Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o Madurovi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Po navedbah Bele hiše so ameriške posebne enote prevzele nadzor nad ključnimi točkami v državi, medtem ko se v Venezueli že vzpostavlja začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez. Iran, tesen zaveznik Venezuele, je dejanje označil za ugrabitev in zahteval takojšnjo izpustitev Madura. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je zajetje označil za "votlo zmago", če Washington ne bo izpeljal popolne zamenjave režima in s tem omejil vpliva Rusije in Kitajske v regiji. Trenutno se razmere v Venezueli hitro spreminjajo, saj ZDA krepijo svoj politični in vojaški vpliv, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija z imenom "Popolna odločnost" je bila izvedena po neuspelih poskusih diplomatske rešitve in stopnjevanju vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Karakasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost dodatnih vojaških posredovanj. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zdaj ključna avtoriteta v državi in da bi lahko izvedle nov val napadov, če preostali člani venezuelske vlade ne bodo sodelovali pri stabilizaciji razmer po ameriških navodilih. Maduro, ki so ga v noči s petka na soboto zajele elitne ameriške enote, je bil prepeljan v zapor v Brooklynu, kjer se bo danes soočil s sodnim postopkom. Medtem ko uradni Washington trdi, da prevzema nadzor nad situacijo, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez poudarila, da Venezuela ostaja suverena država in izrazila pripravljenost na dialog. Dogajanje je povzročilo preplah po celotni Latinski Ameriki, kjer so sosednje države zaradi strahu pred nadaljnjim stopnjevanjem napetosti in morebitnimi ameriškimi povračilnimi ukrepi začele nameščati vojaške enote na svoje meje. Razmere ostajajo izjemno napete, saj Trumpova administracija vztraja pri popolni preureditvi venezuelskega političnega sistema.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahteval vrnitev Turčije v program razvojno-raziskovalne in proizvodne verige lovskih letal F-35. Erdogan je med septembrskim obiskom v Beli hiši poudaril, da je bila izključitev Turčije iz programa zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400 nepravična in neutemeljena. Po njegovih besedah bi ponovna vključitev Turčije bistveno okrepila varnostno arhitekturo zveze NATO ter prispevala k stabilizaciji odnosov med Ankaro in Washingtonom. Turški voditelj verjame, da vrnitev Donalda Trumpa na oblast odpira nove možnosti za vzpostavitev bolj razumnega in konstruktivnega dialoga med državama. Ankara si prizadeva odpraviti napetosti, ki so nastale med prvim Trumpovim mandatom, ko so Združene države Amerike Turčijo uradno odstranile iz projekta F-35, kar je povzročilo dolgotrajno diplomatsko in vojaško trenje med ključnima zaveznicama znotraj Severnoatlantskega zavezništva.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Oba sta bila prepeljana v pripor na ozemlje ZDA, kar je sprožilo buren mednarodni odziv. Kitajska diplomacija je ostro obsodila dejanje in Washington obtožila, da se vede kot »mednarodni policist«, hkrati pa je zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja. Dogodek bo imel daljnosežne posledice za kitajske gospodarske interese v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da so ogroženi številni kitajski krediti, ki jih Venezuela še ni odplačala, prav tako pa so pod vprašajem neposredne investicije kitajskih podjetij in prihodnji obseg dvostranske menjave. Politični preobrat v Caracasu bi lahko korenito spremenil geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki, kjer je Kitajska v zadnjem obdobju močno krepila svoj vpliv.

Vojna v Ukrajini se je prevesila v 1411. dan, ki so ga zaznamovali novi ruski zračni napadi in uničevanje infrastrukture. Ruske sile so nadaljevale z ofenzivnimi operacijami na vzhodu države, medtem ko so ukrajinske obrambne sile poročale o sestrelitvah ruskih brezpilotnih letal in raket nad naseljenimi območji. Razmere na fronti ostajajo izjemno napete, zlasti v regijah Doneck in Lugansk, kjer so poročali o novih poškodbah civilnih objektov. V zadnjih dneh je opaziti stopnjevanje ruske retorike o neizbežni zmagi, kar se odraža v povečani intenzivnosti napadov na energetsko in pristaniško infrastrukturo. Ukrajinska stran medtem opozarja na nujnost dodatne zračne obrambe, saj so razbitine sestreljenih raket povzročile znatno gmotno škodo na stanovanjskih stavbah. Kljub trditvam o napredovanju mirovnih pogajanj v začetku leta se spopadi na terenu ne umirjajo, temveč se širijo tudi na rusko ozemlje, kjer Ukrajina z droni cilja na strateške objekte, kot so rafinerije nafte in vojaška skladišča.

Ameriške specialne enote so v Caracasu v okviru obsežne vojaške operacije zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v Združene države Amerike, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Operacija, ki so jo ameriške oblasti označile za ključni korak v boju proti korupciji in diktaturi, je sprožila ostre odzive v regiji. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo med ameriškim napadom ubitih 32 kubanskih državljanov, ki so služili kot del Madurove osebne straže in obveščevalnih služb. Havana je v odgovor na incident razglasila dvodnevno žalovanje in obsodila ameriško posredovanje. Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešni operaciji napovedal strožje ukrepe proti Iranu, Kubi in Grenlandiji, medtem ko Kitajska že zahteva takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega voditelja.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji sil Združenih držav Amerike v okolici Caracasa, v kateri je bil zajet venezuelski voditelj Nicolás Maduro, napovedal vzpostavitev ameriškega nadzora nad venezuelskim naftnim sektorjem. Trump je poudaril, da bodo ZDA upravljale z državo in njenimi naravnimi viri, kar bo po njegovih besedah tlakovalo pot za obsežne investicije ameriških korporacij v višini več deset milijard dolarjev. Ob tem je dodal, da bodo volitve v Venezueli izvedene šele takrat, ko bo po oceni Washingtona nastopil primeren trenutek. Venezuelska stran je ameriške ukrepe in napovedi ostro obsodila ter jih označila za poskus kraje strateških virov, predvsem nafte in rudnin. Kljub trditvam Bele hiše, da so operacije nujne za stabilizacijo države in boj proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na imperialistične motive in neposredno kršitev suverenosti južnoameriške države. Napetosti v regiji ostajajo na najvišji ravni, saj se ZDA pripravljajo na celovito obnovo energetske infrastrukture pod lastnim vodstvom.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad-Reza Radan je v uradnem nagovoru pozval starše, naj pozorno spremljajo dejavnosti svojih otrok v luči trenutnih razmer v državi. Radan je izpostavil nevarnost tako imenovanih 'ustvarjalcev žrtev', s čimer se je referiral na skupine, ki naj bi po navedbah iranskih oblasti namerno povzročale incidente s smrtnim izidom za namene propagande proti režimu. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko iranske varnostne sile krepijo nadzor nad mladostniki, da bi preprečile njihovo vključevanje v protivladne proteste. Poveljnik je poudaril, da morajo družine zaščititi svoje otroke pred 'pastmi', ki jih po njegovih besedah nastavljajo sovražni elementi, s čimer želi policija omejiti mobilizacijo mladih na ulicah.

Rusko prestolnico je 4. januarja dosegel nov val napadov z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu. Zaradi neposredne nevarnosti iz zraka so ruske letalske oblasti začasno zaprle zračni prostor nad ključnimi moskovskimi letališči Domodedovo, Vnukovo in Žukovski. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti civilnih poletov, potem ko so ruski mediji poročali o aktivaciji zračne obrambe v bližini mesta. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnostnih omejitev zadržanih približno 200 načrtovanih poletov, več letov pa so morali odpovedati ali preusmeriti na alternativna letališča. Gre za stopnjevanje incidentov, ki so v zadnjem obdobju postali pogostejši in neposredno vplivajo na delovanje kritične infrastrukture v Ruski federaciji. Kljub trditvam o sestrelitvah letalnikov so operativne motnje povzročile logistični kaos za tisoče potnikov, ki so obtičali na terminalih moskovskega letalskega vozlišča.

Berlinska notranja senatorka Iris Spranger je potrdila, da je domnevno priznanje odgovornosti za namerni izpad električne energije v Berlinu po prvih ocenah preiskovalnih organov verodostojno. Preiskava se je osredotočila na skupino, ki trdi, da je izvedla napad na oskrbo z električno energijo v nemški prestolnici, kar je povzročilo obsežne motnje v vsakdanjem življenju prebivalcev. Senatorka je dejanje ostro obsodila in poudarila, da gre za resen napad na kritično infrastrukturo mesta. Preiskovalci zdaj preučujejo ozadje skupine in morebitne politične motive za to dejanje, medtem ko mestne oblasti krepijo varnostne ukrepe okoli ključnih energetskih vozlišč. Incident je sprožil razpravo o ranljivosti sodobnih urbanih središč pred tovrstnimi sabotažami, ki lahko ohromijo delovanje javnih služb in gospodarstva.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Nigerijske oborožene sile so v usklajeni operaciji nevtralizirale najmanj 23 pripadnikov oboroženih tolp, ki so bežali po napadih na lokalni območji Shanono in Tsanyawa v zvezni državi Kano. Operacija, ki so jo izvedle enote skupnih namenskih sil ob podpori zračne komponente operacije Fansan Yamma, se je začela v noči na 1. januar in nadaljevala v zgodnjih urah 2. januarja 2026. Po navedbah predstavnika nigerijske vojske, majorja Zubairuja Babatundeja, so letalski napadi zadeli napadalce, ko so se ti skušali umakniti s prizorišč nasilja. Vojska je akcijo sprožila kot neposreden odziv na koordinirane napade banditov na lokalne skupnosti, s čimer so preprečili nadaljnje širjenje nestabilnosti v regiji. Nigerijske oblasti dogodek označujejo kot pomemben uspeh pri zagotavljanju varnosti na severu države, kjer se prebivalci pogosto spopadajo z nasiljem oboroženih tolp. Ta operacija sledi podobnim varnostnim ukrepom iz preteklega leta na istem območju, kar kaže na vztrajne varnostne izzive v zvezni državi Kano.

Župan Tajpeja Jiang Wan-an se je udeležil preventivne kampanje na trgu Yongle v okrožju Datong, kjer je skupaj s skoraj 450 plesalci sodeloval v plesnem nastopu za ozaveščanje javnosti o preprečevanju prevar in tatvin. Dogodek z naslovom "Z zaplesanim Dadaochengom proti prevaram" sta organizirala lokalna policijska uprava in center za promocijo zdravja, da bi s pomočjo nostalgične glasbe in plina Agogo pritegnila pozornost starejših občanov in širše javnosti. Namen akcije je bil izobraževanje prebivalcev o najnovejših metodah, ki jih uporabljajo goljufi, ter spodbujanje previdnosti pri finančnih transakcijah. Županov nenaden nastop, tako imenovani "flash mob", je služil kot osrednji element promocije, s katero želijo mestne oblasti zmanjšati število premoženjskih kaznivih dejanj v prestolnici. Policija je ob robu dogodka delila tudi informativna gradiva o zaščiti osebnih podatkov.

Na Dunaju se je v torek zvečer zgodil nasilen incident, v katerem je moški napadel dva 16-letna brata, ki sta se vračala s treninga borilnih veščin. Napadalec je mladostnika najprej ogovoril, nato pa enemu izmed njiju zadal udarec z glavo. Po prvem fizičnem napadu je moški skočil na tire podzemne železnice, od koder je v brata metal kamenje in jima hkrati grozil s smrtjo. Dunajska policija je v sredo potrdila, da so osumljenca kmalu po dogodku izsledili in pridržali. Proti moškemu, čigar identiteta javnosti še ni bila razkrita, so organi pregona že vložili kazensko ovadbo. Žrtvi v incidentu k sreči nista utrpeli hujših poškodb, čeprav je bil napad po navedbah očividcev izjemno agresiven in nepredvidljiv.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba 4. januarja sestrelila še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi.

Ruske obrambne sile so v noči na 31. december izvedle obsežno operacijo, v kateri so prestregle in uničile 86 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Po uradnih navedbah ruskega ministrstva za obrambo je bil največji del napada usmerjen nad akvatorij Črnega morja, kjer so sestrelili 56 letalnikov. Preostale drone so uničili nad več ruskimi regijami, vključno z Brjansko, Lipecko in Krasnodarsko oblastjo ter nad polotokom Krim. Napad je povzročil neposredno škodo na infrastrukturi in civilne žrtve. V mestu Tuapse sta bila v napadu poškodovana dva človeka, nastala pa je tudi gmotna škoda na več stanovanjskih hišah, pomolu in lokalni rafineriji nafte. Poleg tega so ukrajinske sile z droni ciljale energetske objekte v Zaporoški oblasti, kar je povzročilo nujne izklope električne energije. Ruska stran trdi, da so bili vsi napadi uspešno odbiti, čeprav poročila s terena kažejo na določene prekinitve v oskrbi in lokalizirano uničenje premoženja.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev o imenovanju je bila sprejeta v petek, ko je Zelenski poudaril, da država v tem trenutku potrebuje večjo osredotočenost na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatsko smer pogajanj. Budanov na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je novembra odstopil zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal, v okviru katerega so preiskovalci izvedli tudi hišno preiskavo na njegovem domu. Imenovanje visokega vojaškega častnika na civilno politično funkcijo predstavlja pomemben premik v ukrajinski upravi, saj je to mesto tradicionalno zasedal civilist. Zelenski je novemu vodji urada naročil, naj v sodelovanju s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo pripravi nove strateške temelje za obrambo in razvoj države. Premik se dogaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na fronti, saj so po analizah v letu 2025 zavzele več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj. Istočasno se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki EU in Nata, ki razpravljajo o mirovnih predlogih pred napovedanim vrhom voditeljev. Budanov velja za eno najbolj priljubljenih in hkrati skrivnostnih osebnosti v ukrajinskem državnem aparatu, ki mu pripisujejo zasluge za številne drzne operacije med skoraj štiri leta trajajočo rusko invazijo. Njegova ključna naloga bo zdaj vodenje predsedniške administracije v kritičnem obdobju priprav na morebitna mirovna pogajanja ob hkratnem ohranjanju vojaške moči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Ruski vojaki so na zasedenih območjih v Ukrajini, ki jih ruska stran označuje kot območje posebne vojaške operacije, izdelali serijo snežakov, opremljenih s polno bojno opremo. Snežni kipi, ki so bili postavljeni kot simbolni varuhi ozemlja, so opremljeni s čeladami in maketami orožja. Po poročanju ruskih virov so vojaki snežakom oblikovali stroge obraze, da bi s tem poudarili njihovo domnevno varovalno vlogo na nadzorovanih območjih. Nenavadna dejavnost vojakov na terenu služi predvsem propagandnim namenom in dvigovanju morale med enotami v zimskem času. Kljub njihovi bojni podobi gre za simbolno gesto ruskih sil na tistih delih ukrajinskega ozemlja, ki so pod njihovo trenutno okupacijo. Fotografije in poročila o teh snežakih so se razširila preko ruskih medijskih kanalov, ki dogodek prikazujejo kot obliko sprostitve in vzdrževanja prisotnosti na osvobojenih ozemljih.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Ruska zračna obramba je sestrelila še več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi. Skupno so jih uničili že več kot 40. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so obrambne sile preprečile še en poskus napada z brezpilotnim letalnikom na Moskvo.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Število smrtnih žrtev, ki so posledica sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo, se je po navedbah visokih venezuelskih predstavnikov povzpelo na 80. Kot poroča časnik The New York Times, obstaja resna nevarnost, da bo število mrtvih še naraščalo, saj so številni ranjeni v kritičnem stanju. Ameriška operacija, katere primarni cilj je bila odstranitev in zajetje predsednika Nicolása Madura, je sprožila obsežne spopade med ameriškimi silami in venezuelskimi varnostnimi strukturami. Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države ostajajo v stanju skrajne negotovosti. Medtem ko so ameriške sile uspešno izvedle zajetje predsednika Madura in njegove soproge Cilie Flores, so poročila o žrtvah med civilisti in vojaki povzročila ostre odzive v regiji. Iranska tiskovna agencija IRNA in ruski medij RT povzemata navedbe, da se država po vpadu tujih sil spopada s popolnim političnim in varnostnim vakuumom. Trenutne razmere kažejo na eno najresnejših vojaških zaostritev v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Kubanska vlada je uradno sporočila, da je v nedavnih vojaških operacijah Združenih držav Amerike v Venezueli izgubilo življenje 32 kubanskih državljanov. Zaradi tragičnega dogodka je uradna Havana razglasila dvodnevno državno žalovanje, s čimer so počastili žrtve, ki so padle med ameriško agresijo na sosednjo državo. Incident se je zgodil v okviru obsežnih zračnih in raketnih napadov na venezuelske strateške cilje, ki jih Washington izvaja z namenom destabilizacije režima Nicolása Madura. Po navedbah kubanskih oblasti so bili njihovi državljani ubiti med napadi na ključne lokacije, kar je sprožilo ostre diplomatske odzive v regiji in širše. Napetosti med Havano in Washingtonom so se zaradi teh dogodkov dodatno zaostrile, saj Kuba ameriško vojaško posredovanje v Venezueli označuje za neupravičen napad na suverenost neodvisne države. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da bi vpletenost kubanskih žrtev lahko pomenila preobrat v regionalni varnostni dinamiki, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski na venezuelsko vojaško vodstvo.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov. Žrtve so bile pripadnice kubanskih revolucionarnih oboroženih sil in ministrstva za notranje zadeve, ki so v sosednji državi opravljale varnostne naloge na zahtevo venezuelskih oblasti. Po navedbah Havane so se kubanski vojaki herojsko uprli ameriškim silam med operacijo, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v odziv na dogodke razglasil uradno žalovanje in poudaril, da so bili ubiti častniki del varnostne misije, ki je varovala Madura. Do spopada je prišlo v okviru širše ameriške vojaške intervencije, ki se je začela sredi januarja 2026 in je vključevala zračne napade ter kopensko operacijo za odstranitev venezuelskega vodstva. Havana je dejanja Združenih držav Amerike označila za imperialistično agresijo in državni terorizem, medtem ko napetosti v regiji po zajetju Madura še naprej naraščajo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je sporočil, da je bil med sobotno obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike ubit večji del varnostne ekipe predsednika Nicolasa Madura. Do spopadov je prišlo med nočno operacijo, v kateri so ameriške sile vdrle v državo z namenom prijetja ključnih predstavnikov venezuelskega režima. Padrino je dogodek označil za neposredno tujo agresijo, medtem ko razmere v državi ostajajo izjemno napete. Operacija, ki je vključevala zračne napade in kopensko posredovanje posebnih enot, se je končala z zajetjem predsednika Madura in njegove soproge. Kljub aktivaciji vseh nacionalnih obrambnih načrtov venezuelske sile niso uspele preprečiti ameriškega prodora do ključnih vladnih objektov. Minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napade označil za delno uspešne z vidika napadalca, pri čemer so izgube v vrstah predsedniške garde po najnovejših podatkih kritične.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Po podatkih časnika New York Times, ki se sklicuje na vire, je število smrtnih žrtev ameriškega napada na Venezuelo doseglo 80, vključno s civilisti in pripadniki varnostnih sil. ZDA so izvedle obsežen napad na ozemlje Venezuele.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

V izraelskem napadu z brezpilotnim letalnikom na avtomobil v južnem Libanonu sta bili ubiti dve osebi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Napad se je zgodil kljub prekinitvi ognja, ki velja od konca leta 2024.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je obrambnemu ministru in načelnikom vseh varnostnih služb ukazal takojšnjo izsleditev in prijetje storilcev brutalnega napada na tržnico Kasuwan Daji v zvezni državi Niger. Predsednik je v svojem ukazu poudaril nujnost vzpostavitve pravice za žrtve napada in zahteval takojšnjo rešitev vseh ugrabljenih oseb, ki so jih napadalci odvedli v neznano. V operacijo so vključene vojska, policija in obveščevalna služba DSS. Napad se je zgodil v nemirni regiji, kjer so tovrstni incidenti in ugrabitve za odkupnino pogosti. Tinubu je obljubil, da bodo storilci hitro privedeni pred sodišče, hkrati pa je varnostnim silam naročil okrepljeno prisotnost na kritičnih območjih. Dogodek znova izpostavlja zaostrene varnostne razmere v Nigeriji, kjer se vlada spopada z večplastnimi grožnjami, od terorističnih skupin do oboroženih tolp.

V severnem delu Nigerije, natančneje v zvezni državi Niger, so oboroženi napadalci v soboto zvečer izvedli smrtonosen napad na vas Kasuwan-Daji. Po podatkih lokalne policije je bilo ubitih najmanj 30 prebivalcev, večje število ljudi pa so napadalci ugrabili. Oborožene tolpe, ki so vdrle v naselje, so odprle ogenj na nezaščitene civiliste, hkrati pa so požgale lokalno tržnico in izropale trgovine z živili. Policija v okrožju Kabe trenutno izvaja iskalno akcijo za ugrabljenimi osebami, medtem ko so preživeli prebivalci ostali brez osnovnih zalog hrane. Napad se umešča v širši trend naraščajočega nasilja v regiji, kjer se varnostne sile spopadajo z vse pogostejšimi vpadi banditskih skupin in džihadističnih celic. Dogodek potrjuje krhko varnostno situacijo v osrednjem in severnem delu države, kjer so civilisti pogosto tarče za odkupnino ali maščevalne pohode.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

V Magdeburgu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so oblasti iz države izgnale 21-letnega državljana Tadžikistana, ki so ga decembra pridržali zaradi suma načrtovanja terorističnega napada. Po poročanju lokalnega notranjega ministrstva je moški državo zapustil v soboto pod nadzorom uradnih organov. Varnostne službe so na podlagi zbranih informacij ocenile, da je osumljenec iz islamističnih motivov pripravljal hudo nasilno dejanje. Postopek izgona je bil izveden na pobudo ministrstva, potem ko so varnostni organi analizirali grožnjo, ki jo je moški predstavljal za javno varnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih ciljih načrtovanega napada niso bile javno razkrite, je bil osumljenec v policijskem pridržanju od decembra, ko so ga prvič aretirali v Magdeburgu. Njegova vrnitev v domovino pomeni zaključek operacije, s katero so nemški organi preprečili morebitno radikalizirano delovanje na svojih tleh.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Ameriška vojska je v soboto zjutraj v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo "Absolute Resolve" (Odločna odločnost), v kateri je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco, ko sta zakonca spala; čeprav sta se poskušala zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja, sta bila prijeta, preden sta do njega dosegla. Operacija je vključevala tudi letalsko bombardiranje strateških ciljev v okolici venezuelske prestolnice, kar je povzročilo začasno zaprtje karibskega zračnega prostora za ameriške letalske družbe. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ga najprej obravnavali agenti urada za boj proti drogam (DEA), nato pa so ga namestili v zvezni center za pridržanje v Brooklynu (MDC). Ameriško pravosodje je proti njemu vložilo nadomestno obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Novost v obtožnici je neposredna povezava med Madurom in zloglasno venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua; med soobtoženimi se je znašel tudi domnevni ustanovitelj te tolpe Héctor Rusthenford Guerrero Flores. Zajetje je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja, da je Maduro namerno pošiljal pripadnike kriminalnih tolp v ZDA kot obliko gverilskega vojskovanja, so se na Capitol Hillu pojavile ostre kritike iz vrst demokratov, ki dvomijo v zakonitost operacije. Ameriški sekretar za promet Sean Duffy je medtem že potrdil, da so omejitve v zračnem prostoru potekle in da se komercialni leti nad Karibi lahko nadaljujejo. Maduro naj bi se pred sodnikom prvič pojavil v ponedeljek.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so enote skupine Sever prevzele nadzor nad naseljem Grabovske v regiji Sumi. Izjavo so podali v tiskovni službi ministrstva.

V Rusko otroško klinično bolnišnico v Moskvi so hospitalizirali 12-letnega otroka, ki je bil hudo ranjen v napadu z brezpilotnimi letalniki v naselju Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskega ministrstva za zdravje je otrok v noči na 1. januar utrpel težke minsko-eksplozivne poškodbe. Zaradi resnosti zdravstvenega stanja so ga v prestolnico prepeljali na aparatu za umetno dihanje, kjer bo deležen specializirane zdravniške oskrbe. Incident se je zgodil v kontekstu povečanih napadov na območju Hersona, pri čemer ruski viri odgovornost pripisujejo ukrajinskim silam. Zdravstveno osebje v Moskvi je potrdilo, da je bolnik v težkem stanju, vendar so zagotovili vse potrebne pogoje za njegovo stabilizacijo. Dogodek poudarja neposredne posledice vojaških spopadov na civilno prebivalstvo v regijah pod ruskim nadzorom, kjer se humanitarna situacija kljub oddaljenosti od prve bojne črte občasno drastično poslabša.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

V vzhodnem delu Jemna so se močno zaostrili spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Savdska bojna letala so v zadnji operaciji bombardirala položaje milic pod okriljem Združenih arabskih emiratov, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med nekdanjima zaveznikoma v jemenski državljanski vojni. Napad na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC) se je zgodil v času, ko so s severa države prodrle tudi druge kopenske enote. Ob stopnjevanju vojaških dejavnosti je guverner province Hadramut na vzhodu države izdal ostro opozorilo pripadnikom sil, povezanih z Emirati. V svojem sporočilu je zahteval, naj te sile nemudoma omejijo svoje dejavnosti in prenehajo z izzivanjem, saj bodo v nasprotnem primeru deležne nadaljnjih povračilnih ukrepov. Dogodki kažejo na globok razkol znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijevcem, saj se lokalni interesi in strateški cilji Rijada in Abu Dabija vse bolj razhajajo. Trenutno stanje v Jemnu ostaja izjemno nestabilno, saj notranji spopadi med frakcijami dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

Ukrajinske oborožene sile so z območja Volčanska začele umikati pripadnike specialne enote Glavne obveščevalne uprave (GUR) z nazivom "Center Timur". Po navedbah ruskih varnostnih virov je bila odločitev za premestitev sprejeta zaradi velikih izgub v moštvu, ki jih je enota utrpela med intenzivnimi spopadi na tem delu fronte. Namen umika je popolnitev vrst in regeneracija sil pred morebitnimi prihodnjimi operacijami. Operacija umika specialnih enot z bojišča kaže na resnost razmer na severovzhodnem delu fronte, kjer sile Ruske federacije izvajajo ofenzivne dejavnosti. Enota "Center Timur" velja za eno izmed elitnih formacij pod okriljem obveščevalnih služb, zato njena odstranitev s položajev nakazuje na potrebo po nujni reorganizaciji ukrajinske obrambne linije na omenjenem območju.

V ruskem mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je bila v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjena civilistka. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je ženska utrpela barotravmo ter oskrbovala rane na obrazu in roki, ki so jih povzročili delci eksplozije. Pripadniki lokalne samoobrambe so poškodovanko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Eksplozija brezpilotnega letalnika je povzročila tudi materialno škodo, saj so bili poškodovani osebno vozilo in okna na stanovanjski hiši. Napad se je zgodil 5. januarja 2025, na kraju dogodka pa so posredovale operativne službe, ki dokumentirajo posledice incidenta. Gre za nadaljevanje niza napadov na obmejno rusko regijo, kjer so civilne žrtve in poškodbe infrastrukture postale pogost pojav v okviru stopnjevanja sovražnosti med sosednjima državama.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 5. januar 2026 nevtralizirale tri ukrajinske brezpilotne letalnike letalskega tipa. Po uradnih navedbah sta bila dva drona sestreljena nad moskovsko regijo, pri čemer je eden letel neposredno proti ruski prestolnici, tretji pa je bil uničen nad ozemljem Rjazanske oblasti. Incidenti so se zvrstili v časovnem obdobju med 23. uro prejšnjega dne in 7. uro zjutraj po moskovskem času. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih poskusov udara na rusko zaledje, ki so se v prvih dneh januarja močno okrepili. Ruski viri ob tem izpostavljajo, da je bilo zgolj dan prej nad ruskim ozemljem in akvatorijem Azovskega morja skupno uničenih več kot 250 brezpilotnih letalnikov, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obeh straneh. Civilne oblasti zaenkrat niso poročale o žrtvah ali večji gmotni škodi na območju prestolnice ali Rjazana.

Po ameriškem zajetju Madura so se pojavili dvomi o prihodnosti naftnih sporazumov tujih podjetij v Venezueli. Poudarjeno je, da so ZDA desetletja pritiskale na venezuelske voditelje glede nadzora nad njenim naftnim bogastvom. Zadovoljstvo Venezuelcev z odstranitvijo Madura naj ne bi trajalo dolgo. Trumpova izjava, da bodo ZDA "vladale" Venezueli, je sprožila vprašanja o prihodnosti države in odnosih ZDA z Latinsko Ameriko. V ZDA narašča nezadovoljstvo s Trumpovo potezo.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji, poimenovani 'Absolute Resolve', v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so se v venezuelski prestolnici v soboto, 3. januarja 2026, vrstile eksplozije, ko so ameriške sile izvedle zračne napade na strateške cilje in nato zajele predsedniški par. Maduro se je v ponedeljek že prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamili. Njegovi pravni zastopniki trdijo, da mu pripada imuniteta kot voditelju suverene države, vendar pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta argument ne bo uspel, saj Združene države Amerike njegove oblasti ne priznavajo. Zajetje Madura je povzročilo val odzivov po celotni regiji in znotraj ZDA. Predsednik Donald Trump je kmalu po operaciji izdal ostra opozorila voditeljem Mehike, Kube in Kolumbije. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina in ga neposredno posvaril, naj bo previden. Medtem so se v številnih ameriških mestih, vključno s Chicagom in New Yorkom, odvili protesti proti vojaškemu posredovanju, ki so ga kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. V Venezueli vlada negotovost, saj se država sooča s političnim vakuumom, medtem ko Trumpova administracija napoveduje začasno upravljanje države s strani ZDA.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Nevladna organizacija Amnesty International je opozorila, da ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki se je odvila 3. januarja 2026, verjetno predstavlja kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je kritično odzvala na vdor ameriških sil v Caracas, med katerim so prijeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Organizacija je Washington pozvala, naj prednostno zagotovi zaščito civilnega prebivalstva in spoštuje človekove pravice vseh pridržanih oseb, vključno z nekdanjim predsednikom. Ameriški napad, ki ga je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožil obsežne odzive po vsem svetu. Amnesty International poudarja, da morajo Združene države Amerike pri tovrstnih posegih dosledno upoštevati mednarodne pravne okvire, saj v nasprotnem primeru tvegajo dodatno destabilizacijo regije in ogrožanje civilistov. Operacija, ki so jo v Washingtonu utemeljili z bojem proti narkoterorizmu, je povzročila tudi smrtne žrtve med tujimi državljani, kar še dodatno zapleta pravno in politično oceno vojaškega posredovanja.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji sveta za nacionalno varnost ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli in ocenil, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov (ZN) dejansko ne delujeta več. Vučić je poudaril, da v sodobni politiki prevladuje zgolj pravica močnejšega, dogodki v Južni Ameriki pa po njegovem mnenju nazorno kažejo na globoko krizo mednarodnih institucij. Po navedbah srbskega predsednika so načela suverenosti in mednarodne pogodbe postale nepomembne v luči interesov velikih sil. Poleg razmer v Venezueli se je srbski državni vrh spopadal tudi z vprašanji regionalne varnosti, pri čemer je Vučić izrazil resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega oboroževanja Kosova. Trdi, da gre za neposredno kršitev Resolucije 1244 Varnostnega sveta ZN, ki naj bi jo zahodne sile in regionalni akterji, kot je Turčija, de facto suspendirali. Vučić je ob tem opozoril na domnevno novo zavezništvo med Kosovom, Albanijo in Hrvaško, ki ga vidi kot neposredno grožnjo srbski suverenosti. Napovedal je krepitev posebnih enot srbske vojske in podvojitev vojaških zmogljivosti v prihodnjih 18 mesecih, saj meni, da se Srbija pri obrambi svojih interesov lahko zanaša zgolj nase.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori, medtem ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skorajšnjega konflikta.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav so v soboto obiskali Kijev, kjer so s predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori državi. Srečanje se je odvilo v času stopnjevanja diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Pogovori so služili kot pripravljalna faza za prihajajoči vrh voditeljev, na katerem bodo poskušali doseči napredek pri implementaciji mirovnih načrtov. Delegacije so se osredotočile na konkretne mehanizme za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji in obnovo uničene infrastrukture. Ukrajinska stran je poudarila pomen hitre integracije v zahodne varnostne strukture, medtem ko so zavezniki preučevali možnosti za dodatno finančno pomoč. Obisk v Kijevu potrjuje tesno usklajenost mednarodne skupnosti z administracijo predsednika Zelenskega, ki je nedavno preoblikoval svojo najožjo ekipo, da bi okrepil obrambni in varnostni sektor pred ključnimi pogajanji.

Varnostni svetovalci iz 15 držav zaveznic, vključno s predstavniki Nata in Evropske unije, so se v Kijevu sestali na ključnih pogovorih o mirovnem načrtu za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja izrazil upanje, da bodo pogajanja, ki potekajo pod posredovanjem Združenih držav Amerike, do konca januarja privedla do vrha na ravni voditeljev držav v ZDA. Po besedah ukrajinskih uradnikov je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, vendar ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede varnostnih jamstev, še odprta. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali evropski voditelji in predstavniki ukrajinskega generalštaba. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne bo namenila veliko časa temu procesu in da se bo država še naprej branila, če pogajanja ne bodo obrodila sadov. Kljub intenzivnim pogovorom je srečanje v Kijevu zasenčil ameriški vojaški napad v Venezueli, zaradi česar se je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff srečanja udeležil le virtualno. Moskva in Kijev ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih točk, kot so ozemeljska celovitost in prihodnje članstvo Ukrajine v mednarodnih zvezah.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Senator Graham je razkril, da je Trump Maduru ponudil možnost odhoda v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Kolumbijski predsednik je Trumpa posvaril pred morebitnim maščevanjem prebivalstva. Kitajska poziva k izpustitvi Madura.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, potem ko so ga ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele v Caracasu. Maduro je trenutno pridržan v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer biva v isti ustanovi kot nekateri drugi znani zaporniki, med njimi Sean "Diddy" Combs in Luigi Mangione. Proti njemu so vložene obtožnice zaradi mednarodnega trgovanja z mamili, uporabe orožja in narkoterorizma. Ameriške oblasti so sporočile, da so Madura po zajetju prepeljale neposredno v New York, kjer bo potekal sodni postopek pod strogimi varnostnimi ukrepi. Do aretacije je prišlo po dolgotrajnih obtožbah Washingtona, da je Maduro vodil kartel "de los Soles" in sodeloval s terorističnimi skupinami pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Pričakovati je, da bo ponedeljkov narok pritegnil izjemno mednarodno pozornost, saj gre za precedenčen primer sojenja aktualnemu voditelju tuje države na ameriških tleh.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku pojavil pred zveznim sodiščem, kjer se sooča s štirimi težkimi obtožbami, vključno z narkoterorizmom, uvozom kokaina ter nezakonito posestjo avtomatskega orožja in eksplozivnih naprav. Ameriško tožilstvo Maduru očita, da je vodil koruptivno strukturo, ki je izkoriščala državne organe za olajšanje trgovine z drogami v sodelovanju z oboroženimi skupinami. Po navedbah pravnih strokovnjakov bi se proces lahko skrajšal, če bi Maduro priznal krivdo, vendar mu v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen. Madura so ameriške vojaške sile prijele v Caracasu v soboto, 3. januarja 2026, in ga nemudoma prepeljale v New York. Njegov prihod v zvezni pripor je sprožil val negotovosti glede prihodnosti Venezuele, medtem ko tožilci poudarjajo resnost kaznivih dejanj, ki združujejo mednarodno trgovino z drogami in uporabo vojaške moči za zaščito kriminalnih dejavnosti. Skupaj z njim je bila obtožena tudi njegova soproga Cilia Flores, ki naj bi prav tako sodelovala pri vodenju nelegitimne vlade, financirane z dobički od narkotikov.

Edmundo González Urrutia se je po zajetju Nicolása Madura v Venezueli oglasil v vlogi predsednika države in poudaril, da nobena demokratična tranzicija ni mogoča, dokler so v zaporih nepravično zaprti venezuelski državljani. V svojem nagovoru je zahteval takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov ter izpostavil, da njegova legitimnost izhaja izključno iz suverene volje ljudstva, izražene na volitvah. Kot samooklicani vrhovni poveljnik je vojsko in varnostne sile opomnil, da morajo biti zvesti ustavi in republiki, ne pa posameznim političnim interesom. Medtem ko se González Urrutia uveljavlja kot nova politična avtoriteta, ameriško pravosodje še vedno išče Diosdada Cabella, vplivno osebnost nekdanjega režima in domnevnega vodjo narko-kartela Soles. Cabello se je po Madurovi aretaciji pojavil v javnosti s kljubovalnim sporočilom, vendar ostaja zadnji ključni cilj ameriških oblasti v širši preiskavi narkoterorizma. González Urrutia je ob tem dejal, da je bilo Madurovo zajetje s strani ameriških sil pomemben korak, vendar sam po sebi ni dovolj za popolno stabilizacijo in demokratizacijo Venezuele, ki se še vedno spopada z globoko politično krizo.

Po zajetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da bi ZDA lahko izvedle nov vojaški udar v Venezueli, če začasna predsednica Delcy Rodríguez ne bo sodelovala. Trump je tudi dejal, da Washington trenutno "nadzira" Venezuelo. Kubanska vlada je potrdila, da je bilo v ameriški operaciji ubitih 32 kubanskih državljanov. Trump je napovedal morebitne ukrepe proti Mehiki, Kubi in Kolumbiji. Zaradi dogodkov v Venezueli so padle cene nafte.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z drogami, narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v soboto, 3. januarja 2026, med bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Caracas, nato pa so ga prepeljali v Združene države Amerike. Datum njegovega zajetja sovpada z 36. obletnico odstranitve nekdanjega panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako zajele in mu sodile v Združenih državah Amerike. Pričakuje se, da bodo Madurovi zagovorniki uporabili podobno pravno strategijo kot Noriegovi odvetniki pred desetletji. Osrednji argument obrambe bo temeljil na ugovoru glede zakonitosti njegove aretacije, pri čemer bodo trdili, da Maduro kot suveren voditelj tuje države uživa imuniteto pred kazenskim pregonom. Ta pravna dilema bo ponovno preizkusila temeljna načela mednarodnega in ameriškega prava glede imunitete državnih voditeljev. Primer bo sprožil obsežno razpravo o mejah ameriške jurisdikcije nad tujimi voditelji, ki so bili odstavljeni z vojaškim posredovanjem.

Združene države Amerike so izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano »Vendosmëria Absolute«, v kateri so v prestolnici Caracas prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah Bele hiše je operacija elitnih enot Delta Force trajala le približno 150 minut, čeprav so načrtovanja potekala več mesecev. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores prepeljan na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, kasneje pa v zvezni zapor v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljantno in napovedal novo obdobje za Venezuelo, ki vključuje nedoločen čas ameriškega upravljanja države. Medtem ko Washington poudarja cilj demokratizacije in zatiranja narkokartelov, v mednarodni javnosti in v sami Venezueli vlada negotovost glede prihodnosti države. Senator Marco Rubio je ob tem omenil možnost uvedbe vojaške karantene, Trump pa je vzpostavil primerjave s preteklimi posredovanji v Iraku in Afganistanu, kar nakazuje na dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost v regiji.

Organizacija ameriških držav (OEA) je sklicala izredno zasedanje stalnega sveta zaradi kriznih razmer v Venezueli, ki so sledile obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike in zajetju Nicolása Madura. Ameriške sile so operacijo začele s kompleksnimi kibernetskimi napadi na venezuelsko obrambno infrastrukturo, kar je omogočilo nemoteno delovanje letal za elektronsko vojskovanje nad Caracasom. Po uspešni aretaciji so Madura, ki je državo vodil od smrti Huga Cháveza leta 2013, odpeljali v Združene države Amerike, kjer se bo pred sodiščem na Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu. Evropska unija in njene države članice so se na dogodke odzvale zadržano. Čeprav Madura niso priznavale za legitimnega predsednika, so poudarile nujnost spoštovanja mednarodnega prava in volje ljudstva pri obnovi demokracije v državi. Medtem ko so v nekaterih mestih, kot je San Diego, zabeležili mešane odzive javnosti, venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López ostro obsoja dejanje Washingtona in ga označuje za ugrabitev. Operacija je povzročila tudi civilne žrtve, kar je sprožilo opozorila mednarodnih organizacij o morebitnih kršitvah humanitarnega prava.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ponovno usmeril svojo pozornost proti Grenlandiji. Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One poudaril strateški pomen otoka in izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v okoliških vodah. Po njegovih besedah so obale Grenlandije 'popolnoma prekrite' z ladjami omenjenih dveh velesil, kar po mnenju Bele hiše ogroža ameriške nacionalne interese. Danska premierka Mette Frederiksen se je na Trumpove izjave odzvala z odločnim nasprotovanjem in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja Grenlandije, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad naraščajočimi ameriškimi vojaškimi ambicijami na Arktiki. Kritiki Trumpovo zunanjo politiko, ki vključuje aretacijo tujih voditeljev in ozemeljske pretenzije, označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Po vojaškem posegu v Venezueli je Donald Trump poudaril, da so ZDA prevzele glavno odgovornost v državi in vodijo pogajanja z novo imenovanimi uradniki. Napovedal je tudi možnost drugega napada, če venezuelska vlada ne bo sodelovala. ZDA so za vodenje tranzicije v Venezueli izbrale Delcy Rodríguez, podpredsednico, ki je blizu naftni industriji. Prevzem Madura je razdelil regijo, pri čemer so Trumpovi zavezniki navdušeni, nasprotniki pa ogroženi.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki je vključevala letalski napad in zajetje predsednika Nicolása Madura, je v mednarodni skupnosti sprožila nove skrbi glede zunanjepolitičnih načrtov Donalda Trumpa. Po poročanju tujih medijev so ti dogodki ponovno odprli vprašanje ameriške aneksije Grenlandije, ki si jo Trump vztrajno prizadeva pridobiti. V intervjuju za revijo The Atlantic je Trump poudaril, da ZDA ta avtonomni otok pod dansko krono »nujno potrebujejo« predvsem iz razlogov nacionalne varnosti. Znotraj gibanja MAGA se krepijo pritiski za prevzem nadzora nad strateško pomembnim arktičnim ozemljem, kar je povzročilo ostre odzive v Københavnu. Danska vlada je na Trumpove izjave in grožnje podpredsednici Venezuele odgovorila z zahtevo po prenehanju sovražne retorike. Dogajanje v Latinski Ameriki se tako neposredno povezuje s prihodnjo usodo Grenlandije, saj Trumpova administracija uporabo vojaške moči v enem delu sveta vidi kot vzvod za krepitev geopolitičnega položaja ZDA na severu.

Latvijska predsednica vlade Evika Siliņa je sporočila, da so v Baltskem morju zaznali poškodbo na enem izmed optičnih kablov. Incident, ki se je zgodil v vodah regije, ponovno vzbuja skrbi glede varnosti kritične podvodne infrastrukture v severni Evropi. Po prvih dostopnih informacijah gre za komunikacijsko povezavo, ki je ključnega pomena za prenos podatkov, vendar podrobnosti o točnem vzroku poškodbe ali morebitni sabotaži še niso uradno potrjene. Latvijske oblasti in pristojne službe trenutno tesno sodelujejo s partnericami v regiji, da bi ugotovile obseg škode in zagotovile nemoteno delovanje omrežij. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in opozoril zveze Nato ter Evropske unije glede ranljivosti podmorskih napeljav. Preiskava incidenta še poteka, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo možnosti za popravilo in preučujejo gibanje ladij v bližini lokacije v času odkritja napake.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Sergija Deineka s položaja vodje državne obmejne službe Ukrajine (GSPU). Na njegovo mesto je bil kot vršilec dolžnosti imenovan Valerij Vavrinjuk, ki bo začasno vodil to ključno varnostno institucijo. Razlogi za nenadno zamenjavo v uradnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, vendar odločitev sledi nizu kadrovskih sprememb v ukrajinskem obrambnem in varnostnem sektorju. Zamenjava na vrhu obmejne straže se dogaja v času, ko Ukrajina krepi nadzor nad svojimi mejami in izvaja notranje reforme v državnih organih. Sergij Deineko je službo vodil več let, vključno z obdobjem od začetka ruske invazije, zato njegova razrešitev predstavlja pomemben premik v strukturi nacionalne varnosti. Valerij Vavrinjuk bo moral nemudoma prevzeti operativne naloge, povezane z varovanjem državne meje in preprečevanjem nezakonitih prehodov v vojnih razmerah.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku. Do prvega zaslišanja je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške posebne enote Delta Force v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele oba zakonca in ju prepeljale v Združene države Amerike. Maduro je trenutno pridržan v zveznem priporu v Brooklynu, kjer bo čakal na nadaljevanje sodnega postopka zaradi obtožb o trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodje Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi več desetletij sodelovala s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Njegova namestitev v zloglasni zvezni pripor v Brooklynu, kjer so zaprti tudi drugi visokoprofilni osumljenci, kaže na resnost obtožb, ki mu jih očita tožilstvo južnega okrožja New Yorka. Pojav pred sodnikom predstavlja ključen korak v pravosodnem procesu, ki sledi enemu najsilovitejših ameriških vojaških posegov v tuji državi v zadnjem času.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi poudaril, da Združene države Amerike niso v vojni z Venezuelo, temveč izvajajo operacije proti mednarodnim organizacijam za trgovino z drogami. Rubio je pojasnil, da vojaške aktivnosti v regiji niso uperjene proti državi ali njenemu ljudstvu, temveč so usmerjene v uničenje mamilarskih kartelov, ki delujejo na tem območju. Hkrati je branil ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele in nakazal, da bo prihodnjo smer države sooblikovala politika Washingtona. Izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko Caracas obtožuje Washington spodbujanja vojne v Latinski Ameriki. Rubiove besede so odgovor na aretacijo Nicolása Madura in naraščajoče napetosti, ki so posledica preteklih ameriških sankcij proti venezuelskemu naftnemu sektorju in Madurovi družini. Kljub zagotovilom o miru, ameriška stran ne izključuje nadaljnjih ukrepov za zaščito svojih interesov in varnosti v Karibih.

Nicolás Maduro se bo v ponedeljek pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu zaradi obtožb o trgovini z drogami. Obtožen je vodenja 25-letne narkoteroristične zarote. Primer bo ponovno odprl pravno razpravo o imuniteti za tuje voditelje, ki je bila preizkušena že v sojenju Noriegi. Maduro je bil ujet in odpeljan v New York.

Ameriška vlada je v New Yorku pridržala Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama. Madura so ameriški agenti agencije DEA zajeli na njegovem domu v Caracasu in ga prepeljali v Brooklyn, kjer se trenutno nahaja v priporu. Po poročanju tujih medijev so ga že zaslišali in mu odvzeli prstne odtise, medtem ko je Bela hiša na družbenih omrežjih objavila posnetke njegovega prihoda v prostore agencije za boj proti drogam. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa pred tem izvajale vojaške operacije v bližini venezuelske obale in napade na kopensko infrastrukturo, kar je Washington upravičeval z bojem proti trgovini z drogami in korupciji režima. V Venezueli je vodenje državnih poslov prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa za zdaj zavrača sodelovanje z ameriškimi oblastmi. Kitajska je že uradno zahtevala Madurovo izpustitev, Trump pa je napovedal, da bodo ZDA vodile politično tranzicijo v državi in izkoristile njene obsežne naftne rezerve.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države. Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Kubansko predsedstvo je sporočilo, da je bilo med sobotno ameriško vojaško operacijo v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Ameriške sile so med obsežnim napadom v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, pri čemer je bil po poročanju tujih medijev ubit velik del njegove varnostne službe. Poročilo o kubanskih žrtvah je javnosti prva posredovala ameriška televizijska mreža CNBC. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena v odstranitev Madurovega režima. Washington je Madura že dlje časa obtoževal vodenja narko kartela in podpore terorizmu. Medtem ko so ameriški uradniki operacijo označili za uspešno, poročila o številnih smrtnih žrtvah med varnostniki in tujimi državljani kažejo na visoko ceno vojaškega posredovanja v regiji.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Kubanska vlada je v nedeljo uradno potrdila, da je bilo v nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Akcija, katere glavni cilj je bila aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura zaradi sojenja v Združenih državah Amerike, se je sprevrgla v smrtonosen incident za kubanske uslužbence, ki so se nahajali v državi. Havana je v odgovor na tragični dogodek razglasila 5. in 6. januar za dneva državnega žalovanja. Podrobnosti o natančnih okoliščinah smrti kubanskih državljanov vlada v Havani za zdaj še ni razkrila, so pa dogodek označili za nedopustno dejanje nasilja. Ameriške sile so operacijo izvedle z namenom privedbe Madura pred ameriško pravosodje, vendar so poročila o številnih žrtvah med tujimi državljani sprožila ostre diplomatske odzive in dodatno zaostrila že tako napete odnose med Washingtonom, Havano in Caracasom.

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju po tem, ko so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli. Namen seje je bil razpravljati o kršitvah mednarodnega prava in suverenosti države, saj so ameriške enote med napadom prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po dostopnih informacijah je bil Maduro prepeljan v New York, kjer ostaja v priporu. Zahtevo za nujno obravnavo razmer je med prvimi podala Namibija, ki je dejanja Washingtona označila za neposreden napad na suverenost Venezuele. Svetovna javnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki, medtem ko diplomatski krogi svarijo pred stopnjevanjem napetosti na globalni ravni. Ameriška operacija je povzročila takojšnjo politično krizo, saj je bil z njo neposredno odstavljen vrhovni voditelj države, kar predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Dosedanja podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno prevzela vodenje države kot začasna predsednica. Takoj po nastopu funkcije je ustanovila posebno komisijo, katere osrednja naloga je prizadevanje za izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju ameriške posebne enote med bliskovito operacijo v Caracasu zajele in prepeljale v pripor v New Yorku. Rodríguezova, ki je v preteklosti zasedala ključne položaje v vrstah chavizma, se zdaj skuša predstaviti kot stabilna voditeljica v obdobju politične tranzicije, obenem pa ohranja svojo ostro protiimperialistično retoriko. Kljub napetim odnosom z Washingtonom je Rodríguezova Združene države Amerike pozvala k sodelovanju pri t.i. agendi kooperacije, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump že zagrozil z novimi vojaškimi ukrepi, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile njegovih zahtev. Vojska pod vodstvom obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza je Rodríguezovi že izrekla podporo za njeno 90-dnevno prehodno obdobje, s čimer se je vsaj kratkoročno izognila notranjemu vojaškemu uporu po padcu dolgoletnega voditelja Madura. Politične razmere v državi ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost z mešanimi odzivi spremlja nepričakovano zamenjavo oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odmevno vojaško operacijo in zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega postavil v izjemno težaven geopolitični položaj. Kot poroča nemški časnik Berliner Zeitung, dejanja ameriške administracije v Južni Ameriki ustvarjajo pritisk na Kijev, saj Trumpov nepredvidljiv pristop k mednarodni politiki nakazuje na morebitne spremembe v ameriški strategiji do Ukrajine. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko Trumpova pripravljenost na drastične ukrepe proti tujim voditeljem neposredno vplivala na prihodnjo vojaško in finančno pomoč Ukrajini. Dogajanje v Venezueli, kjer so ameriške posebne enote zajele Madura v njegovi rezidenci, je v mednarodni skupnosti sprožilo ugibanja o tem, ali bo Bela hiša podoben pritisk stopnjevala tudi do kijevskega vodstva. Nekateri zavezniki bivšega predsednika in določeni ukrajinski politiki so ob tem že javno pozvali k preusmeritvi ameriške pozornosti na ukrajinsko politično vodstvo. Zelenski se tako sooča z negotovostjo glede stabilnosti ameriškega zavezništva, medtem ko Trumpova administracija prednostno obravnava stabilizacijo energetskih trgov in obnovo venezuelske naftne infrastrukture.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Teheranska policija je sporočila, da so njeni pripadniki v središču iranske prestolnice aretirali moškega, ki ga obtožujejo sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Po navedbah uradnih virov naj bi bil osumljenec prijet sredi množice protestnikov, kjer naj bi izvajal dejavnosti v interesu tuje obveščevalne službe. Iranski varnostni organi ob aretaciji niso razkrili identitete osumljenca, so pa objavili videoposnetek njegovega zajetja. Operacija je bila po poročanju lokalnih medijev del širših prizadevanj policije za zatiranje tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Iran redno obtožuje Izrael in njegove obveščevalne organe organizacije sabotaž ter spodbujanja nemirov med civilnim prebivalstvom. Policija trdi, da je aretirani posameznik aktivno deloval znotraj skupin protestnikov, kar naj bi služilo kot dokaz o tuji vpletenosti v protivladne shode.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek ob 12.00 po lokalnem času prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške specialne sile v noči na soboto zajele v Caracasu. 63-letnega Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so v okviru vojaške operacije "Absolute Resolve" z vojaškim helikopterjem prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ju pričakali pravosodni organi. Bela hiša je objavila posnetke vklenjenega Madura v zimski jakni, kar potrjuje njegovo prisotnost v zveznem priporu v Brooklynu. V Venezueli po spektakularni aretaciji vlada napeto ozračje. Medtem ko so manjše skupine nasprotnikov režima v prestolnici proslavljale dogodek, večje mobilizacije prebivalstva ni bilo. Vzrok za to je predvsem strah pred povračilnimi ukrepi provladnih paravojaških skupin, znanih kot "colectivos". Po navedbah venezuelskih oblasti je bilo v ameriškem napadu na vojaške objekte, ki so služili varovanju predsednika, ubitih približno 40 ljudi. Združene države Amerike Madura obtožujejo narkoterorizma in trgovine z drogami, kar je bila podlaga za to radikalno vojaško posredovanje na tujem ozemlju.

Ameriška vojska je v nočni operaciji na ozemlju Venezuele izvedla silovite zračne napade na oporišče Fort Tiuna, ki velja za največje vojaško središče v državi. Po poročanju tujih medijev, vključno z New York Timesom in BBC, so posebne enote Združenih držav Amerike med vdorom v oporišče pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki so jo poimenovali 'Popolna odločnost', je povzročila obsežno razdejanje na vojaški infrastrukturi. Najnovejši satelitski posnetki razkrivajo, da je bilo v napadih popolnoma uničenih vsaj pet ključnih objektov znotraj kompleksa, nekateri deli baze pa so se spremenili v požgano zemljo. Vojaška akcija predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ameriške sile s kirurško natančnostjo ciljale na predsednikovo skrivališče. Medtem ko so stavbe znotraj utrdbe zravnane z zemljo, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnji razvoj dogodkov v južnoameriški državi.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote v soboto zajele v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. 63-letnega Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so pripadniki ameriške vojske po aretaciji nemudoma prepeljali iz države v Združene države Amerike. Podrobnosti prvega zaslišanja na sodišču sprva niso bile znane, dogodek pa predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Bela hiša je po izvedbi operacije 'Popolna odločnost' (Operation Absolute Resolve) stopnjevala pritiske in zagrozila s povračilnimi ukrepi proti državam, ki bi podprle odstavljeni režim. Administracija predsednika Donalda Trumpa je ob tem podala vrsto groženj, ki niso usmerjene le proti Latinski Ameriki, temveč vključujejo tudi namigovanja o morebitnih akcijah proti Kubi in širitvi ameriškega vpliva na Grenlandijo. Operacijo, ki so jo ZDA utemeljile z bojem proti trgovini z drogami in terorizmu, so nekateri mednarodni opazovalci in zavezniki prejšnjega režima označili za nezakonit vojaški napad.

Kubanska vlada je sporočila, da je v ameriških napadih v Venezueli umrlo 32 Kubancev. Predsednik Díaz-Canel je razglasil dva dni žalovanja za preminulimi, ki so umrli med ameriško operacijo, ki se je končala s prevozom Madura in njegove žene v New York. Kubanski vojaki so Madura branili, ker mu je zaupal, in so bili 'pretorijanska garda' zvesta režimu in ideologiji chavizma.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu izvedle operacijo z nazivom 'Absolute Resolve', v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, natančneje v prostore uprave za boj proti drogam (DEA) v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti. Po odmevni aretaciji je venezuelska vojska za začasno predsednico države že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Dogodek je sprožil burne odzive po vsem svetu. Sin zajetega predsednika je prek družbenih omrežij pozval podpornike k uličnim protestom in poudaril, da režim kljub aretaciji ne bo oslabel. Hkrati so se pojavile informacije o morebitnem izdajalcu v Madurovem najožjem krogu, ki naj bi ameriškim silam olajšal izvedbo operacije. V Franciji je nekdanji premier Dominique de Villepin kritiziral odziv predsednika Macrona na dogajanje, kar kaže na globoke diplomatske delitve glede zakonitosti in posledic ameriškega posredovanja.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, je NBC News poročal, da so zavezniki in nasprotniki ZDA zaskrbljeni zaradi grožnje novih intervencij. Bloomberg je poročal, da je Trump vzpostavil nov svetovni red. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petro obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in zagrozil z operacijo proti njemu.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedale nadaljevanje energetske blokade države. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da bodo ZDA ohranile tako imenovano naftno karanteno, s čimer želijo zagotoviti korenite spremembe v vodenju naftne industrije in ustaviti trgovino z drogami, hkrati pa je zavrnil namere, da bi ZDA neposredno upravljale državo. Operacija, ki se je začela s sobotnimi zračnimi napadi na strateške cilje v severni Venezueli, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Indija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ameriškim ravnanjem in pozvala k mirni rešitvi spora za zagotovitev regionalne stabilnosti, k zadržanosti pa je pozvalo tudi tajsko zunanje ministrstvo. Medtem ko v nekaterih delih Združenih držav, predvsem na Floridi, kjer živi številčna venezuelska skupnost, poročajo o proslavljanju, strokovnjaki opozarjajo na negotovo prihodnost države pod ameriškim vojaškim nadzorom. Napetosti ostajajo visoke, saj je ameriško pravosodje že napovedalo kazenski pregon Madura v New Yorku.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je po mnenju strokovnjakov sprožilo potencialne globalne gospodarske posledice. Donald Trump je zagrozil z nadaljnjimi vojaškimi ukrepi, če ZDA ne bodo imele popolnega dostopa do venezuelske nafte. Direktor GREAT Institute je ostro obsodil vojaško operacijo ZDA kot kršitev Ustanovne listine ZN.

Nicolás Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer bo 5. januarja stopil pred sodišče na newyorškem južnem okrožnem zveznem sodišču. Aretacija je sprožila proteste tako podpornikov kot nasprotnikov Madura v ZDA. Indija je izrazila globoko zaskrbljenost in pozvala k mirnemu dialogu za stabilizacijo regije. Trumpova vlada je bila deležna kritik.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi oznanil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja in da so Združene države Amerike prevzele upravljanje te južnoameriške države. Trump je novico sporočil v čajnem salonu letovišča, kjer po navedbah virov pogosto vodi zapletene vojaške operacije. Po uradni razglasitvi se je predsednik pridružil gostom na terasi kluba, ki so njegovo napoved pospremili z glasnim odobravanjem. Operacija predstavlja vrhunec napetosti med državama in uresničitev Trumpovih preteklih groženj o neposrednem posredovanju v regiji. Dogodek v Mar-a-Lagu potrjuje trend predsednikovega vodenja države izven uradnih prostorov v Washingtonu, kar postaja stalna praksa njegove administracije. Kritiki so sicer že v preteklosti opozarjali na varnostna tveganja in nekonvencionalen pristop k vodenju vojaških posegov iz zasebnega kluba, vendar Trumpova ekipa vztraja, da takšen način vodenja omogoča hitro odzivnost in neposredno komunikacijo z vojaškim vrhom. Mednarodna skupnost se na dogodke v Venezueli še odziva, medtem ko Trumpovo dejanje sproža vprašanja o prihodnosti suverenosti te latinskoameriške države.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v obsežni operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu. Do zajetja je prišlo med Madurovim nastopom na državni televiziji, kjer je venezuelski voditelj plesal ob elektronski glasbi. Po poročilih ameriških virov so Madura in njegovo soprogo nemudoma začeli pripravljati na premestitev v New York, kjer mu bodo sodili. Dogodek je sprožil burne in deljene mednarodne odzive. Medtem ko je novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast potezo pozdravil kot odlično novico za regijo, je brazilski predsednik Lula ameriško vojaško posredovanje ostro obsodil. Operacija, ki jo je domnevno sprožila administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je v Venezueli povzročila stanje negotovosti. Venezuelska vlada je po poročilih o ugrabitvi zahtevala dokazilo o življenju svojega voditelja. Voditeljica opozicije María Corina Machado je medtem izrazila upanje, da ta dogodek pomeni začetek svobode za Venezuelo. Razmere v prestolnici ostajajo nejasne, saj se mednarodna skupnost, vključno z nizozemskim zunanjim ministrom Davidom van Weelom, trudi pridobiti natančne informacije o poteku dogodkov.

Donald Trump je ocenil morebitno operacijo v Kolumbiji kot "dobro možnost" in obtožil kolumbijskega predsednika proizvodnje kokaina, pri čemer ni izključil podobnega scenarija kot v Venezueli. Izjavil je tudi, da v Venezueli ne bo volitev, dokler ne bosta vzpostavljena zakon in red ter stroga ekonomska disciplina. Vršilka dolžnosti predsednika Venezuele, Delsy Rodriguez, je pozvala Trumpa, naj izbere pot miru in dialoga.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v ločenih incidentih v mestu Han Junis na jugu območja Gaze ustrelile in ubile najmanj tri Palestince, med katerimi je bil tudi 15-letni mladostnik. Lokalni zdravstveni organi so potrdili žrtve, medtem ko se napetosti v regiji kljub uradno veljavnim dogovorom o premirju stopnjujejo. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je od zadnje razglasitve prekinitve ognja število smrtnih žrtev doseglo že 420, kar nakazuje na sistematične kršitve dogovora o nenapadanju. Poleg neposrednih spopadov izraelska vojska nadaljuje z rušenjem objektov v severnem delu Gaze in ohranja strogo blokado pri dostavi nujne humanitarne pomoči. Razmere v oblegani enklavi ostajajo kritične, saj so prebivalci ujeti med vojaškimi operacijami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da nenehni napadi na civilno prebivalstvo in oviranje pomoči dodatno poglabljajo humanitarno katastrofo v regiji, kjer število ubitih in ranjenih od začetka konfliktov presega vsa prejšnja pričakovanja.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v New Yorku obtožena kaznivih dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Ameriški predsednik Trump je napovedal možnost vojaške akcije proti drugi državi. Sojenje Maduru bo potekalo pred zveznim sodiščem pod vodstvom judovskega sodnika Hellersteina.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Po poročanju New York Timesa so ZDA načrtovale izvedbo operacije »Absolutna odločnost« v Venezueli med božičnimi in novoletnimi prazniki. Razlog za to naj bi bila odsotnost mnogih vladnih uradnikov in venezuelskih vojakov, ki so bili v času praznikov na dopustu.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je ukrajinski napad na naselje Horli, v katerem je po njegovih navedbah umrlo več deset civilistov, primerjal s tragičnimi dogodki v odeski Hiši sindikatov iz leta 2014. Po Salidovih besedah je obstreljevanje hotela, v katerem so bili nastanjeni civilisti, dejanje, ki po brutalnosti spominja na dogodke med Evromajdanom, ko so ljudje v Odesi živi zgoreli v požaru. Saldo je ob tem ostro obsodil delovanje ukrajinskih sil in poudaril namernost napada na netarčne objekte. Ruski uradniki so napad označili za teroristično dejanje proti mirnemu prebivalstvu na območjih pod ruskim nadzorom. Poročila o številu žrtev in okoliščinah napada temeljijo na navedbah lokalnih proruskih oblasti, medtem ko neodvisne potrditve o natančnem številu ubitih v času poročanja še ni bilo mogoče pridobiti. Dogodek dodatno zaostruje napetosti na okupiranih ozemljih južne Ukrajine.

Donald Trump je izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev, da je Ukrajina napadla rezidenco Vladimirja Putina z droni v Novgorodski regiji. Trump je dejal, da ne verjame, da je Ukrajina izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

V napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Hersonsko območje je umrlo več ljudi, vključno z otrokom. Po besedah Vladimirja Salda, guvernerja Hersonske oblasti, so bila trupla žrtev v Horlih skoraj popolnoma zoglenela. Pet otrok, ranjenih v napadu na kavarno v Horlih, so prepeljali v bolnišnice na Krim, eden od njih je v kritičnem stanju. Saldo je tudi izjavil, da so droni pred napadom na hotel in kavarno v Horlih več minut lebeli nad morjem. Poleg tega je bil potrjen napad na avtomobil v Tarasovki, kjer je umrl petletni otrok, tri odrasle osebe pa so bile hudo ranjene.

FBI je sporočil, da je preprečil teroristični napad, načrtovan za silvestrovo v Severni Karolini. Osumljenec, 18-letnik, je simpatiziral z Islamsko državo (IS) in načrtoval "operacijo mučeništva".

Ruski preiskovalni odbor je sprožil kazenski postopek v zvezi z domnevnim terorističnim dejanjem po napadu ukrajinskih sil na vas v Hersonski oblasti. Po navedbah uradne govorke odbora Svetlane Petrenko je v napadu, ki je vključeval brezpilotne letalnike in udar na hotelski objekt, življenje izgubilo več kot 20 civilistov. Incident se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, ruske oblasti pa so dogodek označile za načrtno dejanje proti civilnemu prebivalstvu. Preiskovalci zbirajo dokaze na kraju dogodka, medtem ko Ruska federacija napad uporablja kot podlago za obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava s strani ukrajinske vojske. Napad naj bi povzročil precejšnjo gmotno škodo na civilni infrastrukturi, število žrtev pa bi se po nekaterih poročilih lahko še povišalo, saj preiskava vpliva napada na lokalno skupnost še poteka. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na civilne cilje v tem kontekstu še ni uradno odzvala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

Finski preiskovalni organi so v sodelovanju z estonskimi kolegi pričeli s preiskavo suma sabotaže na podmorskem telekomunikacijskem kablu v Baltskem morju, ki povezuje Finsko in Estonijo. Preiskava se je začela po tem, ko je finski telekomunikacijski operater Elisa sporočil, da je zaznal napako na svojem kablu v estonski izključni ekonomski coni. Finska policija je v okviru postopka že identificirala sumljivo plovilo, ki naj bi se nahajalo na območju v času incidenta. Finsko državno tožilstvo je že pripravilo formalno obtožnico, saj sumijo, da gre za kaznivo dejanje hude sabotaže. Incident v Baltskem morju povzroča skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v regiji, saj gre za ponavljajoče se dogodke poškodovanja podvodnih povezav. Oblasti trenutno analizirajo gibanje ladij in tehnične podatke, da bi ugotovile, ali je bila poškodba povzročena namerno ali gre za nesrečo pri sidranju, vendar narava poškodb za zdaj kaže na zunanje dejavnike.

Finske oblasti so v sredo zadržale ladjo in njeno posadko po tem, ko je bil v Baltskem morju poškodovan ključen podvodni telekomunikacijski kabel, ki povezuje Finsko in Estonijo. Finska policija je v uradni izjavi potrdila, da so plovilo, ki je osumljeno povzročitve škode, odkrili s spuščeno sidrno verigo v finski izključni ekonomski coni. Preiskovalci trenutno ugotavljajo, ali je bila poškodba infrastrukture namerno dejanje ali nesreča pri sidranju. Incident je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnosti kritične podvodne infrastrukture v regiji, ki je bila v zadnjih letih tarča več podobnih incidentov. Finske in estonske oblasti tesno sodelujejo pri preiskavi, medtem ko potekajo dela za vzpostavitev nemotenega delovanja telekomunikacijskih povezav.

Po poročilih o motnjah "kritične podvodne infrastrukture" je Finska locirala in zasegla sumljivo ladjo. Incident spominja na dejavnosti ruske "senčne flote". Obstaja sum, da je ladja povezana z rusko senčno floto.

Finske oblasti so v povezavi s poškodovanjem podvodnega telekomunikacijskega kabla v Finskem zalivu pridržale dve osebi. Osumljenca sta bila člana posadke tovorne ladje, ki so jo preiskovalci povezali s pretrganjem infrastrukture med Helsinki in estonskim Tallinnom. Poškodba je bila odkrita v sredo zjutraj v estonski izključni ekonomski coni, kar je povzročilo motnje v komunikacijskih storitvah med državama. Policija v Helsinkih je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, vendar so prve ugotovitve zadoščale za odvzem prostosti dvema članoma posadke. Incident se je zgodil na strateško pomembnem območju, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri poškodb podmorske infrastrukture. Finski preiskovalni organi so v sodelovanju z estonskimi kolegi že v sredo zasegli plovilo, ki je plulo iz smeri Rusije, ter preverili vse okoliščine domnevne sabotaže.

Cene surove nafte so se na svetovnih trgih danes znižale, potem ko so v zgodnjem delu trgovanja sprva beležile rast. Upad cen je neposredna posledica stopnjevanja ameriškega nadzora nad venezuelskimi naravnimi viri in uradne potrditve skupine Opec+, da bo ohranila trenutne ravni proizvodnje vsaj do aprila. Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura zahteval popoln dostop do naftnih virov te južnoameriške države, kar je povečalo pričakovanja o stabilizaciji oskrbe pod ameriškim upravljanjem. Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je medtem na videokonferenci potrdila, da ključne članice ne bodo povečevale črpanja nafte. Kombinacija povečanega ameriškega vpliva na venezuelsko naftno industrijo in vztrajanja Opec+ pri proizvodnih kvotah je pomirila trge, kar je vodilo v korekcijo cen navzdol. Dogajanje v Venezueli, kjer so Združene države Amerike po vojaškem posegu napovedale vzpostavitev lastne uprave, korenito spreminja geopolitično podobo energetskega trga, saj ZDA neposredno prevzemajo upravljanje z enimi največjih zalog nafte na svetu.

Cene nafte na svetovnih trgih pretekli teden niso beležile večjih nihanj, kljub vojaškim akcijam Združenih držav Amerike v Venezueli. Cena za sod severnomorske nafte brent se je na londonski borzi zvišala za 0,2 odstotka in dosegla 60,75 dolarja, medtem ko so ameriški trgi prav tako ostali razmeroma mirni. Investitorji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram ocenili, da trenutni dogodki ne bodo povzročili takojšnjih motenj v oskrbi. Analitiki opozarjajo, da trgi niso reagirali s pričakovano volatilnostjo, saj ni bilo novih ključnih informacij, ki bi nakazovale na dolgotrajno prekinitev črpanja v regiji. Čeprav so ameriški ukrepi v Venezueli sprva povzročili negotovost, se je ta v dneh po napadu umirila. Trgovci z energenti zdaj pozorno spremljajo nadaljnje poteze Washingtona in odziv venezuelskih oblasti na blokado ter vojaško posredovanje.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem posegu v Venezueli napovedal možnost novih napadov, hkrati pa poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja investirala milijarde dolarjev v obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Trump je potrdil, da embargo na venezuelsko nafto ostaja v veljavi, dokler se razmere popolnoma ne stabilizirajo. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške sile v začetku januarja 2026 v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Analitiki ocenjujejo, da bo kratkoročni vpliv ameriških vojaških akcij na svetovne cene nafte omejen, vendar dolgoročna negotovost povzroča nemir na trgih. Medtem je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez zavzela spravljivejši ton in predlagala sodelovanje z Združenimi državami Amerike pri skupnem razvoju, kljub Trumpovim grožnjam z dodatnimi napadi in pritiski za odprtje naftnega sektorja tujim vlagateljem. Razmere v državi ostajajo napete, saj ZDA krepijo svoj vpliv na obnovo ključnih gospodarskih panog v tej z nafto bogati državi.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek, 5. januarja 2026, prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku. Ameriško tožilstvo ga obtožuje vodenja narkoterorističnega režima, ki naj bi Združene države Amerike preplavil s prepovedanimi drogami. Madura so ameriške posebne enote Delta Force zajele v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu v soboto, 3. januarja, po večmesečnem pritisku administracije Donalda Trumpa. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je venezuelska vojska že uradno priznala njeno oblast. Rodríguezova je kljub obsodbi ameriške operacije, ki jo je označila za ugrabitev, izrazila željo po uravnoteženih odnosih z ZDA, a hkrati ustanovila komisijo za izpustitev Madura. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA nadzorovale Venezuelo, dokler se ne vzpostavi novo vodstvo. Kot morebitna kandidata za vodenje države se v javnosti omenjata opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado, ki zagovarja uvedbo bitcoina, ter Edmundo González Urrutia. Napetost v državi ostaja visoka, saj del mednarodne skupnosti in podporniki Madura operacijo vidijo kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija je v Berlin napotila do 25 mobilnih agregatov za nujno oskrbo z električno energijo, vključno z osebjem za njihovo upravljanje. Odločitev za pomoč je bila sprejeta po načrtnem napadu na elektroenergetsko infrastrukturo v nemški prestolnici, ki je povzročil obsežen izpad električne energije. Od sobote je več tisoč gospodinjstev v nekaterih delih Berlina ostalo brez dostopa do omrežja, kar je povzročilo kritične razmere v oskrbi prebivalstva. Naprave, ki so jih poslale oblasti iz Düsseldorfa, so ključne za vzpostavitev začasnega napajanja najpomembnejših objektov in stanovanjskih naselij, dokler tehnične ekipe ne sanirajo poškodovanega omrežja. Nemške varnostne službe dogodek obravnavajo kot namerni napad na kritično infrastrukturo. Pomoč iz sosednje zvezne dežele potrjuje tesno sodelovanje med nemškimi deželami pri upravljanju kriznih razmer, ko so ogrožene osnovne storitve za državljane.

Po poročanju mestne policije je v kijevskem okrožju Obolon eksplodiral terenec. Incident se je zgodil v nedeljo, 4. januarja, in povzročil več ranjenih.

Objavljene so bile fotografije prizorišča napada ukrajinskih sil na kavarno v Horlih, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi. Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je sporočil, da je v nočnem napadu treh ukrajinskih brezpilotnih letal na kavarno in hotel na obali Črnega morja v Horlih umrlo 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih.

V napadu na neformalne rudarje, ki se je zgodil na silvestrovo v Peruju, so bili ubiti najmanj trije ljudje, še sedem oseb pa pogrešajo. Župan mesta, kjer se je napad zgodil, je pojasnil, da so neznanci napadli rudnik, v katerem delajo neformalni rudarji, kar pogosto vodi do nasilnih incidentov v tej regiji. Po besedah lokalnih uradnikov bi število žrtev lahko še naraslo, saj iskanje pogrešanih oseb še poteka. Incident ponovno osvetljuje nevarnosti, s katerimi se spopadajo delavci v nereguliranih rudnikih zlata in drugih surovin v Peruju. Takšni napadi so pogosto povezani z bojem za ozemlje in nadzor nad rudnim bogastvom med različnimi kriminalnimi skupinami ali lokalnimi klani. Policija dogodek še preiskuje, identiteta napadalcev pa za zdaj ostaja neznana. Lokalne oblasti so pozvale k večji prisotnosti varnostnih sil, da bi preprečile nadaljnje nasilje na območju, ki je znano po visoki stopnji nezakonitih dejavnosti.

Avstralski organi pregona so v povezavi z decembrskim napadom na norveškega turista na priljubljenem pomolu St Kilda v Melbournu obtožili še dva najstnika. Incident, ki se je zgodil konec preteklega leta, je vključeval nasilen napad in rop tujega državljana, kar je v lokalni skupnosti sprožilo precejšnjo zaskrbljenost glede varnosti na javnih mestih. Z novimi obtožnicami se je število osumljencev v tem primeru povečalo, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin dogodka. Po poročanju lokalnih medijev sta bila najstnika obtožena sodelovanja pri fizičnem napadu in tatvini. Organi pregona so ob tem poudarili zavezanost k zagotavljanju varnosti turistov in domačinov, hkrati pa so izpostavili, da se bodo vsi vpleteni v nasilna dejanja morali soočiti s pravnimi posledicami svojih ravnanj.

Severna Koreja je v nedeljo pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev je vojska preizkusila napredno tehnologijo, ki omogoča manevriranje raket pri izjemno visokih hitrostih, kar otežuje njihovo prestrezanje s strani protiraketnih sistemov. Voditelj Kim Džong Un je ob tej priložnosti poudaril pomen tehnološkega napredka za nacionalno varnost in strateško odvračanje. Izstrelitev predstavlja nadaljevanje agresivnega programa testiranja orožja, ki ga Pjongjang izvaja kljub mednarodnim sankcijam. Južnokorejska vojska in japonske oblasti so potrdile, da so rakete dosegle načrtovane cilje v smeri Japonskega morja. Dogodek je povzročil dodatne napetosti v regiji, saj hipersonično orožje zmanjšuje odzivni čas sosednjih držav in povečuje tveganje za nenameren konflikt. Pjongjang vztraja, da so preizkusi del rutinskega posodabljanja obrambnih zmogljivosti države.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da je država sklenila nove pogodbe za nakup oborožitve v vrednosti več milijard evrov. Po Vučićevih besedah bodo te investicije Srbijo postavile med najbolje opremljene evropske države na področju protizračne obrambe. Predsednik je poudaril, da so bili dogovori podpisani pred dvema dnevoma, vendar podrobnosti o dobaviteljih ali specifičnih sistemih v prvih izjavah ni razkril. Ta korak pomeni nadaljevanje intenzivnega oboroževanja srbskih sil, kar Beograd opravičuje s potrebo po zagotavljanju nacionalne varnosti in modernizaciji vojaške infrastrukture.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Predsednik Vučić je ob obisku vojašnice Vasa Čarapić izrazil upanje, da se bodo napadi na Venezuelo umirili. Poleg tega je dejal, da bo ponovna uvedba vojaškega roka okrepila državo in vplivala na vzgojo.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

V nigerijski zvezni državi Ondo se je na silvestrovo zgodil silovit oborožen napad, v katerem je skupina približno 30 teroristov vdrla v skupnost Ipele v lokalnem okrožju Owo. Po poročilih policije in lokalnih oblasti so napadalci okoli 22. ure začeli s silovitim streljanjem in uporabo eksplozivnih sredstev, s katerimi so bombardirali ter nato požgali prostore tamkajšnje divisionalne policijske postaje. Incident je povzročil precejšnjo gmotno škodo na policijski infrastrukturi in opremi, vendar natančno število morebitnih žrtev med policisti ali civilisti v prvih urah po dogodku še ni bilo v celoti potrjeno. Guverner zvezne države Ondo, Lucky Aiyedatiwa, se je na napad odzval z ostrimi obsodbami in sklical nujno sejo sveta za varnost v mestu Akure. Guverner je javno obljubil, da bodo storilce, ki jih je označil za bandite, izsledili in privedli pred sodišče. Policija zvezne države Ondo je podrobno opisala potek napada in poudarila, da je šlo za koordinirano akcijo številčno močne skupine, ki je s seboj prinesla razstrelivo. Trenutno na območju potekajo poostreni varnostni ukrepi, s katerimi poskušajo oblasti stabilizirati razmere in preprečiti nadaljnje nasilje v regiji.