Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj »izgrednike postavijo na njihovo mesto«. Njegov poziv k represiji prihaja v času, ko se država spopada z množičnimi demonstracijami zaradi gospodarskega kolapsa, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 pa jih je bilo zaprtih. Hamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala »sovražniku«, s čimer je še dodatno zaostril retoriko proti zahodnim silam. Napetosti so se močno povečale po javnem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in polna« (locked and loaded), kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bi v primeru ameriškega vmešavanja lahko postale tarča ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji ostajajo izjemno negotove, saj protesti, ki jih poganja visoka inflacija in padec vrednosti riala, ne kažejo znakov umirjanja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila huda gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah uradnih virov in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so vstopile v drugi teden, so se razširile iz teheranskega Velikega bazarja v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so poleg nezadovoljstva nad rekordno inflacijo in padcem vrednosti riala začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vodstvu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaostril retoriko proti Teheranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi demonstranti. Teheranske oblasti so se na te izjave odzvale z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub temu da so sedanji nemiri najobsežnejši po protestih za Mahso Amini leta 2022, analitiki in poročila navajajo, da iransko vodstvo prehaja v način preživetja, medtem ko se poskuša spopasti z vse večjim notranjim pritiskom.

V Iranu je v preteklem tednu med nasilnimi protesti, ki so jih sprožili visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški, umrlo najmanj 16 ljudi, so sporočile nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic. Nemiri so se iz sprva lokalnih protestov zaradi gospodarske stagnacije hitro razširili po celotni državi in se sprevrgli v neposredne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Gre za najmnožičnejše proteste v zadnjih treh letih, ki odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim stanjem v državi. Iransko gospodarstvo se sooča s hudimi težavami, ki so posledica mednarodnih pritiskov in notranje gospodarske politike, kar je privedlo do nevzdržne rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Skupine za človekove pravice opozarjajo na prekomerno uporabo sile s strani varnostnih sil, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v regiji. Razmere ostajajo napete, saj se protesti kljub žrtvam in represiji še niso umirili, pritisk na iranske oblasti pa se stopnjuje tako na domačem kot na mednarodnem prizorišču.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki so jih spodbudile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so potrdile, da sta v zadnjih spopadih umrla še dva človeka, medtem ko se nemiri, ki so zajeli državo, ne umirjajo. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, vendar so se hitro razširili iz prestolnice Teheran v številne druge province in prerasli v splošno nasprotovanje državni politiki. Nasilje med protestniki in varnostnimi silami se stopnjuje, pri čemer poročila navajajo žrtve tako na strani civilistov kot tudi med pripadniki paravojaških sil. Kljub poskusom oblasti, da bi z uporabo sile in omejevanjem komunikacij zatrle upore, se demonstracije nadaljujejo že več dni zapored. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka brezposelnost in padec kupne moči prebivalstva, ostaja glavni povod za najhujše nemire v državi v zadnjih letih. Dogajanje predstavlja resen izziv za iransko politično vodstvo, saj se protesti širijo tudi v ruralna območja, ki so tradicionalno veljala za oporišča režima.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožilo vsesplošno nezadovoljstvo nad visokimi življenjskimi stroški in naraščajočo inflacijo, prevesili v drugi teden. Po poročanju lokalnih medijev in organizacij za varstvo človekovih pravic so se protestniki ponovno spopadli z varnostnimi silami, pri čemer so poročali o novih smrtnih žrtvah in ranjenih na obeh straneh. Nemiri so se sprva začeli s stavko trgovcev v Teheranu, nato pa so se razširili v širši upor proti gospodarski politiki režima. Napetosti so se stopnjevale, ko so varnostne sile poskušale s silo zadušiti zbiranja v večjih mestih. Kljub uradnim poročilom o žrtvah, ki so se začela nabirati že konec decembra, protestniki vztrajajo pri svojih zahtevah po korenitih spremembah. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo enega najresnejših izzivov za iranske oblasti v zadnjih letih, hkrati pa vplivajo na regionalno stabilnost in odnose z zahodnimi velesilami.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti zaradi hude gospodarske krize povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so potrdile smrt še dveh protestnikov, medtem ko se nemiri, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi, ne umirjajo. Demonstracije so se iz Teherana hitro razširile v številne druge province in celo na podeželje, pri čemer so se mirni shodi v več mestih sprevrgli v neposredne spopade med protestniki in varnostnimi silami. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so poročali o smrtnih žrtvah tako med civilisti kot med pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti kažejo malo znakov pojenja. Protestniki opozarjajo na nevzdržno stopnjo inflacije in naraščajočo brezposelnost, ki pesti islamsko republiko. Trenutni dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti, ki so se začele v začetku leta, ko so se protesti prvič razširili iz prestolnice po celotni državi.

V Iranu se nadaljujejo množični protesti zaradi propadajočega gospodarstva in visoke inflacije, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj 16 smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih postavijo na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za še silovitejše zatiranje demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z intervencijo, če bo teheranski režim nasilno obračunaval z mirnimi protestniki. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili, da bodo v primeru posredovanja tarča ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Kljub uporabi smrtne sile in več kot 500 aretacijam se protesti širijo po državi, čeprav še niso dosegli prestolnice Teheran v tolikšni meri kot leta 2022 ob smrti Mahse Amini.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja in visokih življenjskih stroškov, pri čemer je število smrtnih žrtev po uradnih podatkih naraslo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, ki sta bili ubiti med nemiri, ki so zajeli državo. Protesti, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujejo visoka inflacija, brezposelnost in splošno nezadovoljstvo prebivalstva, ostaja glavni povod za demonstracije. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti ne kažejo znakov pojenjanja. Poročila navajajo, da so med ubitimi tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, razmere pa ostajajo napete, saj se protesti širijo v vedno več regij, vključno z mestom Kuhdašt, kjer so poročali o novih spopadih.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil strmoglaven padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred tednom dni s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so se nekateri zavzeli tudi za vrnitev monarhije. Napetosti je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z opozorili, da bodo v primeru vmešavanja ogrožene ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian priznal legitimnost nekaterih zahtev ljudstva, se nasilje na ulicah stopnjuje, zlasti v zahodnih provincah. Iz tujine se je oglasil tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je državljane pozval k revoluciji in zasedbi ulic Teherana za dokončno strmoglavljenje islamske republike. To so najobsežnejši nemiri v državi po protestih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu se je število smrtnih žrtev nasilnih protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, nemiri pa se kljub poskusom zatiranja s strani varnostnih sil še naprej širijo po državi. Protesti, ki so se sprva začeli kot izraz nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, so se hitro sprevrgli v splošno nasprotovanje državnemu vrhu. Najnovejša poročila kažejo, da se protestno gibanje ne umirja, temveč pridobiva na intenzivnosti tako v prestolnici Teheran kot v provincialnih mestih. Varnostne sile, vključno s pripadniki paravojaških enot, se s protestniki spopadajo z uporabo sile, kar je vodilo do povečanja števila žrtev na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarska kriza, ki je bila primarni povod za nemire, še vedno ni razrešena, protestniki pa zahtevajo sistemske spremembe.

V Iranu so se nadaljevali nasilni spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so na ulice stopili zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Po zadnjih podatkih različnih nevladnih organizacij in lokalnih oblasti je v zadnjem tednu nemirov umrlo najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Nasilje se je v soboto stopnjevalo predvsem v provinci Ilam in mestu Fasa, kjer so protestniki napadli vladna poslopja. Kljub uporabi smrtonosne sile se demonstracije širijo po državi, čeprav v prestolnici Teheran še niso dosegle takšne intenzivnosti kot drugod. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu po izbruhu nemirov zavzel neomajno stališče in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar so analitiki ocenili kot dovoljenje za še ostrejši obračun z demonstranti. Do stopnjevanja napetosti prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump opozoril Teheran, da bodo Združene države Amerike posredovale in priskočile na pomoč prebivalstvu, če bo režim nasilno pobijal miroljubne protestnike. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom o morebitnih napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Po poročilih so ju pripadniki ameriških sil nemudoma prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta morala stopiti pred sodišče. Operacija je sprožila takojšnje in burne odzive po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti v več ameriških in evropskih mestih. V New Yorku, Washingtonu in Los Angelesu se je zbralo na stotine protestnikov, ki so obsodili po njihovem mnenju nezakonito ugrabitev tujega državnika in kršenje suverenosti Venezuele. Podobni protesti so potekali tudi v Dublinu, kjer so demonstranti na mostu Ha'penny Bridge opozarjali na nevarnost nasilnih menjav režimov. Medtem ko nekatere skupine venezuelske opozicije in del mednarodne javnosti zajetje praznujejo, so zaveznice Venezuele, na čelu z Rusijo in Iranom, dejanje ostro obsodile in ga označile za agresijo. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so jih zaznamovali vojaški manevri v Karibskem morju in visoke razpisane nagrade za Madurovo aretacijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki jih sproža vse slabše stanje državnega gospodarstva, povzpelo na najmanj deset. Oblasti so v soboto potrdile dve dodatni žrtvi, kar potrjuje stopnjevanje napetosti, medtem ko se nemiri, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, ne umirajo. Poročila kažejo, da so se demonstracije razširile iz Teherana v številne province po državi. Nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami so terjali žrtve na obeh straneh, vključno s pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom režima, da bi zadušil nezadovoljstvo, se protesti nadaljujejo in kažejo na globoko zakoreninjeno krizo v državi. Iranske oblasti svarijo pred nadaljnjim nasiljem, vendar se javno nezadovoljstvo zaradi visoke inflacije in brezposelnosti še naprej širi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protestniki po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 16, ko so se varnostne sile nasilno odzvale na demonstracije, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere in visoka inflacija. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal, da jih morajo varnostni organi "postaviti na njihovo mesto", kar so analitiki razumeli kot zeleno luč za še silovitejše zatrtje upora. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so protesti trenutno najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij, se tokratni nemiri osredotočajo predvsem na drastičen padec življenjskega standarda, kljub temu pa še niso v polni meri dosegli prestolnice Teheran. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo doslej aretiranih že več kot 580 ljudi, ranjenih pa na desetine.

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Državni sekretar Marco Rubio je nakazal, da ZDA ne bodo prevzele vsakodnevnega upravljanja Venezuele, temveč bodo izvajale obstoječo "naftno karanteno" nad državo. To je preobrat po tem, ko je predsednik Trump dan prej napovedal, da bodo ZDA razpravljale o načrtih za Venezuelo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih sprožajo gospodarske težave in nezadovoljstvo z režimom, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranske oblasti so potrdile novi smrtni žrtvi med sobotnim dogajanjem, medtem ko se protestni val širi po državi kljub grožnjam vrhovnega voditelja, da bodo uporniki ostro kaznovani. Medtem ko nekateri vladni predstavniki pozivajo k pomiritvi razmer, poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje uporabe sile s strani varnostnih organov. Napetosti so se dodatno okrepile po izjavah iz Združenih držav Amerike, kjer je predsednik Donald Trump opozoril, da so ZDA pripravljene ukrepati v podporo protestnikom. Iranski protestniki se v več mestih spopadajo z brutalnim zatiranjem, vendar se demonstracije kljub temu krepijo. Režim v Teheranu se na nemire odziva z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij, kar še dodatno podpihuje gnev prebivalstva nad slabšajočim se življenjskim standardom in omejevanjem političnih svoboščin.

Kitajska je od Združenih držav Amerike zahtevala nemudoma izpustitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ameriške sile zajele in odpeljale iz države med sobotnim vojaškim vdorom. Diplomatski odzivi na ameriško operacijo so bili ostri, saj je Iran dejanje označil za državni terorizem, kritikam pa se je pridružila tudi Severna Koreja. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem pritisku Washingtona na Caracas, ki se je v preteklosti stopnjeval z vojaško prisotnostjo v regiji. Papež Leon XIV. je v izjavi za javnost poudaril, da mora biti v ospredju predvsem dobrobit venezuelskega ljudstva, medtem ko ameriška stran svoja dejanja opravičuje v okviru širših prizadevanj proti kriminalu in trgovini z drogami. Dogodek predstavlja vrhunec večletnih sporov med ZDA in Venezuelo, ki so v preteklosti že vključevali napotitve bojnih ladij in tiralice za najvišje predstavnike države.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, razširili v večja mesta po vsej državi. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so hitro prerasle v širše politično nezadovoljstvo, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Po uradnih podatkih je v nemirih življenje izgubilo najmanj deset oseb, ko so se varnostne sile spopadle s protestniki v mestih, kot so Teheran, Isfahan in Širaz. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb državljanov, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal neusmiljen obračun z osebami, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poziva k dialogu in upoštevanju zahtev ljudstva, analitiki opozarjajo na morebitno stopnjevanje nasilja, saj so zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci že zaznali znake globlje destabilizacije islamske republike. Dogajanje predstavlja resen izziv za iranske oblasti, ki se soočajo z najnižjo vrednostjo nacionalne valute v zgodovini in inflacijo, ki presega 42 odstotkov.

V Iranu se je število smrtnih žrtev protestov zaradi visoke inflacije povzpelo na najmanj 15, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami zaostrili. Agencija Mehr je poročala o smrti pripadnika paravojaške enote, organizacije za človekove pravice pa so obtožile Revolucionarno gardo, da je streljala na protestnike. Iranski voditelj je za nemire obtožil tuje vplive. Oblasti naj bi omejile dostop do interneta.

V Iranu so se po tednu dni razširili nasilni protesti, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, pri čemer je po podatkih aktivistov za človekove pravice življenje izgubilo najmanj 15 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v svojem prvem televizijskem nagovoru po začetku nemirov izjavil, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom in da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Njegove izjave so v mednarodni javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za še bolj agresivno zatiranje demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani Teherana. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z ostrimi povračilnimi grožnjami, umerjenimi proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni nemiri posledica nezadovoljstva zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda, so po svojem obsegu največji od leta 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne demonstracije proti režimu. Kljub porastu števila aretacij in žrtev protesti po vsej državi ne kažejo znakov umirjanja.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, v spopadih med protestniki in varnostnimi silami. Poročali so, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na demonstrante. Med protesti je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje, potem ko so gospodarski protesti v Iranu prerasli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene (locked and loaded) na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Zavezal se je, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, ki se spopadajo z brutalnim zatiranjem v Teheranu in drugih mestih. Iranski odziv je bil takojšen in oster. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je medtem ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, s čimer je varnostnim silam dal zeleno luč za odločnejše ukrepanje proti demonstrantom. Napetosti med državama se stopnjujejo v senci lanskih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in globoke gospodarske krize, ki je povzročila strmoglavljenje iranske valute rial.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

V Iranu se je število smrtnih žrtev, povezanih z nasiljem na protivladnih protestih, povzpelo na najmanj deset, potem ko so oblasti potrdile še dve dodatni smrti. Demonstracije, ki so se začele zaradi nezadovoljstva nad oslabljenim gospodarstvom, visoko inflacijo in brezposelnostjo, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v številne druge province in podeželska območja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Islamske revolucionarne garde in paravojaške enote Basidž, se spopadajo s protestniki, pri čemer so spopadi postali nasilni na obeh straneh. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah protesti ne kažejo znakov umirjanja. Demonstranti izražajo ogorčenje nad naraščajočimi življenjskimi stroški in splošnim gospodarskim stanjem v državi, kar je spodbudilo enega največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih. Oblasti v Teheranu so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej strateško pomembni bližnjevzhodni državi.

V Iranu so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov nadaljevali v drugi teden, pri čemer je prišlo do novih smrtonosnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev se je povečalo na najmanj 16. Med protesti v zahodnem Iranu so pripadniki Revolucionarne garde streljali na demonstrante, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Iranski voditelji so za proteste obtožili tuje vplive, oblasti pa naj bi omejile dostop do interneta.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile visoke cene, je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Po poročanju skupin za človekove pravice in lokalnih medijev se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj 16.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, ko so pripadniki Revolucionarne garde streljali na protestnike. V spopadih je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote. Skupno je v enem tednu protestov umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti se širijo po državi zaradi visoke inflacije in gospodarskih težav.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se sprva začele v teheranskem Velikem bazarju, kjer so trgovci protestirali proti strmoglavemu padcu vrednosti iranskega riala in visoki inflaciji, ki je presegla 42 odstotkov. Kmalu so se nemiri razširili v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, kjer so se protestnikom pridružili študenti in drugi prebivalci s političnimi zahtevami po večji svobodi in koncu verske vladavine. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov, kar je sprožilo oster odziv Teherana. Iranski uradniki so Združene države Amerike in Izrael obtožili podpihovanja nemirov in vmešavanja v notranje zadeve države. Čeprav je predsednik Masoud Pezeshkian priznal nekatere legitimne zahteve ljudstva, varnostne sile nadaljujejo z uporabo sile za obvladovanje razmer na ulicah. Analitiki opozarjajo, da so ti protesti najresnejši izziv za iransko vodstvo po letu 2022, saj se država spopada z mednarodno izolacijo in gospodarskim kolapsom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo Američani priskočili na pomoč Irancem, ki protestirajo zaradi drastičnega poslabšanja življenjskih razmer in gospodarskega zloma države. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom, da bi kakršno koli tuje vmešavanje pomenilo prestopanje »rdeče črte«. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali »legitimne tarče«. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za še agresivnejše zatiranje demonstracij. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po tem, ko so ZDA junija lani že bombardirale iranske jedrske objekte. Medtem ko nekateri republikanski senatorji podpirajo Trumpovo ostro retoriko, se v ZDA pojavljajo tudi kritike znotraj lastnih vrst. Republikanski poslanec Thomas Massie in nekdanji strateg Steve Bannon sta opozorila, da bi se ZDA morale osredotočiti na lastne težave in se izogibati novim mednarodnim konfliktom, ki niso v skladu s politiko »Amerika na prvem mestu« (America First).

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, v soboto dodatno zaostrili in po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 15 življenj. Protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute, so se hitro razširili po državi in prerasli v širši upor proti islamski teokraciji, pri čemer so nekateri protestniki pozivali k padcu diktature. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei se je na nemire odzval z neomajnim stališčem in napovedal, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. V televizijskem nagovoru je poudaril, da morajo varnostne sile nemire zadušiti in »izgrednike postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave so v mednarodni javnosti razumljene kot zelena luč za agresivnejše ukrepanje varnostnih organov proti demonstrantom. Dogajanje v Iranu je sprožilo tudi oster diplomatski spor z Združenimi državami Amerike. Predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij posvaril Teheran, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje lahko ogrozilo njihove čete na Bližnjem vzhodu. Medtem ko nekateri zahodni mediji poročajo predvsem o gospodarskih vzrokih, analitiki opozarjajo, da gre za najresnejši izziv iranskemu režimu po letu 2022.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih poganjata visoka inflacija in sesutje lokalne valute, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 15 ljudi. Čeprav so se demonstracije začele zaradi nezadovoljstva nad življenjskimi stroški, so se hitro razširile po državi in vključile politične slogane proti islamskemu režimu, vključno s pozivi k padcu diktature. Iranske oblasti so na ulice poslale varnostne sile, ki se s protestniki spopadajo z uporabo sile. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamene se je na nemire odzval z neomajnim stališčem in napovedal, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. V televizijskem nagovoru je poudaril, da morajo varnostne sile nemirneže postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za še ostrejše zatiranje protestov. Napetosti so dodatno narasle po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump obljubil pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja režimskega nasilja, kar je Teheran označil za vmešavanje v notranje zadeve in zagrozil z napadi na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Medtem ko nekateri zahodni mediji sprva poročajo predvsem o ekonomskih vzrokih nemirov, dogajanje na terenu kaže na globlje politično nezadovoljstvo, ki spominja na pretekle množične upore. Gre za največje proteste v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij po celotnem Iranu. Trenutne razmere v državi ostajajo izjemno nestabilne, saj protesti kljub smrtnim žrtvam in aretacijam ne pojenjajo.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zvezni zapor v New Yorku, kjer bo odgovarjal na obtožbe o narkoterorizmu in trgovini s kokainom. Francoski predsednik Macron je 'vzel na znanje' konec 'diktature' v Venezueli. Kitajska zahteva njegovo takojšnjo izpustitev, nekdanji francoski ambasador v Caracasu pa izraža zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja.

Ameriški mediji so kritični do zajetja Nicolása Madura, pri čemer poudarjajo vprašljivost zakonitosti operacije in motivov Donalda Trumpa. Kitajska je obsodila ameriški napad kot kršitev mednarodnega prava in zahteva Madurovo izpustitev, Iran pa ga označuje za državni terorizem. Pamela Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena kmalu soočila s pravosodjem ZDA. Objavljene so bile tudi fotografije Madura v prostorih agencije DEA v New Yorku.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.

Izraelski vladni predstavniki so izrazili nezadovoljstvo nad neuspehom protestov in nemirov v Iranu, ki niso prinesli pričakovane destabilizacije države. Kljub javni podpori nekaterih ministrov v izraelski vladi, ki so odkrito podprli protestniška gibanja, se razmere v Iranu po navedbah virov umirjajo, kar je v Tel Avivu povzročilo val političnega razočaranja. Analitiki v regiji ocenjujejo, da so poskusi spodbujanja notranjih konfliktov dosegli mrtvo točko, saj Teheran ohranja nadzor nad ključnimi varnostnimi strukturami. Dogajanje odraža globoko zakoreninjeno sovražnost med državama, pri čemer Izrael aktivno spremlja in spodbuja notranje pritiske na iranski režim. Neuspeh zadnjega vala nemirov pomeni strateški izziv za izraelsko zunanjo politiko, ki je stavila na destabilizacijo nasprotnika prek civilnih nemirov. Poročila kažejo, da so bili izraelski načrti o širitvi upora preuranjeni, saj se je iranska država na pritiske odzvala učinkovito, kar je ustavilo projekt, ki so ga v Izraelu označevali za priložnost za korenite spremembe v regiji.

Po aretaciji Nicolasa Madura v Venezueli, so v ZDA razkrili, da so se za vojaško posredovanje odločili, ker so Madurjeve javne plese razumeli kot posmeh Združenim državam Amerike. Hkrati so tovorna letala ameriške vojske prispela v Veliko Britanijo, kar nakazuje na priprave za napade na Iran.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Britanski časnik The Guardian poroča, da bi lahko bile po operaciji v Venezueli naslednje tarče ameriškega predsednika Trumpa Iran in Danska. Ruski mediji povzemajo navedbe časnika.

Po poročanju New York Timesa naj bi v ameriškem napadu v Caracasu, ki je pripeljal do aretacije Nicolása Madura, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Razkrito je bilo, da je ameriški napad bil načrtovan.

Pravice človeka zagovarjajo, da je v enem tednu nemirov v Iranu umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti so največji v zadnjih treh letih, potekajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se povečuje mednarodni pritisk.