Danska in Švedska sta v petek izrazili pripravljenost za sprejem in oskrbo žrtev tragičnega požara, ki je med praznovanjem novega leta izbruhnil v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana. V nesreči je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Zaradi velikega števila ranjenih in specifičnih potreb po zdravljenju opeklin sta skandinavski državi prek svojih zdravstvenih organov že vzpostavili stik s švicarskimi oblastmi. Švedska ministrica za zdravje Elisabeth Lann je potrdila, da so pripravljeni ponuditi specializirano bolnišnično nego v svojih enotah za opekline. Prav tako so se odzvali danski zdravstveni organi, ki so pripravljeni prevzeti del bremena oskrbe ponesrečencev. Švicarske reševalne službe se še vedno spopadajo s posledicami nesreče v Alpah, medtem ko se preiskava vzroka požara, ki je pretresel državo na silvestrovo, nadaljuje. Mednarodna pomoč bo po navedbah lokalnih virov ključna pri obravnavi tako velikega števila huje poškodovanih oseb.

Ciper je s prvim dnem novega leta od Danske uradno prevzel šestmesečno rotirajoče predsedovanje Svetu Evropske unije. Gre za prvo predsedovanje te sredozemske otoške države, odkar se je leta 2004 pridružila povezavi. Kot ena najmanjših članic Unije bo Ciper v naslednjih šestih mesecih odgovoren za vodenje zakonodajnih procesov in usklajevanje prioritet med državami članicami v času, ko se povezava spopada s številnimi gospodarskimi in političnimi izzivi. Prednostne naloge ciprskega predsedstva bodo po pričakovanjih usmerjene v krepitev solidarnosti in socialne kohezije znotraj Unije ter v pogajanja o večletnem finančnem okviru. Čeprav se država sama spopada s finančnimi težavami, ciprski uradniki poudarjajo svojo zavezanost delu za dobrobit vseh državljanov EU. Predajo predsedovanja med Dansko in Ciprom spremlja optimizem, da bo majhna država kljub svoji velikosti in geopolitičnim specifikam uspešno krmarila med interesi velikih sil znotraj institucij v Bruslju.

Severna Evropa se je v pričakovanju leta 2026 pripravila na obdobje, ki ga bo zaznamovala precejšnja politična negotovost. Ključni dogodki v regiji vključujejo parlamentarne volitve v Danski in na Švedskem, kjer se pričakujejo pomembni premiki v notranji politiki in morebitne spremembe v sestavi vlad. Poleg tega ostajajo v središču pozornosti geopolitična vprašanja, zlasti v luči vztrajnih zahtev Združenih držav Amerike po Grenlandiji, kar vpliva na diplomatske odnose v arktični regiji. Ob političnih vprašanjih bodo leto 2026 zaznamovale tudi okoljske in kulturne tematike. V regiji se bodo ukvarjali z vprašanji dolgoročnega skladiščenja jedrskih odpadkov, kar predstavlja velik infrastrukturni in okoljski izziv. Na področju kulture bo v ospredju projekt Evropske prestolnice kulture, ki bo usmeril pozornost na severnoevropsko kreativnost in turizem. Celoten nabor dogodkov nakazuje na leto, ko se bodo prepletali strateški interesi velesil, notranjepolitični boji in trajnostni razvoj severnih družb.

Danska vlada se je odločila za nakup treh ameriških pomorskih patruljnih letal, za kar bo namenila približno 1,5 milijarde evrov (1,8 milijarde ameriških dolarjev). Ameriško zunanje ministrstvo je prodajo uradno naznanilo v ponedeljek, posel pa je bil sklenjen v obdobju zaostrenih diplomatskih odnosov med državama zaradi statusa Grenlandije. Nakup poudarja strateško zavezo Danske k posodabljanju svojih vojaških zmogljivosti, zlasti na področju nadzora Arktike. Izbira ameriškega proizvajalca v času političnih nesoglasij kaže na močno obrambno sodelovanje med Københavnom in Washingtonom znotraj zavezništva Nato. Nova letala bodo bistveno izboljšala nadzorne zmogljivosti danske vojske nad strateško pomembnimi območji Severnega morja in Arktike, kjer se interesi velesil vse pogosteje križajo. Kljub visokemu znesku pogodbe Danska ostaja zavezana tesnemu sodelovanju z Združenimi državami Amerike na področju varnosti in obrambe.

Danska bo leta 2026 ukinila tradicionalno dostavo pisem in javne poštne nabiralnike. S tem se zaključuje 400-letna tradicija, saj digitalna doba dokončno prevzema primat, klasična pošta pa odhaja v zgodovino.

Danska pošta ob koncu leta ukinja dostavo pisem, zato odstranjuje rdeče poštne nabiralnike. Nekatere od teh nabiralnikov bodo prodali za dober namen, zanimanje pa je izjemno.

Danska bo leta 2026 ponudila nove turistične atrakcije, ki bodo vključevale umetniške instalacije, naravne dogodivščine in sproščujoče wellness trenutke ob vodi. Obiskovalci bodo lahko izbirali med različnimi novostmi.

Manchester City je premagal Nottingham Forest z 2:1 in se začasno povzpel na vrh lestvice Premier League. Rayan Cherki je bil junak tekme z golom in podajo.

Po nožnem napadu na moškega v Hvidovreju na Danskem policija išče priče. Policija po napadu v frizerskem salonu še ni nikogar aretirala, prisotnost policije na kraju dogodka je še vedno močna.

Finska reprezentanca do 20 let začenja svoj nastop na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike, kjer bo na uvodni tekmi proti Danski v vratih stal Petteri Rimpinen.

Ruske oblasti ne načrtujejo uvedbe kazni za uporabo VPN-storitev, je izjavil prvi namestnik predsednika odbora za informacijsko politiko v državni dumi, Anton Gorelkin. Poudaril je, da se o tej temi sploh ne razpravlja. Gorelkin je komentiral novice o tem, da v Danski razvijajo pobudo o kaznih za uporabo VPN-jev, in dodal, da je v Rusiji odgovornost za uporabo VPN-jev predvidena le za tiste, ki jih uporabljajo za izvajanje kaznivih dejanj.

Zaradi vremenskih opozoril, ki jih je izdala švedska meteorološka agencija SMHI, je bilo v soboto odpovedanih več polno zasedenih vlakov v osrednjem in severnem delu države. Podjetje SJ je odpovedalo vlake med mestoma Duved in Stockholm. Poleg železniškega prometa je bil prizadet tudi trajektni promet.

Premier League je za leto 2025 spremenila tradicionalni spored tekem na 'Boxing Day'. Tekma med Manchester Unitedom in Newcastle Unitedom bo edina tekma, ki bo odigrana 26. decembra. Newcastle United je po porazu proti Sunderlandu z zmago nad Chelseajem pokazal dobro igro.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, Jeff Landry, je zanikal namigovanja, da ZDA poskušajo 'osvojiti' otok. Poudaril je, da si ZDA želijo dialoga s prebivalci Grenlandije in ne osvajanja danskega ozemlja, medtem ko se napetosti z Dansko glede arktičnih ozemeljskih zahtev stopnjujejo. Trump je pred tem nakazal, da bi moral ta polavtonomni teritorij postati del ZDA zaradi nacionalne varnosti.

Danski poslanec Rasmus Jarlov je v šali dejal, da bo Danska zaradi ameriških dolgov kupila ameriške zvezne države. Izjava je bila odziv na prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije.

Danska policija je Nemčiji izročila 42-letnega Afganistanca, ki je bil aretiran v Risskovu. Njegov odvetnik je potrdil, da bo izročen zaradi suma načrtovanja napada na Jude v Nemčiji.

Štirinajst držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Nemčijo in Francijo, je obsodilo odobritev 19 novih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Kanada je izjavila, da to krši mednarodno pravo.

Trenutna danska vlada ni naklonjena spletni zasebnosti in anonimnosti. Med svojim šestmesečnim predsedovanjem Svetu EU je poskušala izpeljati predlagano uredbo Evropske komisije o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok, znano tudi kot "Chat". Cilj je omejiti uporabo VPN-jev, ki ščitijo zasebnost uporabnikov.

V Kennedy Centru so odpovedali tradicionalni božični jazz koncert po tem, ko so stavbi dodali Trumpovo ime. Predsednik Trump se je hvalil, da je Univerza Harvard tik pred sklenitvijo dogovora z njegovo administracijo, vendar so uradniki univerze zavrnili domnevno 200 milijonov dolarjev izsiljevanja.

Imenovanje Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo je sprožilo napetosti med Združenimi državami in Dansko. Predsednik Trump je dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko je Landry izrazil željo, da bi otok postal del ZDA. Danska je imenovanje označila za nesprejemljivo in zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Grenlandije. Landry je kasneje zanikal, da bi ZDA želele osvojiti Grenlandijo in poudaril, da želijo le odpreti dialog z njenimi prebivalci. Trumpova administracija sicer odpoklicuje okoli 30 ambasadorjev po svetu.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Danska in trinajst drugih držav so obsodile izraelske načrte za širitev naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, kar naj bi preprečevalo oblikovanje palestinske države. Širitev naselbin je povzročila mednarodno ogorčenje.

Na konvenciji Turning Point USA so se Republikanci ostro spopadli, pri čemer je Ben Shapiro kritiziral Stevea Bannona in druge desničarske osebnosti. Donald Trump je izjavil, da ne bo imenoval nikogar za predsednika Federal Reserve, ki se ne strinja z njegovo ekonomsko politiko. Demokrati so bili kritični do republikancev zaradi naraščajočih stroškov življenja. Grenlandija pa se upira ponovnim pritiskom Donalda Trumpa glede morebitne pripojitve k ZDA.

ZDA so predstavile načrt za novo bojno ladjo razreda "Trump", opremljeno z raketami, kar sproža dvome o njeni izvedljivosti v sodobnem pomorskem bojevanju. Donald Trump je napovedal, da bo ladja oborožena s hipersoničnimi raketami, jedrskimi manevrirnimi raketami, topovi in laserji. Trump je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca na Grenlandijo, ki naj bi ozemlje pripeljal pod nadzor ZDA, kar je Dansko razjezilo. ZDA so uvedle blokado naftnih tankerjev v bližini Venezuele, kar povečuje pritisk na režim Nicolása Madura. Rusija je začela umikati družine diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajočih napetosti z ZDA.

Trenutna vlada na Danskem očitno ni naklonjena spletni zasebnosti in anonimnosti. Med svojim šestmesečnim predsedovanjem svetu EU je poskušala izpeljati predlagano uredbo Evropske komisije o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok, znano tudi kot "Chat Control". Ta prizadevanja so del širšega trenda, kjer zahodne vlade zaostrujejo nadzor nad VPN-ji, kar ogroža spletno zasebnost.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem, kar je sprožilo mešane odzive. Ladje naj bi bile del "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Napoved je naletela na kritike, češ da gre za nepotrebno preimenovanje javnih institucij v njegovo čast, medtem ko so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti takšnih ladij v sodobnem pomorskem bojevanju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje, ki bodo del "Zlate flote", naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno potezo, medtem ko so jo drugi pozdravili kot krepitev ameriške mornariške moči.

Danski igralec Mads Mikkelsen, znan po vlogah v velikih mednarodnih filmih, se tokrat vrača h koreninam in s starimi prijatelji posname absurden film, ki ponuja edinstveno doživetje.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale "Trump-razred". Ladje naj bi bile del "Zlate flote", opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje, ter naj bi bile največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, drugi pa so poudarili pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi izpostavil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki naj bi jih poimenovali "Trump-razred" kot del njegove vizije "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot egocentrično potezo, drugi pa so jo pozdravili kot korak k posodobitvi ameriške mornarice.

Podjetje Crocs je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji v višini 54 milijonov dolarjev zaradi previsokih uvoznih dajatev. Poleg tega je administracija ukinila loterijski sistem za delovne vizume H-1B in ga nadomestila s sistemom, ki daje prednost tujim delavcem z višjimi plačami in znanji. Zvezno sodišče je zavrnilo izpodbijanje pristojbine v višini 100.000 dolarjev za nove vizume H-1B.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpa zaradi domnevnega preimenovanja javnih institucij po sebi, drugi pa so pozdravili naložbo v ameriško ladjedelništvo in obrambo. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od vseh bojnih ladij, ki so bile kdaj zgrajene".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove serije bojnih ladij, poimenovanih »Trump-razred«, kot del vizije »Zlate flote«. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile najmočnejše ladje, ki jih je ZDA kdaj zgradila. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nadaljevanje Trumpovega rebrandinga javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Danska je izrazila nestrinjanje z obnovljenim zanimanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, potem ko je imenoval republikanskega guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca v to ozemlje. Kljub vztrajanju Kopenhagna, da arktični otok ni naprodaj, je imenovanje povzročilo diplomatski spor. Danska je formalno protestirala proti imenovanju in ga označila za kršitev diplomatskih norm.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Danski Rdeči križ je letos razdelil božično pomoč več kot 23.000 družinam, kar je največ v zadnjih desetih letih. Število družin, ki prejemajo pomoč, se je povečalo za 1200 v primerjavi z lanskim letom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo razred bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved vključuje načrte za gradnjo dveh novih bojnih ladij, opremljenih z najnovejšo tehnologijo, vključno z orožjem na umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje zagotovile ameriško vojaško prevlado in oživele ameriško ladjedelništvo. Kritiki so potezo označili za samovšečno, nekateri pa so izrazili zaskrbljenost zaradi stroškov in učinkovitosti novih plovil.

Donald Trump je napovedal načrte za novo "Trump-razred" bojnih ladij za ameriško mornarico, ki naj bi bile del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so kritizirali poimenovanje ladij po predsedniku, drugi pa so pozdravili posodobitev ameriške mornarice. Trump je poudaril, da bodo te ladje najmočnejše doslej in bodo pripomogle k ohranjanju ameriške vojaške prevlade. Poleg tega je dejal, da bo pri gradnji novih fregat sodelovalo južnokorejsko podjetje Hanwha.

Donald Trump je ponovno sprožil idejo o širitvi ozemlja Združenih držav Amerike in izrazil željo po nakupu Grenlandije, ki jo vidi kot strateško pomembno za ameriško nacionalno varnost. Trumpova izjava predstavlja odmik od tradicionalne zunanje politike, saj odkrito izraža imperialistične težnje do ozemlja, ki pripada članici zveze NATO in tesni zaveznici ZDA.

Slovenija je izrazila solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter poudarila pomen suverenosti in ozemeljske celovitosti kot temeljnih načel mednarodnega prava, v odziv na izjave ameriškega predsednika Trumpa o morebitnem nakupu Grenlandije.

Predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime in bile del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot pretirano, drugi pa so podprli posodobitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje "največje, najhitrejše in 100-krat močnejše od vseh prejšnjih ameriških bojnih ladij". Poleg tega je Trump pohvalil sodelovanje s korejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat. Bela hiša je te načrte predstavila kot ključni del Trumpove vizije preoblikovanja mornarice.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Trump je dejal, da bodo te ladje del "Zlate flote" in bodo tehnološko napredne, močnejše od prejšnjih. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Trumpa zaradi domnevnega preoblikovanja javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi pohvalil sodelovanje s korejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump Class". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile večje, hitrejše ter močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij. Predsednik je dejal, da bo gradnja dveh ladij kmalu stekla, s končnim ciljem 20 do 25 novih plovil. Napoved je sprožila različne odzive, od podpore do kritik, ki so trdile, da gre za poskus preoblikovanja javnih institucij po njegovi podobi.

Predsednik Trump je na svojem posestvu Mar-a-Lago napovedal projekt 'Trump Class' za posodobitev ameriške mornarice, ki naj bi vključeval gradnjo dveh novih vojnih ladij, imenovanih 'bojne ladje', z namenom ohranitve ameriške prevlade. Napoved je bila podana skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Medtem se pojavljajo kritike, da ladje ne bi imele taktične vrednosti.

Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove, velike bojne ladje, ki jo imenuje "bojna ladja", kot del širšega projekta ustvarjanja "Zlate flote". Trdi, da bo ta ladja najhitrejša, največja in 100-krat močnejša od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena. Napoved je bila podana ob prisotnosti obrambnega sekretarja Petea Hegsetha in sekretarja mornarice Johna Phelana. Mornarica je pred mesecem dni opustila načrte za izgradnjo manjše vojne ladje.