V nemirih v Iranu ubitih najmanj 16 ljudi, Hamenej napovedal oster odziv

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protestniki po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 16, ko so se varnostne sile nasilno odzvale na demonstracije, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere in visoka inflacija. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal, da jih morajo varnostni organi "postaviti na njihovo mesto", kar so analitiki razumeli kot zeleno luč za še silovitejše zatrtje upora. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so protesti trenutno najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij, se tokratni nemiri osredotočajo predvsem na drastičen padec življenjskega standarda, kljub temu pa še niso v polni meri dosegli prestolnice Teheran. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo doslej aretiranih že več kot 580 ljudi, ranjenih pa na desetine.

V Iranu se nadaljujejo krvavi nemiri, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, število smrtnih žrtev pa se je po zadnjih poročilih povzpelo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v svojem prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo stališče in ukazal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Ta izjava po mnenju opazovalcev pomeni uradno zeleno luč varnostnim silam za še silovitejšo zadušitev demonstracij, ki so zajele državo po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute in visoki inflaciji. Napetosti so se dodatno zaostrile na mednarodni ravni, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval z nasilnim pobijanjem civilistov. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Kljub poročilom o več kot 500 aretacijah in uporabi smrtonosne sile se protesti širijo po provincah, čeprav v prestolnici Teheran za zdaj ostajajo manj intenzivni kot med nemiri leta 2022 po smrti Mahse Amini.

V Iranu so se protesti zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih različnih človekoljubnih organizacij umrlo najmanj 16 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na dogajanje in v televizijskem nagovoru poudaril, da islamska republika ne bo popustila pod pritiski sovražnikov. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za ostrejše ukrepanje proti civilistom. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim v Teheranu uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom. Teheran je te grožnje označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve in opozoril na morebitne povračilne ukrepe proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub aretacijam več kot 500 oseb in uporabi sile se demonstracije, ki so najobsežnejše od nemirov leta 2022, še naprej širijo po državi, čeprav prestolnice Teheran še niso dosegle v polni meri.