V Iranu se stopnjujejo nasilni protesti in množične aretacije

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni in spontani protesti, ki jih je sprožila drastična podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Gibanje se je začelo v nedeljo, 28. decembra, ko so na ulice najprej stopili trgovci, kmalu pa so se jim pridružili tudi študenti v Teheranu in drugih večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne gospodarske razmere, saj je stopnja inflacije v državi dosegla 52 odstotkov, kar je močno otežilo preživetje prebivalstva. Iranske oblasti so se na nezadovoljstvo odzvale z namestitvijo enot posebne policije po vsej državi, saj se bojijo morebitnih izgredov. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom vladni predstavniki trdijo, da razumejo stisko državljanov in da so pripravljeni prisluhniti njihovim zahtevam. Gospodarska kriza v Iranu je dodatno poglobljena zaradi mednarodnih sankcij, ki močno omejujejo zunanjo trgovino in slabijo domačo valuto, kar vodi v kronično pomanjkanje in hiperinflacijo.