Slovenska policija je hrvaškim oblastem predala Josipa Oršuša, 40-letnega osumljenca za umor noseče ženske in poskus umora njene sestre v Međimurju. Oršuša so prijeli v Sloveniji, po izročitvi na mejnem prehodu Petišovci-Mursko Središče pa so ga odpeljali v pripor v Varaždin.

Slovenska policija je v Bistrici aretirala 40-letnega Josipa Oršuša, osumljenega umora v Medžimurju. Oršuš je osumljen, da je v Murskem Središču ubil sestro svoje bivše partnerke in hudo ranil bivšo partnerko. Po aretaciji na Slovenskem so ga predali hrvaški policiji. Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je sprožilo preiskavo.

Županijsko državno tožilstvo v Varaždinu je sprožilo preiskavo proti Josipu Oršušu, ki je v Murskem Središču ubil sestro svoje nekdanje partnerke in hudo ranil nekdanjo partnerko. Po begu je bil Oršuš prijet v Sloveniji in mu je odrejen pripor v Murski Soboti. Hrvaško sodišče bo odločalo o njegovi izročitvi.

Josipa Oršuša so aretirali v Sloveniji zaradi streljanja v naselju Sitnice pri Murskem Središču na Hrvaškem. Oršuš je ustrelil svojo neporočeno partnerko in njeno sestro. Partnerka je umrla, sestra pa se bori za življenje. Po zločinu je pobegnil v Slovenijo, kjer so ga prijeli.

V primeru umora influencerke iz Gradca, katere truplo so našli v Sloveniji, je obdukcija pokazala, da je bila 31-letnica žrtev davljenja. Preiskava izžganega avtomobila njenega nekdanjega partnerja, ki je osumljen umora, še poteka. Policija ga bo še nekaj dni zasliševala.

Neznanec je v Velenju ponoči poškodoval spomenik Josipa Broza Tita, tako da mu je odrubil bronasto glavo. Policija je storilca našla, vendar njegove identitete niso razkrili.

V streljanju, ki se je v četrtek zvečer zgodilo v naselju Sitnice v Međimurju, je ena od dveh ranjenih žensk umrla. Druga se še bori za življenje v bolnišnici v Čakovcu, medtem ko policija še vedno išče storilca. Po poročanju portala eMeđimurje je moški ustrelil svojo neporočeno ženo in njeno sestro, motiv pa naj bi bil družinske narave.

Po obdukciji trupla graške vplivnice, ki so jo našli v Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da je bila 31-letnica žrtev davljenja. Štajerski kriminalisti nadaljujejo s preiskavo ozadja zločina in podrobnimi poizvedbami, pri čemer se osredotočajo na zaslišanje prič in nekdanjega partnerja žrtve.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno tekmovati. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila udeležbo Izraela, kar je sprožilo kritike in odločitev štirih držav o umiku. Razlog za bojkot je nezadovoljstvo z ravnanjem Izraela v Gazi in domnevne manipulacije z glasovanjem na tekmovanju.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot prihajajočega tekmovanja za pesem Evrovizije leta 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela. Odločitev je bila sprejeta kljub pozivom k izključitvi Izraela zaradi vojne v Gazi in domnevnih nepravilnosti pri glasovanju. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko so druge države izrazile zaskrbljenost in se odločile za bojkot.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela na tekmovanju. Odločitev je sprožila burne odzive in obtožbe o politizaciji dogodka, saj več držav nasprotuje ravnanju Izraela v Gazi. EBU je zavrnila pozive k izključitvi Izraela, kar je vodilo do odločitve štirih držav o bojkotu.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela na tekmovanju. Države so se za ta korak odločile zaradi nestrinjanja z izraelsko politiko in vojno v Gazi. Odločitev EBU je sprožila burne odzive, medtem ko BBC podpira odločitev o dovolitvi sodelovanja Izraelu. Nekatere države so že izrazile možnost, da se pridružijo bojkotu, kar bi lahko povzročilo finančne težave za organizatorje tekmovanja.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ki bo potekala na Dunaju, zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Države so izrazile nestrinjanje z udeležbo Izraela zaradi vojne v Gazi in domnevnih manipulacij z glasovanjem. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko se nekatere države pridružujejo bojkotu, kar povzroča resno krizo v tekmovanju.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) dovolila udeležbo Izraelu. Države so izrazile nestrinjanje z odločitvijo zaradi vojne v Gazi. Nekatere države so že pred tem pozivale k izključitvi Izraela zaradi suma manipulacij z glasovanjem in humanitarnih razmer v Gazi.

Zaradi razprav o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 se pojavljajo grožnje z bojkotom. Wolfram Weimer, nemški državni sekretar za kulturo, je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Francoski minister Jean-Noël Barrot je izrazil zadovoljstvo, da je Francija preprečila bojkot Izraela. Nekateri udeleženci razmišljajo o izključitvi Izraela, medtem ko Rai potrjuje udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Evropske televizijske hiše razpravljajo o morebitni izključitvi Izraela z Evrovizije, pri čemer nekatere države grozijo z bojkotom. Francija je podprla udeležbo Izraela, medtem ko nemški minister za kulturo Wolfram Weimer zagovarja, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Španska radiotelevizija RTVE je ena od "velikih pet", ki prispevajo k organizaciji dogodka. Italijanska radiotelevizija RAI je potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Pravobraniteljica za enakopravnost spolov Višnja Ljubičić je po uboju ženske v Murskem Središću opozorila, da gre za že 17. femicid v Hrvaški letos. Poudarila je, da je femicid, ki je težka oblika uboja ženske, kaznivo dejanje, ki ga je mogoče predvideti in preprečiti, saj so dinamika, vzorci in tveganja, ki vodijo do ubojev žensk, skoraj vedno enaki. Označila ga je za poraz sistema.

Strokovnjaki Medicinske fakultete v Ljubljani so na podgoriškem Višjem sodišču podrobno pojasnili svoje mnenje o smrti Ivane Šoć, ki je umrla februarja 2011 zaradi zapletov, povezanih z virusom svinjske gripe H1N1. Strokovnjaki so poudarili, da so zdravniki naredili napake, ker niso pravočasno prepoznali resnosti njenega stanja, kar je privedlo do odpovedi pljuč in smrti.

Na referendumu v Sloveniji so volivci zavrnili zakon, ki bi omogočal pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnim. Proti je glasovalo približno 53 odstotkov udeležencev, volilna udeležba pa je bila 41-odstotna. Zakon bi v določenih okoliščinah legaliziral pomoč pri umiranju za neozdravljivo bolne bolnike. Konservativne in verske skupine so vodile kampanjo proti zakonu.

Slovenci so na referendumu zavrnili zakon, ki bi omogočil pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnim. Približno 53 % volivcev je glasovalo proti zakonu, medtem ko jih je 47 % glasovalo za. To pomeni, da parlament o tej temi ne bo mogel ponovno glasovati v naslednjih 12 mesecih. Zakon je bil sprejet julija, vendar so nasprotniki, podprti s strani Katoliške cerkve in konservativne opozicije, zbrali dovolj podpisov za izvedbo referenduma.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri umiranju. Za zavrnitev zakona je morala glasovati nadpolovična večina, pri čemer je moralo biti proti vsaj petina vseh vpisanih volivcev, kar je bilo tudi doseženo.

Slovenski parlament je sprejel zakon, ki romsko manjšino obravnava kot varnostno grožnjo, kar je sprožilo kritike in ogorčenje. Zakon policiji omogoča racije in nadzor v romskih naseljih, ki so označena kot območja varnostnega tveganja. Sprejetje zakona je sledilo incidentu, v katerem je Rom ubil moškega, kritiki pa opozarjajo na nesorazmernost ukrepov.

Slovenska vlada se je znašla pod kritikami zaradi sprejetja t.i. "Šutarovega zakona", ki policiji omogoča preiskave romskih naselij brez sodnega naloga. Zakon, sprejet po incidentu v Novem mestu, kjer je v spopadu z Romom umrl Aleš Šutar, naj bi romska naselja spremenil v "varnostne cone". Kritiki opozarjajo, da zakon diskriminira celotno romsko manjšino, medtem ko vlada zatrjuje, da je usmerjen proti kriminalu in ne proti etnični skupini.

Raziskava razkriva, da se ruske ladje, povezane z Rusijo, pogosteje izogibajo obveznemu sledenju, celo v bližini slovenske obale. Pogostost izklopa lokacijskih podatkov se je od začetka vojne v Ukrajini podvojila. To povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih prikritih aktivnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, naj zaradi povečane vojaške aktivnosti in opozorila ameriškega Zveznega urada za letalstvo (FAA) čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Številna podjetja so že odpovedala lete v to državo.

Močno deževje in zemeljski plazovi so v noči na ponedeljek prizadeli italijansko regijo Furlanijo Julijsko krajino, ki meji na Koroško. V eni od občin so se zaradi zemeljskega plazu porušile tri stanovanjske hiše. Dve osebi sta pogrešani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina, Rusija in ZDA še niso dosegle dogovora glede vzhodne Ukrajine in da Kijev vztraja pri posebnem sporazumu o varnostnih jamstvih.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Slovenija je sprejela spremembe zakona, ki voznikom z vozniškimi dovoljenji iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Srbije in Črne Gore omogočajo zamenjavo vozniškega dovoljenja brez opravljanja praktičnega izpita, če imajo prijavljeno prebivališče v Sloveniji. Vozniki bodo lahko zamenjali svoje dovoljenje v enem letu od prijave prebivališča.

Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja slovenske državljane, ki se nahajajo v Grčiji, jo prečkajo ali nameravajo potovati vanjo, da bo v torek, 18. novembra 2025, potekala 24-urna splošna stavka v železniškem sektorju. Pričakujejo se znatne motnje v javnem železniškem prometu, nekatere linije pa bodo morda odpovedane.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je parlament sprejel julija. Proti zakonu je glasovalo 53,07 % volivcev, kar je zadostovalo za njegovo zavrnitev. Pobudnik referenduma je izpostavil zmago kulture življenja nad kultom smrti.

Sezona gripe se je letos začela nenavadno zgodaj, najverjetneje zaradi nove različice virusa. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zato svetuje, da s cepljenjem ne odlašamo.