ prinaša številne tehnološke in vizualne posodobitve, vključno s štiridelnimi LED-žarometi, strešnimi sanmi, brezžičnim polnilnikom za pametne telefone ter zadnjim brisalnikom s sistemom za pranje stekla. Poleg nove različice je proizvajalec posodobil tudi obstoječi paket opreme HX4, ki je po novem bogatejši za funkcijo nastavitve višine voznikovega sedeža. Tarun Garg, glavni izvršni direktor indijske podružnice Hyundaia, je poudaril, da s temi dopolnitvami krepijo konkurenčnost modela Venue v priljubljenem segmentu kompaktnih SUV-jev. Strategija podjetja se osredotoča na zagotavljanje naprednih funkcij širšemu krogu potrošnikov, hkrati pa ohranja cenovno dostopnost na enem izmed ključnih svetovnih avtomobilskih trgov.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 prodal več kot 2,2 milijona električnih vozil, s čimer je prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Prodaja BYD je za več kot pol milijona presegla prodajo Tesle, ki je v istem letu dobavila 1,64 milijona vozil, kar je 9 % manj kot leto prej.

Italijanski proizvajalec motornih koles Ducati je na indijskem trgu uradno predstavil svojo najzmogljivejšo serijsko različico superšportnika, model Panigale V4 R. Motocikel, ki je namenjen predvsem vožnji na dirkališčih, je v Indiji na voljo po prodajni ceni 84,99 lakh rupij (približno 94.000 evrov). Gre za ekskluzivno serijo z omejenim številom enot, pri čemer je vsako vozilo posamično oštevilčeno. Model Panigale V4 R predstavlja vrhunec Ducatijeve tehnologije in zmogljivosti, saj doseže najvišjo hitrost preko 330 kilometrov na uro. Motocikel je na voljo izključno v značilni barvi Ducati Red in prinaša številne tehnične izboljšave, ki izvirajo neposredno iz tekmovalnih serij, kar potrjuje proizvajalčevo usmerjenost v segment najprestižnejših športnih vozil na rastočem indijskem trgu.

Podjetje Kia India je uradno začelo prodajo druge generacije priljubljenega športnega terenca Seltos, ki temelji na povsem novi platformi K3. Vozilo prinaša precejšnje oblikovne spremembe, večje dimenzije in bogat nabor premijskih funkcij. Vstopna cena za novi model znaša 10,99 lakha indijskih rupij (približno 12.000 evrov), medtem ko se cene za najbolje opremljene različice povzpnejo do 19,99 lakha rupij. Novi Seltos je opremljen s tehnološko napredno notranjostjo, ki vključuje 30-palčni ukrivljen zaslon in napredne sisteme za pomoč vozniku (ADAS). Kupci lahko izbirajo med različnimi bencinskimi in dizelskimi motornimi možnostmi. Proizvajalec s tem modelom cilja na zahtevne kupce v segmentu kompaktnih športnih terencev, kjer Seltos velja za enega ključnih prodajnih adutov znamke na azijskih trgih.

Hrvaška posadka, ki jo sestavljata dirkač Juraj Šebalj in znani igralec Dušan Bućan, je uspešno opravila s prvo pravo etapo na slovitem reliju Dakar v Savdski Arabiji. Nastopata v kategoriji Classic, kjer sta po uvodnem delu tekmovanja zasedla trenutno sedmo mesto v skupni razvrstitvi. Reli se je uradno začel v soboto s prologom, na katerem je hrvaška dvojica dosegla deveti čas, v nedeljo pa sta s stabilno vožnjo svojo uvrstitev še izboljšala. Šebalj in Bućan sta se v to veliko pustolovščino na drugem koncu sveta podala z visokimi pričakovanji, njun nastop pa spremlja veliko zanimanje javnosti v regiji. Prva etapa v okolici mesta Yanbu je postregla s prvimi resnimi izzivi, ki jih prinaša puščavski teren. Kljub zahtevnim pogojem sta ohranila hiter ritem in se utrdila med najboljšo deseterico v svojem razredu, kar jima daje dobro izhodišče za nadaljevanje tekmovanja.

Nizozemski dirkač Formule 1 Max Verstappen je bil v osmi izvedbi tradicionalnega glasovanja izbran za najboljšega dirkača leta, kljub temu da v letošnji sezoni ni osvojil naslova svetovnega prvaka. V glasovanju, kjer sodelujejo izključno dirkači elitnega tekmovanja, je Verstappen slavil že petič zapored. Točke so bili podeljene po sistemu, ki velja na dirkah za svetovno prvenstvo, kar pomeni, da so vozniki sami ocenjevali uspešnost svojih tekmecev na stezi. Izbor poudarja visok ugled, ki ga Nizozemec uživa med svojimi stanovskimi kolegi, saj ti njegovo vožnjo in tehnično dovršenost postavljajo pred končni skupni seštevek točk v prvenstvu. Čeprav Verstappen letos ni stal na najvišji stopnički ob koncu sezone, ostaja osrednja figura v karavani Formule 1. Glasovanje je potekalo anonimno, kar zagotavlja objektivnost ocen med športniki, ki se neposredno spopadajo na dirkališčih širom sveta.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.