Trump z napadom na Venezuelo ponovno obudil ambicije po priključitvi Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po ameriški priključitvi Grenlandije, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Danske. Napetosti so se stopnjevale po objavah na družbenih omrežjih, ki jih je sprožila Katie Miller, soproga vplivnega svetovalca v Trumpovi administraciji, v katerih je namigovala na bližajočo se priključitev tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump je v kasnejših izjavah potrdil svoj interes in poudaril, da Združene države Amerike Grenlandijo potrebujejo predvsem iz obrambnih in strateških razlogov. Danska vlada je v odzivu na te navedbe zahtevala spoštovanje svoje suverenosti in jasno sporočila, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se dogaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, saj Trumpove zunanjepolitične poteze, vključno z nedavno vojaško operacijo v Venezueli, sprožajo skrbi v mednarodni skupnosti. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava odnose z zavezniki znotraj zveze NATO in vnaša negotovost v transatlantsko sodelovanje, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri politiki zagotavljanja nacionalne varnosti z razširitvijo ameriškega vpliva.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.