V Iranu število smrtnih žrtev protestov naraslo na najmanj 16, Hamenej napovedal oster odziv

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protestniki po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 16, ko so se varnostne sile nasilno odzvale na demonstracije, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere in visoka inflacija. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal, da jih morajo varnostni organi "postaviti na njihovo mesto", kar so analitiki razumeli kot zeleno luč za še silovitejše zatrtje upora. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so protesti trenutno najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij, se tokratni nemiri osredotočajo predvsem na drastičen padec življenjskega standarda, kljub temu pa še niso v polni meri dosegli prestolnice Teheran. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo doslej aretiranih že več kot 580 ljudi, ranjenih pa na desetine.

V Iranu se nadaljujejo množični protesti zaradi propadajočega gospodarstva in visoke inflacije, v katerih je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 15 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov v soboto zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih postavijo na njihovo mesto, kar po mnenju analitikov pomeni zeleno luč za brutalno zadušitev demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po tem, ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump v petek napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran nad njimi izvajal nasilje. Iranski uradniki so se na te grožnje odzvali z opozorili, da bodo v primeru posredovanja tarča njihovi vojaki na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni protesti najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila val demonstracij po vsej državi, intenzivnost trenutnih nemirov po mnenju opazovalcev še ni dosegla takratne ravni, vendar število aretacij in žrtev vztrajno narašča.

V Iranu so se po tednu dni razširili nasilni protesti, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, pri čemer je po podatkih aktivistov za človekove pravice življenje izgubilo najmanj 15 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v svojem prvem televizijskem nagovoru po začetku nemirov izjavil, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom in da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Njegove izjave so v mednarodni javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za še bolj agresivno zatiranje demonstracij. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani Teherana. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z ostrimi povračilnimi grožnjami, umerjenimi proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so trenutni nemiri posledica nezadovoljstva zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda, so po svojem obsegu največji od leta 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne demonstracije proti režimu. Kljub porastu števila aretacij in žrtev protesti po vsej državi ne kažejo znakov umirjanja.