Iranski organi pregona so v provinci Hamadan aretirali več domnevnih vodij in ključnih akterjev nedavnih nemirov. Po besedah državnega tožilca v Hamadanu so proti vsem pridržanim osebam, ki so sodelovale pri zborovanjih in nemirih, že uvedli sodne postopke. Oblasti trdijo, da so bili prijeti posamezniki del organiziranih mrež, ki so spodbujale javne nerede. Državni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da bodo obtožbe obravnavali v skladu z zakonskimi določili in ob spoštovanju državljanskih pravic, čeprav poročila o aretacijah prihajajo v času strožjega nadzora nad opozicijskimi dejavnostmi v državi. Gre za nadaljevanje širšega zatiranja protestov, ki so v zadnjem obdobju zajeli več iranskih mest, pri čemer se sodni organi osredotočajo predvsem na domnevne organizatorje in pobudnike uličnih shodov.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan je prišlo do nasilnega napada na sedež lokalne policije, v katerem so po uradnih podatkih umrle tri osebe, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Skupina napadalcev naj bi po navedbah lokalnih virov izkoristila protestni shod prebivalcev za izvedbo napada na policijske objekte. Med spopadi, ki so sledili vdoru v prostore, je prišlo do streljanja in fizičnega obračunavanja. Iranske oblasti so za dogodek obtožile tiste, ki jih označujejo za povzročitelje nemirov. Dogajanje v mestu Azna odraža širše napetosti v državi, kjer se protesti pogosto sprevržejo v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Po incidentu so v provinci Lorestan poostrili varnostne ukrepe, ranjene pa so prepeljali v bližnje bolnišnice, kjer nekateri ostajajo v kritičnem stanju. Identitete žrtev še niso bile uradno potrjene.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in gospodarskih težav v Iranu se nadaljujejo in širijo v ruralne province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. Med žrtvami je tudi pripadnik varnostnih sil. Predsednik Pezeshkian priznava legitimnost zahtev protestnikov.

Po poročanju tožilca v Kuhdaštu je bilo med nedavnimi nemiri in sabotažami, vključno z metanjem kamenja na policiste, ranjenih 13 policistov, pripadnik milice Basidž pa je zaradi hudih poškodb umrl. Aretiranih je bilo 20 ljudi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

Protesti v Iranu se širijo in oblasti so že aretirale prve protestnike, ki so izražali nezadovoljstvo zaradi gospodarskega položaja.

Aktivisti skupine Take Back Power so polili vitrino s krono draguljev v Tower of London s pecivom iz jabolk in kremo. Policija je aretirala štiri protestnike zaradi vandalizma.

V Novem Sadu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti odstranitev avtobusa Milomira Jaćimovića pred zgradbo pokrajinske vlade. Policija je uporabila silo in potisnila protestnike, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih in najmanj ena oseba aretirana. Jaćimovićev sin je ponovno začel gladovno stavko.

Policija še vedno išče osem protestnikov, ki naj bi med protesti metali kamenje in steklenice na policiste. Eden od policistov je bil pri tem poškodovan.

Zvezna sodnica v Chicagu je napovedala, da bo zveznim agentom odredila omejitev uporabe sile proti mirnim protestnikom in medijem. Utemeljila je, da trenutne prakse kršijo njihove ustavne pravice. Odredba bo omejila uporabo sile s strani zveznih agentov med protesti in pri delu novinarjev.

Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.

Glavna opozicijska stranka v Tanzaniji je sporočila, da je bilo v protestih zaradi volitev ubitih na stotine ljudi. Generalni sekretar ZN je pozval k preiskavi obtožb.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

V Manchestru je policija pozvala ljudi, naj premislijo o organizaciji demonstracij po napadu na sinagogo. V Dublinu so med pro-palestinskim protestom aretirali dve osebi, policija pa je uporabila poper sprej. V Gruziji je policija uporabila vodne topove in poper sprej proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo.

V Londonu je 30.000 protirasističnih protestnikov korakalo skozi center mesta, vzklikajoč gesla proti rasizmu. V Washingtonu, ZDA, pa je potekal protest proti federalizaciji policije s strani Trumpove administracije.

V Indoneziji so aretacije protestnikov sprožile zaskrbljenost glede cenzure in političnega kaosa. V Nepalu se protesti stopnjujejo, demonstranti zahtevajo odgovornost politikov in obsežne reforme. Po nasilnih protestih, ki so strmoglavili vlado, si množice prizadevajo zapustiti Nepal, vojska pa poskuša vzpostaviti red. Mladi voditelji v Nepalu so izrazili mnenje, da še niso pripravljeni prevzeti vodenja.

Dirka po Španiji se je soočala z nadaljnjimi prekinitvami zaradi propalestinskih protestov, zaradi česar so kolesarji glasovali za nevtralizacijo 17. etape, če bi protesti ovirali potek. Dirka je bila skrajšana, zadnji dve etapi pa sta potekali pod strogim nadzorom varnostnih sil. Javier Guillen, direktor dirke, je obljubil, da bo dirka končana v Madridu, proteste pa označil za nezakonite. Egan Bernal je zmagal na skrajšani etapi.

V Nepalu je vladna prepoved 26 platform socialnih medijev povzročila nasilne proteste po vsej državi, v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Protestniki, predvsem mladi, so se z uporabo VPN-jev in uličnimi demonstracijami uprli cenzuri ter zahtevali odgovornost in razkritje korupcije. Zaradi množičnega nasilja so oblasti umaknile blokado.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

Protesti proti imigracijski politiki Trumpove administracije so se razširili v London in Portland, kjer je predsednik zagrozil z napotitvijo Nacionalne garde zaradi protestov proti ICE. Medtem je zvezno sodišče prepovedalo napade na novinarje, ki poročajo o protestih proti ICE, potem ko je ugotovilo, da so zvezni agenti "nerazločno in presenetljivo divjaško" uporabljali orožje za nadzor množic. Senatorji so pozvali ICE, naj ustavi uporabo tehnologije prepoznave obraza.

V Beogradu se je nadaljeval protest "Indeks je močnejši od pendreka", ki so ga organizirali študenti kot odgovor na policijsko represijo. Protest se je začel pred Vlado Srbije, nato pa se je množica protestnikov premaknila proti Palati pravde, kjer so protestniki na stopnice polili rdečo barvo in napisali "Ruke su vam krvave". Protestniki so se nato odpravili proti sedežu Sektorja notranje kontrole Ministrstva za notranje zadeve.

Na konferenci Reforme UK je prišlo do incidenta, ko so trije protestniki prekinili govor Nigela Faragea. Protestniki so Faragea obtožili, da dela za superbogate donatorje in zahtevali obdavčitev superbogatih. Med odstranjevanjem protestnikov iz dvorane je Farage pozval varnostnike, naj ravnajo nežno.

V Bandungu v Indoneziji so izbruhnili protesti, potem ko je policija uporabila solzivec v kampusu Univerze Islam Bandung (Unisba) in Univerze Pasundan (Unpas). Študentski predstavniki Unisba so obsodili policijsko represijo, medtem ko policija zanika, da bi solzivec uporabila znotraj kampusa, in trdi, da so provokatorji poskušali zanetiti konflikt med policijo in študenti. Rektor Unisba je potrdil, da policija med preiskavo ni vstopila v kampus.

V Indoneziji so protesti, ki so se začeli zaradi smrti voznika, ki ga je povozilo policijsko vozilo, in zaradi visokih plač poslancev, prerasli v nasilje po vsej državi. V spopadih in požarih, ki so zajeli vladne zgradbe, so umrle najmanj tri osebe, več je ranjenih. Protesti so se razširili v več kot 30 mest, kar je povzročilo odpoved potovanja kitajskega predsednika v Indonezijo, kitajsko veleposlaništvo pa je opozorilo svoje državljane. Skupine protestnikov so zaradi varnostnih razlogov prekinile proteste, TikTok pa je začasno ustavil oddajanje v živo v državi.

Irska ambasadorka v Nemčiji je izrazila zaskrbljenost nemškim oblastem po tem, ko so policisti med pro-palestinskim protestom v Berlinu napadli irskega demonstranta. Nemški ambasador obravnava napad policije na irsko državljanko Kitty O'Brien, ki jo je nemški policist dvakrat udaril v obraz med protestom proti ubijanju palestinskih novinarjev v izraelskih zračnih napadih, zelo resno. V Indiji se soočata BJP in kongres pred Rajiv Bhawanom zaradi domnevnih izjav proti premierjevi materi, pri čemer je močna prisotnost policije pomagala pri obvladovanju napetosti. V Ukrajini so aretirali osumljenca za streljanje na nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V Združenem kraljestvu in Avstraliji so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih je prišlo do spopadov med protestniki in nasprotniki. V Londonu so aretirali pet ljudi, potem ko so protestniki poskušali vdreti v hotel, v katerem so nameščeni prosilci za azil. V Avstraliji so se nacionalisti zbrali na shodih, kjer so pozivali k zaustavitvi množičnih migracij. V Indoneziji so politične stranke po protestih, v katerih je umrlo pet ljudi, privolile v ukinitev ugodnosti za parlamentarce.

V Združenem kraljestvu se stopnjujejo napetosti zaradi priseljevanja, kar se odraža v številnih protestih po vsej Angliji. V Eppingu so aretirali tri moške med protestom pred hotelom, ki gosti prosilce za azil, potem ko je sodišče odločilo, da lahko tam ostanejo. Podobni protesti so potekali tudi v Londonu, Skegnessu in Gloucesterju, kjer prav tako nastanjajo prosilce za azil. V Londonu so aretirali pet ljudi, med protestom v nakupovalnem središču Canary Wharf pa je bil napaden policist. Britanski premier je obljubil, da bo pridržal in vrnil nezakonite migrante, saj se vlada sooča z vse večjim pritiskom glede prehodov preko Rokavskega preliva. Somalijski prosilec za azil v Eppingu je izrazil strah migrantov zaradi protestov. Lokalni svet v Essexu pa je ponudil čustveno podporo zaposlenim, ki jih 'motijo' britanske zastave.

Organizatorji shoda »March for Australia« so zavrnili pomisleke glede varnosti in trdijo, da bi morebitno nasilje povzročili protiprotestniki. Policija v Canberri je sporočila, da ni obveščevalnih podatkov, ki bi nakazovali na namerna nasilna dejanja in svetuje prebivalcem, naj nadaljujejo z običajnimi aktivnostmi.

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

Microsoft je odpustil dva zaposlena, potem ko sta sodelovala v protestnem zasedanju pisarne predsednika družbe, Brada Smitha, zaradi Microsoftovega sodelovanja z Izraelom. Protestniki so bili aretirani zaradi vdora v poslopje sedeža podjetja v Seattlu. Podjetje je potrdilo odpustitev in poudarilo, da spoštuje svobodo izražanja, vendar ne tolerira kršitev pravil podjetja.

Na dirki Vuelta a España so pro-palestinski aktivisti motili izraelsko ekipo Israel-Premier Tech, kar je sprožilo zaskrbljenost glede varnosti. Hkrati pa je preiskava v Italiji pokazala, da imajo visoki predstavniki italijanske levice stike s članom Hamasa, Mohammedom Hannounom, in aktivno spodbujajo politike proti Izraelu.

V Džakarti se je zgodila tragedija, ko je vozilo specialne enote (rantis) povozilo voznika motornega kolesa, ki je umrl na kraju nesreče. Metropolitanski policijski inšpektor Asep Edi Suheri je potrdil incident in obljubil stroge ukrepe proti odgovornim. General Sigit, nacionalni policijski načelnik, je odredil preiskavo dogodka. Oba, general Sigit in Kapolda Metro Jaya sta se srečala z družino preminulega voznika in se jim opravičila.

Protesti proti vladi in luksuznim dodatkom za politike se zaostrujejo. Na ulice Džakarte in drugih delov Indonezije je stopilo več deset tisoč ljudi.

Britanija je aretirala Moazzama Begga zaradi nasprotovanja izraelskemu genocidu, ga obtožila terorizma in s tem razkrila hinavščino protiterorističnih zakonov. Medtem so v Izraelu izbruhnili protesti zaradi načina, kako vlada ravna s pogajanji o talcih s Hamasom.

V ZDA so aretirali sedem ljudi, ki so protestirali v pisarni predsednika Microsofta zaradi podjetja, ki naj bi podpiralo izraelsko vojsko z uporabo platforme Azure. Microsoft je odpustil dva zaposlena zaradi kršitev pravil podjetja. V Italiji se je 15.000 zdravstvenih delavcev udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti z Gazo. Medtem pa naj bi v Rusiji s privolitvijo države prodajali knjigo, ki naj bi jo napisal vodja Hamasa, Yahya Sinwar, o tem, kako premagati Izrael. ZDA in Izrael bosta razpravljala o povojni Gazi, čeprav konflikt še ni blizu konca.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je izrazil obžalovanje, ker so predstavniki ministrstva za kmetijstvo zapustili sejem Agra v Gornji Radgoni med protestom prašičerejcev, ki so izražali nezadovoljstvo z zakonom o zaščiti živali. Podgoršek meni, da je ministrstvo s tem zaprlo vrata dialogu s kmeti in da je šlo za klic na pomoč kmečkih družin, ki jih zakon o zaščiti živali praktično ukinja. Opozoril je, da je ministrstvo s takšnim ravnanjem poklicalo traktorje na ulice.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Poslanec Demokratske stranke Momčilo Leković je ostro reagiral na izjave predsednika Jakova Milatovića, ki je del oblasti primerjal z bivšim režimom. Leković je Milatoviću očital rušenje oblasti s stranko DPS in ga pozval k opravičilu poslancem. Kritiziral je tudi Milatovićevo sporno delovanje in trdil, da skuša zavesti javnost.

Novosadski odbornik Miša Bačulov, ki je tudi vodja skupine "Budi Heroj", je bil danes aretiran v Novem Sadu. Razlog za aretacijo ni znan.