Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Ameriška komisija za komunikacije (FCC) je prepovedala uvoz, trženje in prodajo novih dronov tujih proizvajalcev v Združenih državah Amerike, ker jih je uvrstila na seznam prepovedanih tehnologij. Ta odločitev je močan udarec za kitajskega proizvajalca DJI, ki je bil do sedaj vodilni na ameriškem trgu dronov.

Voditelj iraškega nacionalnega modrostnega gibanja Amar al Hakim je v zadnji izjavi izpostavil ključni pomen žrtev generala Kasema Sulejmanija in Abuja Mahdija al Muhandisa v boju proti terorizmu. Po njegovih besedah sta imela omenjena voditelja osrednjo vlogo pri osvobajanju iraškega ozemlja izpod nadzora terorističnih skupin, predvsem Islamske države. Al Hakim je njuno delovanje označil za požrtvovalno in odločilno za stabilizacijo države. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja njunih dosežkov na področju regionalne varnosti. Al Hakim je poudaril, da so njuna prizadevanja omogočila Iraku ponovno vzpostavitev suverenosti nad ozemlji, ki so jih pred leti zasedli skrajneži. Njegov govor odraža del širšega političnega diskurza v Iraku, ki Sulejmanija in Al Muhandisa obravnava kot simbola odporniškega gibanja proti tujim grožnjam in radikalnemu ekstremizmu.

Demokratska kongresnica Joyce Beatty je v ponedeljek vložila tožbo na zveznem sodišču v Washingtonu, D.C., s katero izpodbija potezo upravnega odbora Kennedy Centra, da bi imenu te kulturne ustanove dodali ime predsednika Donalda Trumpa. Tožba izpodbija pristojnost odbora za to odločitev.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ameriški poslovnež Elon Musk je izrazil zaskrbljenost, da bi se Združene države Amerike lahko preoblikovale v enopartijsko državo brez prave demokracije. Kot razlog navaja radikalne leve politike, ki po njegovem mnenju spodbujajo nezakonite migracije. Musk je svoje mnenje delil na družbenem omrežju X.

Rob Jetten je leta 2025 s stranko D66 dosegel zmago na volitvah, kar mu je prineslo premierski položaj. Po navedbah člankov, stranka do sredine oktobra v to ni verjela, a mu je uspelo, kar ni uspelo še nobenemu od njegovih predhodnikov.

Predsednik osrednjega štaba za spomin na dan 9. Dija je izjavil, da so vojne in fitne priložnost za oceno družbene in politične odpornosti države. Poudaril je, da sta bila fitna leta 2009 in 12-dnevna vojna preizkus nacionalne enotnosti in sposobnosti iranskega naroda za vpogled, odpornost in soočanje z močnimi viharji in težkimi dogodki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v ameriškem priporu, potem ko so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu. Floresova, ki je veljala za ključno svetovalko in najvplivnejšo osebo v ozadju Madurovega režima, je bila skupaj z možem prepeljana v ZDA, kjer ju bremenijo obtožbe narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje je poudarilo, da njuno pridržanje predstavlja konec večletnega obdobja avtokratskega vladanja, ki je temeljilo na tesnem sodelovanju med zakoncema. Evropska unija je ob tem dogajanju zavzela previdno, a jasno stališče. Z izjemo Madžarske so vse države članice EU pozvale k ponovni vzpostavitvi demokratičnih procesov v Venezueli, pri čemer so poudarile nujnost spoštovanja volje ljudstva. Medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez zahteva dokaze o varnosti obeh ujetnikov, se mednarodna skupnost sooča z vprašanjem legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija, ki je vključevala bombardiranje vojaških in civilnih ciljev, je sprožila mešane odzive, od navdušenja med venezuelskimi izseljenci do ostrih obsodb nekaterih nevladnih organizacij, ki dejanje označujejo za nezakonito vojno.

Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države so po poročanju tujih tiskovnih agencij vstopili v obdobje velike negotovosti, potem ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele in odstranile dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih podatkih, ki jih navajajo viri pri New York Timesu, je število smrtnih žrtev ameriške invazije naraslo na 80, med katerimi so tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil. Oblasti opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko še naraslo, saj se razmere na terenu po sobotnih eksplozijah v prestolnici še niso povsem umirile. Prebivalci Venezuele se v pričakovanju prihodnjih dogodkov zadržujejo v svojih domovih, ulice prestolnice pa ostajajo nenavadno tihe. Operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je sledila obtožbam o narkoterorizmu in po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva vključevala tudi Madurovo družino. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno, so lokalne oblasti v Caracasu že pred tem obtožile Washington zračnih napadov na civilne cilje. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških vaj ameriške vojske v bližini venezuelskih meja.

Združene države Amerike so po poročanju nekaterih virov izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje in aretacijo predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge. Dogodek, ki ga nekateri opisujejo kot nasilno zamenjavo režima, se je odvil v nočnih urah in pomeni radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki do te južnoameriške države. Po navedbah dostopnih informacij so ameriške sile s temi ukrepi dejansko prevzele nadzor nad državo in odstranile legitimno izvoljeno vodstvo. Operacija naj bi bila izvedena hitro in brez predhodne napovedi, kar je povzročilo kaos v glavnem mestu Caracas. Poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom ali venezuelskimi obrambnimi silami še niso v celoti potrjena, vendar viri nakazujejo na znatno uporabo ognjene moči. Združene države Amerike dogodka še niso uradno komentirale v celoti, vendar so v preteklosti že večkrat izrazile željo po spremembi oblasti v Venezueli zaradi obtožb o diktaturi in kršenju človekovih pravic.

Po navedbah novo objavljene obtožnice ameriškega ministrstva za pravosodje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodil koruptivno vlado, ki jo je financirala obsežna operacija trgovine z drogami. Ta operacija naj bi preplavila ZDA s tisočimi tonami kokaina.

Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Severna Koreja 4. januarja 2024 izvedla preizkus hiperzvočnih raket.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Evropska unija je po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli pozvala vse vpletene strani k miru, zadržanosti in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Evropska služba za zunanje delovanje je v uradni izjavi poudarila nujnost iskanja mirne in diplomatske rešitve nastale krize. Dokument, ki je bil objavljen v četrtek zvečer, je podprlo 26 od 27 držav članic Evropske unije, medtem ko ena država članica podpore izjavi ni podala. Poziv prihaja v času povečanih mednarodnih tveganj, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile vojaške operacije v tej južnoameriški državi. Diplomatski viri v Bruslju navajajo, da je cilj skupne izjave preprečiti širši regionalni konflikt in zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva. Kljub skoraj popolni enotnosti znotraj povezave, pomanjkanje soglasja vseh članic nakazuje na določena notranja razhajanja glede zunanjepolitičnih vprašanj v odnosu do Washingtona in Caracasa.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo nove dokumente v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom, vendar naj bi jih bilo manj, kot je bilo zahtevano. Dokumenti, ki so jih objavili, vključujejo tudi fotografije Billa Gatesa in druge informacije o Epsteinu. Mnogi dokumenti so bili že prej javno dostopni, nekateri pa so bili redigirani.

Po terorističnem napadu na Bondi Beach v Avstraliji naj bi New South Wales sprejel obsežne nove zakone o orožju in dal policiji pooblastila za začasno prepoved protestov. Policist, ranjen v napadu, se je zbudil iz medicinsko povzročene kome. Izdaja orožnega lista napadalcu naj bi bila zavlečevana zaradi birokratske napake. Število žrtev napada je bilo 15 ljudi.

Vladimir Putin je naročil, da se ukrajinski in donbaški športni nazivi izenačijo z ruskimi do pomladi 2026. Prav tako je naložil vladi pripravo zakonodajnih sprememb za vzpostavitev enotnega registra podjetnikov na področju športa in telesne kulture. Poleg tega je Putin odredil obvezno dvigovanje ruske zastave na vseh športnih tekmovanjih in njeno stalno prisotnost na športnih objektih v Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s podpisom odloka odvzel državno štipendijo evropski prvakinji v skokih v vodo, Sofiji Liskun, in njenemu trenerju, ker se je Liskunova, rojena v Lugansku, odločila nastopati za Rusijo.

Atletski savez Črne gore je za najboljša atletičarja v letu 2025 izbral Amirja Papazija, člana Atletskega kluba Tempo, in Marijo Vuković. Papazi je v letu na izmiku osvojil zlato medaljo na Igrama Malih zemalja Evrope v metu kopja s 69,68 metri, njegov najboljši rezultat v metu kopja pa znaša 73,91 metra, kar po WA tablicah prinaša 1015 točk.

Tajvanski okrožni svetnik Cai Zheng-yi, znan pod vzdevkom "Rain Brush" in že obsojen zaradi vpletenosti v nameščanje izidov v poklicnem bejzbolu, je bil ponovno obtožen. Tokrat ga obtožujejo vodenja mednarodne mreže za pranje denarja s kitajsko ženo Tang. V štirih letih naj bi oprala kar 225 milijard tajvanskih dolarjev. Caija so aretirali ob poskusu pobega iz države. Tožilstvo ga obtožuje organiziranega kriminala.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je izročil italijansko zastavo olimpijskim in paraolimpijskim športnikom, ki bodo sodelovali na zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina leta 2026. Mattarella je poudaril, da so te olimpijske igre izložbeno okno za Italijo, in obljubil, da bo Italija stala za svojimi športniki.

Predsednik Kirgizistana Sadyr Žaparov ne razpošilja denarja v družbenih omrežjih. Informacije o domnevnih izplačilih so lažne, opozarja tiskovni predstavnik predsednika Askat Alagozov. Poziva k previdnosti in ne odpiranju sumljivih povezav, posredovanju osebnih podatkov ali nasedanju na obljube o izplačilih s strani neznanih virov. Primer že preiskujejo organi pregona.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v Južnem okrožju New Yorka vložilo uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška generalna tožilka Pamela Bondi je v soboto, 4. januarja, sporočila, da sta obtožena vpletenosti v dejanja narkoterorizma. Po navedbah ameriških oblasti naj bi bila zakonca del širše kriminalne mreže, ki je sodelovala pri tihotapljenju prepovedanih substanc v ZDA. Obtožnica predstavlja stopnjevanje pritiska Washingtona na venezuelsko politično vodstvo, ki ga ZDA že dlje časa obtožujejo korupcije in spodkopavanja demokratičnih procesov. Generalna tožilka je v izjavi za javnost poudarila, da obtožbe temeljijo na obsežnih dokazih o sodelovanju z narkokarteli. Tožilstvo v New Yorku bo v prihodnje zasledovalo njuno izročitev, čeprav je uresničitev tega scenarija v trenutnih političnih razmerah malo verjetna.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

V Čeljabinsku so uslužbenci regionalne uprave FSB aretirali namestnika vodje lastne varnosti, polkovnika regionalne policije Maksima Blinnikova, zaradi prejemanja podkupnine v posebno velikem obsegu.

Nove številke o nasilju nad policijo v Nemčiji kažejo, da se stanje ne izboljšuje. Koalicija načrtuje spremembe zakonodaje, da bi potencialne storilce odvrnila od nasilja. Učinkovitost teh ukrepov pa ostaja vprašljiva.

Donald Trump se je prvič odzval na objavo Epsteinovih dosjejev po obdobju nenavadne tišine. Opazna je sprememba v njegovem tonu glede Billa Clintona.

V presenetljivem obratu dogodkov se je kandidat s preteklostjo, ki vključuje zaporno kazen v Avstraliji zaradi tihotapljenja heroina v 90. letih, prijavil za premiersko mesto na Tajskem. Ta poteza spominja na politično pokrajino, kjer se zdi, da nič ne more ustaviti kariere, celo obsodba za resno kaznivo dejanje.

Ruska varnostna služba FSB je v regiji Kurgan preprečila poskus pobega zapornika iz zapora, ki je načrtoval zajetje talca. Zapornik prestaja kazen zaradi hudega kaznivega dejanja.

Okrožno sodišče Leninski v Rostovu na Donu je v odsotnosti aretiralo nekdanjega namestnika guvernerja Rostovske oblasti in nekdanjega direktorja podjetja »RostovAvtoDor« Vladimirja Okuneva za dva meseca zaradi zlorabe pooblastil. Okunev je bil namestnik guvernerja med letoma 2021 in 2024, ter minister za promet.

V Grčiji so leta 2025 uvedli 30 stalnih davčnih olajšav za zaposlene, upokojence, podjetnike, kmete, najemnike in lastnike nepremičnin. Državni proračun je namenil več kot 2 milijardi evrov za ukrepe, ki neposredno ali posredno povečujejo prihodke milijonov gospodinjstev in podjetij. Povečanje davkov na turistične nastanitve je edino davčno povečanje v tem letu.

Tajvanski premier 卓榮泰 in podžupan Tajpeja 李四川 sta obiskala ribjo in sadno tržnico v Tajpeju, kjer sta obljubila skupno 13 milijonov dolarjev pomoči za izgradnjo opreme za hladilno verigo. Prva faza prenove tržnice naj bi bila končana junija prihodnje leto.

V mestu Keelung je župan Xie Guoliang poudaril uspehe svojega triletnega mandata, medtem ko naj bi ga na naslednjih volitvah izzval童子瑋 iz Zelene stranke. Predsednik Lai Ching-te je sprejel japonskega politika Hagiudo Koichija, kar je sprožilo kritike s strani kitajskega urada za tajvanske zadeve. Poleg tega stranki KMT in TPP načrtujeta skupno uvedbo "računa prihodnosti Tajvana", namenjenega pomoči otrokom pri varčevanju.

Število ruskih milijarderjev se je med vojno v Ukrajini povečalo, vendar so bogati in vplivni Rusi, znani kot oligarhi, v 25 letih vladavine Vladimirja Putina izgubili skoraj ves politični vpliv. Zahodne sankcije niso uspele oslabiti Putinovega oprijema oblasti.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je priznala, da so njene monetarne odločitve v zadnjih letih povečale ekonomsko neenakost v Združenih državah Amerike, in da težav ne morejo zlahka rešiti. Ukrepi banke so vplivali na premoženje milijonov Američanov, predvsem tistih z najvišjimi dohodki.

Sirski zunanji minister Asaad Hassan al-Šejbani je izjavil, da so sirsko-ruski odnosi vstopili v novo obdobje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Ministra sta se v Moskvi pogovarjala o odnosih med državama in obnovi Sirije.

Madžarski premier Orbán Viktor je označil letošnje leto za 'čudno' ob začetku zadnje seje vlade v tem letu. Poudaril je, da so bili sprejeti veliki sklepi in da se stvari odvijajo po načrtih, pri čemer je namignil na pomembne odločitve, ki so bile sprejete v preteklem obdobju.

Analiza CNN poroča, da predsednik Donald Trump pogosto ponuja alternativne statistike, kadar podatki o zaposlovanju ali inflaciji nasprotujejo njegovi gospodarski viziji. Zadnji poskus predsednika Trumpa zahteva od Američanov, da sprejmejo nenavadno logiko.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider poziva k prepovedi e-cigaret za enkratno uporabo, ker jih ocenjuje kot škodljive za zdravje in okolje ter kot nevzdržne. Medtem ko bodo lahko potrošniki od julija po vsej Nemčiji vračali e-cigarete, minister meni, da je potrebna strožja ukrepanja. Predstavniki industrije opozarjajo, da prepoved ne bo rešila osnovnega problema.

Predsednik zdravniške zbornice je pozval notranje ministre, naj prepovejo nenadzorovano pokanje petard med novoletnimi praznovanji, saj se vsako leto pri tem hudo poškoduje veliko ljudi.

Tradicionalna božična zabava Hurstija v Helsinkih se je soočila s težavami, saj je zmanjkalo hrane za vse udeležence. Zaradi bolezni se je dogodka moral udeležbe odpovedati tudi Sauli Niinistö.

V Rusiji je pričakovana življenjska doba nižja kot v Evropi. Predsednik Putin si prizadeva obrniti ta trend, saj je prekomerno pitje alkohola pomemben dejavnik umrljivosti, celo večji od vojn.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je med obiskom Lyona 26. decembra opozorila, da se epidemija gripe bliža vrhuncu in ponovno pozvala k cepljenju, še posebej ranljive skupine. Poudarila je pomembnost cepljenja za osebe z večjim tveganjem.

Vodja ruskega Rospotrebnadzora, Ana Popova, je izjavila, da je Rusija pripravljena na prihodnje epidemiološke grožnje, ki bi lahko bile hujše od virusa COVID-19. Poudarila je, da se bodo novim epidemijam zoperstavili brez uvedbe strogih omejitev, kot so bile v veljavi med pandemijo koronavirusa. Njihov cilj je zmanjšati tveganja za gospodarsko stabilnost in varnost državljanov.

Analitiki so razkrili, da volivci Trumpa ne poznajo 'temne resnice' v zvezi z dokumenti o Epsteinu, nekateri podporniki pa ga kljub obtožbam še vedno podpirajo. Raziskava javnega mnenja je pokazala, da le 36 odstotkov volivcev odobrava Trumpovo delo. Poročilo je razkrilo, da je Trumpovo prvo leto zaznamovano z rasističnimi izpadi in napadi na ženske. Analitiki so opozorili, da tihi upor proti predsedniku predstavniškega doma Mikeu Johnsonu ogroža možnosti republikancev na vmesnih volitvah.

V mestu Vasiljevka v regiji Zaporožje je bila ženska ranjena, ko je ukrajinski brezpilotni zrakoplov napadel njeno hišo. Guverner regije, Evgenij Balicki, je sporočil, da je bila ženska, rojena leta 1991, prepeljana v bolnišnico. Njeno stanje je oteženo zaradi nedavne možganske kapi in drugih zdravstvenih težav. Po napadu je prišlo tudi do motenj v oskrbi z električno energijo v Vasiljevki.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Ruska protizračna obramba je 4. januarja nad širšim območjem Moskve odbila obsežen napad z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po poročanju moskovskega župana Sergeja Sobjanina in navedbah tamkajšnjih oblasti so sile protizračne obrambe skupno uničile med 23 in 48 letalnikov, pri čemer po uradnih podatkih naj ne bi bilo ranjenih oseb. Napad je povzročil obsežne motnje v civilnem letalskem prometu, saj so ruske oblasti začasno zaprle vsa štiri glavna letališča v prestolnici. Zaradi varnostnih tveganj je bilo odpovedanih ali zadržanih približno 200 letov, kar je povzročilo kaos v ruskem letalskem vozlišču. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko glavno mesto, ki je postalo tarča tovrstnih operacij ukrajinskih sil z namenom povzročanja gospodarske škode in motenj v vsakdanjem življenju prebivalstva. Čeprav so bile vse naprave po trditvah Moskve uspešno prestrežene, so obsežne omejitve v zračnem prostoru pokazale na ranljivost kritične infrastrukture.

Ruska zračna obramba je sestrelila še več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi. Skupno so jih uničili že več kot 40. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so obrambne sile preprečile še en poskus napada z brezpilotnim letalnikom na Moskvo.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

V ukrajinski prestolnici Kijev je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do eksplozije terenskega vozila, ki je bilo v lasti pripadnika ukrajinskih oboroženih sil. Incident je potrdilo tamkajšnje tožilstvo, o dogodku pa so sprva poročali lokalni mediji, vključno s portalom Strana.ua. Po razpoložljivih podatkih je vozilo eksplodiralo sredi mesta, kar je povzročilo precejšnjo vznemirjenost med prebivalstvom. Preiskovalci trenutno ugotavljajo okoliščine napada in morebitne storilce, saj gre za neposreden napad na vojaško osebje v zaledju fronte. Čeprav podrobnosti o stanju voznika ali morebitnih drugih žrtvah v prvih poročilih niso bile v celoti razjasnjene, dogodek nakazuje na varnostna tveganja in možnosti sabotažnih dejavnosti znotraj samega mesta. Policija in vojaške službe so območje zavarovale in nadaljujejo z zbiranjem dokazov o eksplozivni napravi.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji prepeljan v zvezno priporno središče Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu v New Yorku. Gre za strogo varovan objekt, znan po zahtevnih bivalnih razmerah, kjer so bili v preteklosti zaprti številni razvpiti obtoženci, med njimi Sean "Diddy" Combs in Ghislaine Maxwell. Pred zaporom so se takoj po njegovem prihodu zbrale skupine protestnikov, ki so izražale nasprotovanje Madurovemu režimu in pozdravile njegovo pridržanje. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z obtožbami, povezanimi s trgovino z mamili in mednarodnim narkoterorizmom. Njegova namestitev v zloglasni zapor, ki ga nekateri mediji opisujejo kot "pekel v Brooklynu", pomeni ključen preobrat v dolgoletnih prizadevanjih ameriškega pravosodja za njegovo privedbo pred sodišče. Pridržanje sledi stopnjevanju mednarodnega pritiska in sankcij, ki so bile v preteklosti uvedene proti njegovemu ožjemu krogu zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic in zatiranja demokratičnih procesov v Venezueli.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

V Hamburgu je približno 500 ljudi protestiralo proti domnevnemu ameriškemu napadu na Venezuelo in odstavitvi predsednika Madura z obsežno vojaško operacijo. Leonore Gewessler je obsodila ameriške napade na Venezuelo kot očitno kršitev mednarodnega prava, pri čemer je Nicolása Madura izrecno imenovala za predsednika.

Venezuelska diaspora po vsem svetu je z navdušenjem sprejela novico o padcu predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele posebne enote Združenih držav Amerike. Izseljenci, ki so domovino zapustili zaradi dolgoletnega gospodarskega kolapsa in politične represije, so se množično zbrali na ulicah mest od Miamija in Tijuane do Buenos Airesa in Milana. Medtem ko so v tujini odmevali vzkliki podpore spremembam, je v prestolnici Caracas vladala negotovost, poročali pa so tudi o posameznih protestih proti ameriškemu vojaškemu posredovanju. Operacija, ki je privedla do Madurove aretacije, predstavlja vrhunec večtedenskih stopnjevanih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Maduro je še v decembru zavračal pogoje ZDA in poudarjal, da moč njegovega režima temelji na vojski in ljudstvu. Kljub podpori nekaterih regionalnih zaveznic, kot je Mehika, in prvotnemu zavezništvu z Rusijo, je slednja decembra začela umikati svoje osebje, kar je nakazalo osamitev režima pred končnim posredovanjem ameriških sil.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je predsednik Trump napovedal, da ZDA načrtujejo "voditi" Venezuelo, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Medtem ko nekateri Venezuelci izražajo upanje, ostaja nejasno, kdo bo dejansko prevzel oblast in kako bo potekala tranzicija.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

Lastnik lokala v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi, 119 pa je bilo poškodovanih, je bil v preteklosti že večkrat obsojen. Jacques Moretti, ki je vodil omenjeni objekt, je po razkritjih švicarskih medijev in organov pregona stari znanec policije v treh državah. V preteklosti je že prestajal zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj goljufije, ugrabitve in nezakonitega odvzema prostosti, poleg tega pa je deloval tudi kot zvodnik. Preiskava tragičnega dogodka je razkrila, da bi bil Moretti lahko neposredno odgovoren za varnostne pomanjkljivosti v lokalu. Preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vnel stropne obloge. Zaradi Morettijeve mračne preteklosti in suma o malomarnem zagotavljanju varnostnih standardov se švicarsko tožilstvo osredotoča na njegovo osebno odgovornost. Dogodek, ki je terjal 40 življenj, velja za eno najhujših tragedij v zgodovini tega turističnega kraja. Organi pregona zdaj preučujejo, ali je Moretti kljub preteklim kaznivim dejanjem sploh imel dovoljenje za vodenje takšnega objekta. Razkritja o njegovem delovanju v ilegalnih dejavnostih so povzročila ogorčenje v švicarski in mednarodni javnosti.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč gospodinjstev. Berljinska senatorka za gospodarstvo Franziska Giffey je potrdila, da je bila prekinitev oskrbe posledica namernega napada z vnetljivimi sredstvi. Poškodovan je bil kabelski most čez kanal Teltow, kjer so napadalci z več zažigalnimi napravami uničili pet visokonapetostnih in deset srednjenapetostnih kablov. Preiskovalci so dogodek označili za naklepno dejanje, saj so bile naprave nameščene na strateško pomembnih točkah infrastrukture. Incident je povzročil resne motnje v vsakdanjem življenju prebivalcev in delovanju lokalnih podjetij. Gre za drugi podoben napad v zadnjem obdobju, kar kaže na ponavljajoč se vzorec sabotaž energetske mreže v nemški prestolnici, ki jih oblasti obravnavajo z največjo mero resnosti.

Po prvih preiskavah naj bi bile iskre s svečk na šampanjskih steklenicah vzrok za smrtonosni požar v švicarskem smučarskem središču. Iskre so se prehitro približale stropu bara, ki je bil poln ljudi, kar je sprožilo hitro širjenje ognja. Tragedija se je zgodila v baru v Švicarskih Alpah.

Tožilstvo švicarskega kantona Valais je uradno sprožilo kazensko preiskavo proti dvema menedžerjema bara La Constellation v turističnem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem 1. januarja življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da sta odgovorni osebi opustili dolžna varnostna ravnanja, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v novejši zgodovini švicarskega turizma. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo v objektu veliko število gostov, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskava se osredotoča na morebitno kršitev predpisov o požarni varnosti in povzročitev smrti iz malomarnosti. Oblasti v kantonu Valais so potrdile, da zbirajo dokaze o tehničnem stanju objekta in delovanju varnostnih sistemov v času nesreče. Švicarski organi so poudarili, da bo postopek temeljit, saj želijo ugotoviti natančne vzroke za tako visoko število žrtev v zaprtem prostoru. Identifikacija vseh pokojnih še vedno poteka, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja močno poškodovana.

Švicarski organi pregona so sprožili uradno kazensko preiskavo proti dvema lastnikoma lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru življenje izgubilo 40 oseb. Policija kantona Valais je v uradni izjavi potrdila, da sta osumljenca obtožena uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je močno pretresla priljubljeno turistično destinacijo, preiskovalci pa se trenutno osredotočajo na ugotavljanje odgovornosti za varnostne pomanjkljivosti, ki so privedle do tako visokega števila žrtev. Preiskava poteka v smeri preverjanja, ali so bili v objektu upoštevani vsi predpisani protipožarni standardi in ali bi bilo mogoče tragedijo preprečiti s pravilnim ravnanjem lastnikov. Policija je ob tem poudarila, da preiskava še poteka in da velja domneva nedolžnosti, dokler krivda ni dokazana na sodišču. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti v alpskih turističnih objektih, ki so v zimski sezoni pogosto polno zasedeni.

Švicarski pravosodni organi so v kantonu Valais sprožili kazensko preiskavo proti francoskima gérantoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je zahtevala 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih, mnogi med njimi so še vedno v kritičnem stanju. Generalna tožilka kantona Valais, Béatrice Pilloud, je pojasnila, da so postopek uvedli na podlagi utemeljenih sumov, vendar ob tem poudarila upoštevanje domneve nedolžnosti. Preiskava se bo osredotočila tudi na gradbena dela, izvedena pred desetletjem, in vprašanje občinskih inšpekcijskih nadzorov. Čeprav osumljencema grozi do štiri leta in pol zapora, trenutno nista v priporu in nimata prepovedi zapustitve države. Med žrtvami je po podatkih francoske diplomacije tudi večje število francoskih državljanov, pri čemer nekatere še vedno pogrešajo.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad-Reza Radan je v uradnem nagovoru pozval starše, naj pozorno spremljajo dejavnosti svojih otrok v luči trenutnih razmer v državi. Radan je izpostavil nevarnost tako imenovanih 'ustvarjalcev žrtev', s čimer se je referiral na skupine, ki naj bi po navedbah iranskih oblasti namerno povzročale incidente s smrtnim izidom za namene propagande proti režimu. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko iranske varnostne sile krepijo nadzor nad mladostniki, da bi preprečile njihovo vključevanje v protivladne proteste. Poveljnik je poudaril, da morajo družine zaščititi svoje otroke pred 'pastmi', ki jih po njegovih besedah nastavljajo sovražni elementi, s čimer želi policija omejiti mobilizacijo mladih na ulicah.

Rusko prestolnico je 4. januarja dosegel nov val napadov z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu. Zaradi neposredne nevarnosti iz zraka so ruske letalske oblasti začasno zaprle zračni prostor nad ključnimi moskovskimi letališči Domodedovo, Vnukovo in Žukovski. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti civilnih poletov, potem ko so ruski mediji poročali o aktivaciji zračne obrambe v bližini mesta. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnostnih omejitev zadržanih približno 200 načrtovanih poletov, več letov pa so morali odpovedati ali preusmeriti na alternativna letališča. Gre za stopnjevanje incidentov, ki so v zadnjem obdobju postali pogostejši in neposredno vplivajo na delovanje kritične infrastrukture v Ruski federaciji. Kljub trditvam o sestrelitvah letalnikov so operativne motnje povzročile logistični kaos za tisoče potnikov, ki so obtičali na terminalih moskovskega letalskega vozlišča.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Berlinska notranja senatorka Iris Spranger je potrdila, da je domnevno priznanje odgovornosti za namerni izpad električne energije v Berlinu po prvih ocenah preiskovalnih organov verodostojno. Preiskava se je osredotočila na skupino, ki trdi, da je izvedla napad na oskrbo z električno energijo v nemški prestolnici, kar je povzročilo obsežne motnje v vsakdanjem življenju prebivalcev. Senatorka je dejanje ostro obsodila in poudarila, da gre za resen napad na kritično infrastrukturo mesta. Preiskovalci zdaj preučujejo ozadje skupine in morebitne politične motive za to dejanje, medtem ko mestne oblasti krepijo varnostne ukrepe okoli ključnih energetskih vozlišč. Incident je sprožil razpravo o ranljivosti sodobnih urbanih središč pred tovrstnimi sabotažami, ki lahko ohromijo delovanje javnih služb in gospodarstva.

V ukrajinski prestolnici Kijev je prišlo do eksplozije terenskega vozila, v kateri je bil ranjen pripadnik ukrajinskih oboroženih sil. Incident se je zgodil v Obolonskem okrožju na ulici Herojev Dnipra, ko je vojak poskušal odpreti prtljažnik svojega avtomobila. Kijevsko mestno tožilstvo je dogodek uradno okvalificiralo kot teroristično dejanje in sprožilo preiskavo po ustreznih členih kazenske zakonodaje. Vojak je v eksploziji utrpel številne poškodbe zaradi drobcev, vendar njegovo življenje ni neposredno ogroženo. V času incidenta je bila v neposredni bližini vozila tudi ženska, ki pa v eksploziji ni bila ranjena. Identitete vojaka in morebitnih osumljencev oblasti zaradi poteka preiskave še niso razkrile. Gre za enega v nizu napadov na vojaško osebje v zaledju bojišč, kar povečuje varnostno napetost v prestolnici.

Župan Tajpeja Jiang Wan-an se je udeležil preventivne kampanje na trgu Yongle v okrožju Datong, kjer je skupaj s skoraj 450 plesalci sodeloval v plesnem nastopu za ozaveščanje javnosti o preprečevanju prevar in tatvin. Dogodek z naslovom "Z zaplesanim Dadaochengom proti prevaram" sta organizirala lokalna policijska uprava in center za promocijo zdravja, da bi s pomočjo nostalgične glasbe in plina Agogo pritegnila pozornost starejših občanov in širše javnosti. Namen akcije je bil izobraževanje prebivalcev o najnovejših metodah, ki jih uporabljajo goljufi, ter spodbujanje previdnosti pri finančnih transakcijah. Županov nenaden nastop, tako imenovani "flash mob", je služil kot osrednji element promocije, s katero želijo mestne oblasti zmanjšati število premoženjskih kaznivih dejanj v prestolnici. Policija je ob robu dogodka delila tudi informativna gradiva o zaščiti osebnih podatkov.

Mestne oblasti v Čačku so napovedale, da bo nova turistična atrakcija, stekleni vidikovac na gori Kablar, odprta spomladi. Projekt, v katerega so vložili več milijonov evrov, pa še naprej sproža številne polemike v srbski javnosti, predvsem zaradi razpok na skalah, ki so se pojavile med gradnjo. Kritiki projekta in del stroke opozarjajo na morebitno nestabilnost terena, kar bi lahko ogrozilo varnost obiskovalcev. Lokalni aktivisti in strokovnjaki izražajo dvom o tem, kateri inženir bo prevzel odgovornost in s svojim podpisom jamčil za varnost konstrukcije na tako zahtevnem in geološko nestabilnem območju. Kljub opozorilom o vidnih poškodbah na stenah pod objektom, oblasti vztrajajo pri dokončanju projekta, ki ga promovirajo kot ključnega za razvoj turizma v regiji Zahodne Morave.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Skupina šestih hrvaških državljanov je zaradi zaostritve vojaških razmer v Jemnu ostala ujeta na otoku Sokotra v Arabskem morju. Potniki, ki so otok obiskali v okviru turističnega aranžmaja, se ne morejo vrniti domov, saj so bili zaradi letalskih napadov koalicije pod vodstvom Savdske Arabije odpovedani vsi leti. Razmere na otoku so negotove, v reševanje situacije pa se je že vključilo hrvaško veleposlaništvo, ki poskuša zagotoviti varno vrnitev svojih državljanov. Vojaška eskalacija, ki vključuje zračne napade na separatiste na jugu Jemna, je povzročila popolno zaustavitev zračnega prometa nad regijo. Hrvaški turisti so na otoku ujeti že več dni, njihova vrnitev pa je odvisna od stabilizacije varnostnih razmer in ponovne vzpostavitve komunikacijskih poti. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja, kjer so se spopadi v zadnjem obdobju ponovno razplamteli, kar neposredno vpliva na logistične povezave s preostalim svetom.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Kljub temu, da odločitev o financiranju projekta基隆ške podzemne železnice še ni sprejeta, sta mesti基隆 in Novo Tajpej dosegli dogovor o začetku predhodnih del. Župan Novega Tajpeja, Hou You-yi, in župan基隆a, Xie Guo-liang, sta napovedala začetek del za 30. maj, pri čemer upata, da bo centralna vlada pospešila postopek odobritve financiranja.

Promet na Krimskem mostu je bil začasno ustavljen, da bi zagotovili varnost. Pristojni pozivajo ljudi na mostu in v območju pregleda, da ostanejo mirni in upoštevajo navodila varnostnega osebja. Dan prej je protizračna obramba nad Krimom in Črnim morjem sestrelila 24 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ruska zračna obramba je sporočila, da je v treh urah prestregla in uničila 111 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od tega osem nad Moskvo. Moskovski župan Sergej Sobjanin je dodal, da so kasneje sestrelili še enajst dronov, ki so bili usmerjeni proti prestolnici. Zaradi varnostnih razlogov so bili začasno omejeni letalski promet na moskovskih letališčih Vnukovo in Šeremetjevo.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo serijo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, ki vsebujejo več omemb Donalda Trumpa. Po objavi je z javne spletne strani ministrstva izginilo vsaj 16 datotek, vključno s fotografijo, na kateri je Trump. Trump je branil Billa Clintona glede fotografij z Epsteinom. Ministrstvo za pravosodje je kritiziralo objavo novih datotek.

Močna zimska nevihta je povzročila kaos na severovzhodu ZDA in v regiji Velikih jezer, zaradi česar je bilo odpovedanih ali zamujenih na tisoče letov. V številnih zveznih državah, vključno z New Yorkom in New Jerseyjem, so razglasili izredne razmere. New York je bil prekrit z obilnim snegom, kar je dodatno otežilo potovanja. Pričakujejo se nadaljnje motnje zaradi poledice in nizkih temperatur.

Zimska nevihta z močnim sneženjem in poledico je konec tedna povzročila kaos v prometu v severovzhodnem delu Združenih držav, predvsem v New Yorku in okolici. Oblasti v New Yorku in New Jerseyju so razglasile izredne razmere. Odpovedanih je bilo več kot 1.500 poletov, na območju New Yorka pa so zabeležili do 10 centimetrov snega, kar je največ v zadnjih štirih letih. Ponekod je snežilo tudi do 20 centimetrov.

Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so sile protizračne obrambe sestrelile dodatno brezpilotno letalo, ki je letelo proti Moskvi. Strokovnjaki služb za nujne primere so bili poslani na mesto, kjer so padli ostanki sestreljenega drona. Ruske sile protizračne obrambe so preprečile nov poskus napada ukrajinskih sil na prestolnico.

Zimska nevihta je povzročila kaos v prometu po ZDA, predvsem na severovzhodu in v regiji Velikih jezer, zaradi česar je bilo odpovedanih ali preloženih na tisoče letov. Močno sneženje, poledica in močan veter so povzročili težave v New Yorku, New Jerseyju in drugod, oblasti pa so razglasile izredne razmere. Pričakujejo se nadaljnje motnje v prometu, saj se nevihta premika po državi.

Švicarska policija je uradno potrdila identifikacijo posmrtnih ostankov 15-letne Aliki Kalergi, ki je bila pogrešana po uničujočem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. S tem so oblasti zaključile postopek identifikacije vseh 40 žrtev decembrske tragedije, o čemer so bili uradno obveščeni tudi grški organi. Dekle, ki je bivalo v Švici, je bilo ena izmed številnih mladih žrtev, ki so življenje izgubile v priljubljenem smučarskem središču. Požar, ki je izbruhnil v enem izmed lokalnih barov na silvestrovo, je povzročila neprevidna uporaba pirotehničnih sredstev oziroma namiznih ognjemetov. V nesreči je poleg 40 smrtnih žrtev več kot 115 ljudi utrpelo poškodbe, med katerimi so bili številni v kritičnem stanju. Preiskava je pokazala na katastrofalne posledice neupoštevanja varnostnih predpisov v zaprtih prostorih, kjer se je v času nesreče zadrževalo veliko število tujih turistov in športnikov.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Ţoiu je uradno izrekla sožalje družini mladega romunskega državljana, ki je izgubil življenje v tragičnem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ministrica je ob tem izpostavila pomen solidarnosti in hitre pomoči v takšnih nesrečah. Poleg sožalja se je ministrica osebno zahvalila tudi Georgeu, romunskemu prostovoljcu, ki je nesebično pomagal pri reševanju v noči požara. Po navedbah romunskega ministrstva je Ţoiu stopila v stik s prostovoljcem, da bi pohvalila njegovo junaško ukrepanje in pripravljenost pomagati rojakom v stiski. Incident v švicarskih Alpah je sprožil val odzivov v romunski javnosti, pri čemer so oblasti zagotovile vso potrebno konzularno podporo prizadetim družinam in vpletenim posameznikom.

Švica je za petek, 9. januarja, razglasila dan narodnega žalovanja v spomin na žrtve uničujočega požara, ki je v silvestrski noči izbruhnil v baru v alpskem letovišču Crans-Montana. Po uradnih podatkih, ki jih je potrdil švicarski predsednik Guy Parmelin, je tragedija zahtevala 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v novejši zgodovini švicarskega turizma. Predsednik Parmelin je v izjavi za javnost izrazil sožalje svojcem žrtev in poudaril solidarnost celotne države s prizadeto skupnostjo. Lokalne oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v polnem lokalu razširil z izjemno hitrostjo. Na dan žalovanja bodo zastave po vsej državi spuščene na pol droga, v spomin na preminule pa se bodo zvrstile številne komemoracije v kantonu Valais in drugod po državi.

Švicarske zvezne oblasti so v sodelovanju s cerkvami za petek, 9. januar, napovedale nacionalni dan žalovanja v spomin na žrtve uničujočega požara v letovišču Crans-Montana. Kot je v pogovoru za medij SonntagsBlick pojasnil zvezni predsednik Guy Parmelin, se bo država poklonila ljudem, ki so izgubili življenje v tragični nesreči v noči na novo leto. Požar, ki je izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, še 119 oseb pa je utrpelo poškodbe, med katerimi prevladujejo hude opekline. Gre za eno najhujših tovrstnih katastrof v novejši zgodovini države, ki je močno pretresla tamkajšnjo javnost. Preiskava o vzrokih za nastanek ognja še vedno poteka, medtem ko se švicarske oblasti trudijo zagotoviti ustrezno pomoč preživelim in svojcem preminulih.

Po katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je med novoletnim praznovanjem zahteval 40 smrtnih žrtev, so preživeli, sorodniki žrtev in najvišji predstavniki oblasti podali prve javne izjave. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, je pretresla mednarodno javnost, k sožaljem pa se je pridružil tudi papež Leon. Preživeli so opisovali trenutke groze, ko se je praznovanje v trenutku spremenilo v boj za življenje, medtem ko so se številni prijatelji in družinski člani zbrali v žalovanju za izgubljenimi bližnjimi. Švicarske regionalne oblasti so v več jezikih – francoščini, italijanščini in nemščini – izrazile globoko sožalje in zagotovile polno podporo pri preiskavi dogodka. Požar, ki je izbruhnil med zabavo, na kateri je bilo prisotnih več kot 100 ljudi, je poleg smrtnih žrtev pustil tudi številne hudo poškodovane. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na varnostne protokole objekta in okoliščine, ki so privedle do tako hitrega širjenja ognja, medtem ko se skupnost v Crans-Montani spopada s posledicami ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

V eksploziji v baru v ekskluzivnem smučarskem središču Crans Montana v švicarskih Alpah je umrlo najmanj 10 ljudi. Eksplozija se je zgodila med novoletno zabavo.

V požaru, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru v znanem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, so bili poškodovani štirje državljani Srbije. Po poročanju švicarske policije se je nesreča zgodila v silvestrski noči, ko se je v priljubljenem lokalu v kantonu Valais zbralo večje število gostov. Švicarske oblasti so sporočile, da so poškodovance oskrbeli na kraju dogodka in v lokalni bolnišnici. Preiskava vzroka požara še poteka, policija pa za zdaj ni razkrila podrobnosti o identiteti ali resnosti poškodb vpletenih oseb. Dogodek je povzročil precejšnjo materialno škodo in začasno evakuacijo okolice bara. Švicarske reševalne službe so se na incident odzvale hitro, kar je preprečilo širjenje ognja na sosednje objekte v tem prestižnem turističnem kraju.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah švicarske policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, medtem ko je bilo 115 oseb poškodovanih, mnoge med njimi so v kritičnem stanju. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, vključno s tujimi državljani iz Grčije in Avstralije. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročila nesrečna uporaba iskric na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je okoli 200 ljudi v manj kot pol minute skušalo zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za tragedijo brez primere in razglasil petdnevno žalovanje. Oblasti se trenutno spopadajo s težko nalogo identifikacije žrtev, saj so trupla močno ožgana.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in poledice je na nizozemski avtocesti A2 v bližini Utrechta prišlo do resnih prometnih zastojev. Na vozišču je obtičalo pet tovornih vozil in potniški avtobus, ki zaradi drseče podlage niso mogli nadaljevati vožnje. Cestni nadzornik nizozemske uprave za infrastrukturo Rijkswaterstaat je prek družbenega omrežja X izdal nujno opozorilo vsem udeležencem v prometu. Inšpektor William je voznike pozval, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno, saj so razmere na cestah okoli Utrechta nevarne. Dogodek poudarja težave, ki jih povzroča nenadno sneženje in nizke temperature v regiji, kjer so pristojne službe v stanju visoke pripravljenosti. Lokalne oblasti situacijo spremljajo prek v živo vodenih poročil, medtem ko skušajo zagotoviti prevoznost glavnih prometnih žil.

V ruski regiji Rostov je v hudi prometni nesreči na avtocesti M-4 Don umrlo pet oseb, še štiri pa so bile ranjene. Po navedbah tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve je do verižnega trčenja prišlo 4. januarja zjutraj, ko naj bi voznik tovornega vozila kršil prometne predpise in trčil v več vozil. Število poškodovanih se je med preiskavo povzpelo na štiri, medtem ko so na kraju dogodka potrdili štiri smrtne žrtve. Policija je proti vozniku avtoprevoznika že uvedla kazenski postopek zaradi kršitve prometnih predpisov s smrtnim izidom dveh ali več oseb. Preiskovalci trenutno preučujejo okoliščine dogodka v okrožju Aksaj, kjer so prve ugotovitve pokazale na malomarnost voznika tovornega vozila kot glavni vzrok za tragedijo. Dogodek poudarja ponavljajoče se težave z varnostjo tovornih prevozov na ruskih avtocestah, kjer so trčenja s težkimi vozili pogosto usodna za potnike v osebnih avtomobilih.

Močno sneženje in poledica sta v nemški zvezni deželi Spodnja Saska, zlasti v regiji Hannover, povzročila obsežne motnje v prometu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so ohromile cestni promet, hkrati pa so poročali o odpovedih v avtobusnem in železniškem prometu. Medtem ko so ljubitelji zimskih športov snežne pošiljke pozdravili, se vozniki in potniki v javnem prevozu spopadajo z zamudami in nevarnimi razmerami na poti. Lokalne oblasti so vzpostavile stalno spremljanje razmer, saj se regija sooča z nenehnimi težavami pri zagotavljanju varnosti na cestah. Poledica je povzročila zdrse vozil, kar je zahtevalo posredovanje reševalnih služb in vzdrževalcev cest. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne informacije o voznih redih, saj so številne povezave še vedno prekinjene ali močno ovirane. Razmere ostajajo napete, saj vremenska napoved zaenkrat ne obeta hitrega izboljšanja stanja na prizadetih območjih.

V nemškem mestu Fulda je prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik linijskega avtobusa izgubil nadzor nad vozilom in trčil neposredno v stanovanjsko hišo. Po podatkih lokalne policije so bili v trenutku trčenja na avtobusu le redki potniki oziroma je bil avtobus po nekaterih navedbah celo prazen, kar je preprečilo večjo tragedijo. V nesreči je bil poškodovan le voznik avtobusa, ki so mu reševalci na kraju dogodka nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v bližnjo bolnišnico. Preiskava o vzrokih incidenta še poteka, policisti pa preverjajo, ali je do nesreče prišlo zaradi tehnične napake na vozilu ali morebitnih zdravstvenih težav voznika. Trčenje je povzročilo precejšnjo materialno škodo na pročelju hiše, statiki pa morajo še oceniti, ali je stavba varno primerna za nadaljnje bivanje. Ta dogodek se uvršča v niz podobnih nesreč z avtobusi v Nemčiji v zadnjem letu, kjer so vozila zaradi različnih vzrokov pogosto končala v zgradbah ali obcestnih objektih.

V Kaohsiungu se je zgodila prometna nesreča, v kateri je moški z vozilom trčil v motorno kolo, nato pa še v tovornjak in avtomobil. Motoristka je umrla, povzročitelj pa je bil hudo poškodovan. Poleg tega sta se v Kaohsiungu dve motoristki,謝 in 鄭, zaradi izogibanja reševalnemu vozilu trčili in se lažje poškodovali. V nesreči ni bilo ugotovljeno alkoholiziranosti.

Na Tajvanu so v zadnjem obdobju zabeležili vrsto hudih prometnih nesreč, ki so posledica malomarnosti, vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in neustreznega zavarovanja tovora. Okrožno sodišče v Changhui je moškega s priimkom Lü obsodilo na tri leta in pol zapora, ker je pod vplivom drog na avtocesti povzročil nesrečo, v kateri sta umrli dve osebi. Obtoženec je po trčenju svoje vozilo ustavil na zunanjem pasu, kar je sprožilo verižno trčenje treh prihajajočih vozil. Istočasno so na odseku avtoceste pri Sanchungu poročali o požaru tovornega vozila, ki ga je povzročila odvržena vzmetnica na vozišču. Voznik malega tovornega vozila je zapeljal čez oviro, ki se je zataknila pod podvozje in se vnelo, kar je povzročilo kilometer dolg zastoj. V Pingtungu pa se je zgodila nesreča na nevarnem ovinku ulice Jichang South Road, kjer je voznik zaradi utrujenosti trčil v tri parkirana vozila in nato pobegnil s kraja dogodka. Policija je opozorila, da se na tej lokaciji vsako leto zgodi več kot deset podobnih nesreč, ter napovedala strožje ukrepe zoper povzročitelja, ki se je na prizorišče vrnil šele po eni uri.

Na Tajvanu so v zadnjih dneh obravnavali več hudo prometnih nesreč, ki so terjale smrtne žrtve in povzročile premoženjsko škodo. V okrožju Chiayi sta se zgodili dve nesreči, v katerih sta vozili zapustili vozišče in se prevrnili. V prvem primeru je 75-letni voznik v mestu Chiayi trčil v varovalno ograjo, a se je iz prevrnjenega vozila rešil sam in zavrnil zdravniško pomoč. Druga nesreča na hitri cesti 82 je bila hujša; voznik je po prevrnitvi padel iz vozila in obležal na vozišču, od koder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Obenem je sodišče v Changhui izreklo obsodbo moškemu s priimkom Lyu, ki je pod vplivom drog povzročil verižno trčenje na državni avtocesti 1. Obtoženec je po trčenju z bagerjem svoje vozilo ustavil na zunanjem voznem pasu, kar je privedlo do trčenja treh dodatnih vozil. V nesreči sta umrla dva voznika. Sodišče mu je zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in vožnje pod vplivom prepovedanih substanc prisodilo tri leta in pol zapora. Dogodki so znova odprli vprašanje varnosti v prometu in strožjega nadzora nad vozniki.

Priče so opisale grozo in paniko, ki sta zavladali v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, ko je izbruhnil požar. Požar se je bliskovito razširil. Švica se sooča z eno najhujših tragedij.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v treh urah prestregli in uničili 111 ukrajinskih brezpilotnih letal nad šestimi ruskimi regijami, vključno z osmimi nad Moskvo. Incident se je zgodil v soboto med 15.00 in 18.00 po moskovskem času.

Župan Tajpeja, Džjang Van-an, je napovedal uvedbo tehnologije umetne inteligence za pretvorbo govora v besedilo v sistem 1999, ki deluje že 20 let. Cilj je izboljšati kakovost storitev in omogočiti boljši odziv na potrebe občanov. Tajpej želi postati pametno mesto, ki ga poganja umetna inteligenca, pri čemer bo 1999 osrednja točka za interakcijo z občani.

Na Finskem so v letošnjem in lanskem letu zgradili enajst podatkovnih centrov, po podatkih EK pa je načrtovanih še več deset. Vladni predlog za novo podporo tem centrom je sprožil mešane odzive, od kritičnih do pohvalnih.

V Gabonu je Agencija za nacionalno digitalno infrastrukturo in frekvence (ANINF) ključna za obvladovanje digitalnega prostora, kar je bistvenega pomena za nacionalno suverenost. Agencija je specializirana javna uprava, ki je odgovorna za digitalno infrastrukturo.

Ruska protizračna obramba je ponoči uničila sedem dronov ukrajinskih oboroženih sil nad več ruskimi regijami, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Droni so bili sestreljeni nad Krasnodarskim krajem in republiko Adigejo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo vojaških ladij, imenovanih »Trump-razred«, ki naj bi bile del »Zlate flote« ameriške mornarice. Te ladje naj bi bile večje, hitrejše in močnejše od vseh prejšnjih ameriških vojnih ladij, opremljene pa bodo z orožjem, kot so hipersonična orožja, izstrelki in laserji. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega samoveličanja, drugi pa so jo pozdravili kot nujno posodobitev ameriške mornarice.

Rusija je nadaljevala z napadi na Ukrajino tudi med prazniki, ukrajinska zračna obramba je sestrelila 30 od 48 dronov. Harkovska policija poroča o treh ranjenih. Ruska vojska trdi, da je prevzela nadzor nad več ozemlji na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je napadla rusko naftno rafinerijo z raketami Storm Shadow, s ciljem oslabiti ruski vojni stroj.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v treh urah uničila 21 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, Krasnodarskim krajem in Azovskim morjem.

Izraelske sile so v ponedeljek vdrle na zahodno območje Daraa v južni Siriji in postavile vojaško kontrolno točko, ki omejuje gibanje civilistov, poročajo lokalni mediji. Ta poteza je zadnja v nizu nedavnih izraelskih vdorov na to območje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Roman Dubovik, ukrajinski vojak, ki se je predal, je izjavil, da je ukrajinsko poveljstvo sililo vojake, vključno z bivšimi zaporniki, da jemljejo neznane tablete pod pretvezo vitaminov.

Največja evropska pristanišča se pripravljajo na sprejem vojaških ladij in transport trup ter opreme za Nato. V Nemčiji potekajo tudi vojaške vaje.

Zunanji minister Južne Osetije, Ahsar Džiojev, je izjavil, da v ruski specialni operaciji v Ukrajini sodeluje približno dva tisoč državljanov te republike. Poudaril je, da je to pomembna številka za majhno državo, kar kaže na njihovo zavezanost Rusiji in hvaležnost za njeno podporo.

Donald Trump je ameriške napade na cilje ISIS v Nigeriji označil za 'božično darilo' teroristom. Mediji so omalovaževali preganjanje kristjanov v Nigeriji po napadih Trumpove administracije. ZDA so prvič izvedle vojaške napade v Nigeriji pod Trumpovim vodstvom, ki trdi, da so kristjani soočeni z 'eksistenčno grožnjo'.

Zakonodajalci v ZDA upajo, da bodo leta 2026 ponovno pridobili del moči, za katero mnogi menijo, da so jo prepustili Beli hiši pod vodstvom predsednika Trumpa. V letu 2025 je Trumpova administracija enostransko zaprla ali močno oslabila zvezne agencije, uvedla obsežne tarife, preklicala kongresno odobreno porabo in izvajala vojaške operacije.

Zvezni sodnik v San Joseju je odredil prekinitev aretacij s strani ICE (Immigration and Customs Enforcement) v sodnih dvoranah. Sodnik je utemeljil svojo odločitev z argumentom, da so imigranti postavljeni pred težko izbiro: bodisi tvegajo aretacijo pri poskusu spoštovanja zakona, bodisi se ne udeležijo sodnih obravnav in se soočijo s samodejno deportacijo.

Članek analizira polarizirano razpravo o odgovornosti v Združenih državah. Republikanski sodniki vrhovnega sodišča so predsedniku Donaldu Trumpu podelili imuniteto pred kazenskim pregonom za uradne ukrepe, vendar te zaščite niso razširili na vladne uslužbence. Ta razlika je v središču trenutne debate.

V Združenem kraljestvu se zaradi velikega zaostanka nerešenih primerov pojavljajo predlogi za ukinitev sojenj pred poroto za številna kazniva dejanja. Zagovorniki pravic opozarjajo, da bi to lahko pomenilo izgubo starodavne pravice.

Ruski poslanec Sergej Mironov je predlagal uvedbo upravne odgovornosti za žalitve učiteljev v šolah. Po njegovem mnenju je ta ukrep potreben za zaščito učiteljev in preprečevanje konfliktov.

Predsednik Stubb je v skoraj dveh letih pomilostil dve osebi, obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Niinistö je v dveh mandatih pomilostil 22 ljudi. Zadnji pomiloščenec je bil obsojen zaradi hude prevare.

Razvijalci vetrnega projekta ob obali Virginije so vložili tožbo pri zveznem sodniku, s katero želijo preprečiti odredbo Trumpove administracije, ki je ustavila gradnjo njihovega projekta in še štirih drugih zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti.

Samuel Alito, sodnik vrhovnega sodišča ZDA, je dosegel preobrat svojih nekdanjih ločenih mnenj v večinsko stališče in tako usmerjal zakonodajo v Ameriki. Kljub temu, da dosega zmage, se zdi vedno bolj razdražen.

Oddelek za pravosodje ZDA je objavil novo serijo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Vrhovno sodišče je blokiralo napotitev nacionalne garde v Chicago. Volivci so izrazili svoje želje za božič. Poročilo tudi omenja zakonodajo v Venezueli.

Glavni kandidat CDU za deželne volitve v Porenju-Pfalškem, Schnieder, je obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah povečal rento za policiste, saj meni, da ta ne bi smela biti nižja od rente za zvezne policiste.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je bil pretekli teden za Ukrajino zgodovinski, saj so si zagotovili 90 milijard evrov pomoči za naslednji dve leti. Zelenski je poudaril, da bo Rusija morala plačati za vojno.

Kremljev tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je potrdil, da je Vladimir Putin pripravljen na dialog z Emmanuelom Macronom glede situacije v Ukrajini. Elizejska palača je to pripravljenost pozdravila in poudarila, da je cilj najti diplomatsko rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Podrobnosti in načini dialoga bodo določeni v prihodnjih dneh.

Načrt za zaseg zamrznjenega ruskega premoženja se je izjalovil, kar je po mnenju madžarskega časopisa The European Conservative ponižalo Evropsko komisijo in njeno predsednico Ursulo von der Leyen. Neuspeh zadnjega zasedanja sveta naj bi bil vrhunec dolgotrajnih sistemskih težav komisije.

Nemški kancler Friedrich Merc naj bi bil besen na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker ni podprl predloga o uporabi 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja na vrhu Evropske unije v Bruslju. Po poročanju britanskega časnika naj bi Macron izdal Merca in bo moral za to plačati. Macron se naj bi skril za italijansko premierko Giorgio Meloni.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

Rusko ministrstvo za promet je v soboto, 3. januarja 2026, sporočilo, da vprašanje uradne prekinitve letalskega prometa med Rusijo in Venezuelo trenutno ni predmet obravnave. Predstavnik ministrstva Nikolaj Šestakov je pojasnil, da so ruski letalski prevozniki že decembra 2025 prenehali opravljati lete v Caracas, vendar je bila ta odločitev sprejeta izključno na komercialni osnovi. Po navedbah ministrstva je bila začasna zaustavitev poletov posledica pomanjkanja zadostnega števila turistov, kar je povzročilo nerentabilnost linij. Kljub dejstvu, da komercialnih poletov trenutno ni, ruske oblasti poudarjajo, da uradna prepoved letalskega prometa ni bila uvedena. Odločitev o morebitni ponovni vzpostavitvi povezav bo tako v prihodnosti odvisna od tržnih razmer in povpraševanja potnikov, ne pa od političnih sankcij ali uradnih blokad s strani države.

Sodišče v egiptovskem letovišču Hurgada je kapitana turistične podmornice oziroma batiŝkafa obsodilo na dve leti zaporne kazni zaradi nesreče, ki se je zgodila konec marca in v kateri je umrlo sedem ruskih državljanov. Tragedija se je zgodila, ko je na krovu batiŝkafa, namenjenega ogledu podvodnega sveta, prišlo do vdora vode med vkrcavanjem ob morski ploščadi, zaradi česar se je plovilo hitro potopilo. Na krovu je bilo v času nesreče 45 turistov iz Rusije, med žrtvami pa je bila tudi deklica, ki je kasneje umrla v bolnišnici. Poleg kapitana, ki mu je tožilstvo očitalo povzročitev smrti iz malomarnosti, je bil obsojen tudi tehnični vzdrževalec plovila, ki mu je sodišče naložilo šest mesecev zaporne kazni. Oba obsojenca imata možnost plačila varščine za začasno izpustitev na prostost v primeru vložitve pritožbe na izrečeno sodbo. Obramba kapitana je med procesom neuspešno zahtevala ustanovitev neodvisne tehnične komisije, ki bi podrobneje raziskala vzroke za nenaden potop plovila. Odločitev sodišča predstavlja epilog tragičnega dogodka, ki je močno odmeval v ruskih in mednarodnih turističnih krogih.

Avstrijska vlada je določila, da bo 7. januarja, takoj po šolskih počitnicah, potekal prvi ministrski svet, kjer bo glavna tema turizem. Teden kasneje bo sledila še konferenca treh strankarskih voditeljev. 14. januarja naj bi ministrski svet sprejel sklepe po srečanju vodilnih.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini Machu Picchuja v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 ljudi je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi so tudi tuji turisti.

Človeški viri se v finančnem sektorju radikalno spreminjajo zaradi pospešene digitalizacije in razvoja umetne inteligence. Podjetja uvajajo agentno umetno inteligenco, ki avtonomno sprejema odločitve in optimizira delovne procese, kar spreminja tradicionalne modele poslovanja. V turizmu umetna inteligenca izboljšuje uporabniško izkušnjo in optimizira prihodke. Kljub napredku se pojavljajo tudi kritike glede pretirane porabe virov za razvoj umetne inteligence, medtem ko Bosch in VW Group vlagata v razvoj avtonomnih vozil, ki bi se obnašala kot ljudje. Do leta 2026 se pričakujejo velike spremembe v kadrovskih strukturah in pomembnosti posameznih vlog.

V gorah Vardousia v Fokidi so našli tri pogrešane planince in žensko mrtve. Pokopal jih je snežni plaz. Prizorišče dogodka je težko dostopno.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se odnosi med Rusijo in Japonsko še naprej poslabšujejo. Za ponovno vzpostavitev meddržavnih stikov mora Tokio opustiti neprijazno politiko.

Švicarske oblasti so potrdile identifikacijo trupla 15-letne Aliki Kalergi, ki je bila pogrešana od silvestrskega večera, ko je v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar. Dekle grškega porekla, ki je živelo v Švici, se je v času nesreče nahajalo v nočnem klubu Le Constellation, kjer se je zabavalo s svojimi prijatelji. Tragično novico sta prek družbenih omrežij potrdila njen oče in brat, ki sta se od Aliki poslovila z ganljivimi zapisi. Požar v priljubljenem lokalu je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, med katerimi so bili večinoma mladostniki in najstniki. Številni drugi so utrpeli hude poškodbe in se še vedno zdravijo v bolnišnicah. Družina Kalergi je od novega leta dalje dekle mrzlično iskala v bolnišnicah in upala na srečen konec, vendar so analize potrdile, da je ena izmed žrtev ognjenih zubljev. Preiskava incidenta še vedno poteka, prvi izsledki pa kažejo na uporabo pirotehnike v zaprtem prostoru.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v lokalu Le Constellation, umrlo šest italijanskih državljanov. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil, da so vse žrtve mladoletne, stare med 15 in 17 let. Med identifikacijskimi žrtvami so Giovanni Tamburi iz Bologne, Achille Barosi iz Milana, Emanuele Galeppini iz Genove, Chiara Costanzo iz Milana, Riccardo Minghetti iz Rima ter 15-letna Sofia Prosperi, ki je imela dvojno italijansko-švicarsko državljanstvo. Preiskava dogodka še poteka, vendar so preživeli opozorili na neustrezne varnostne pogoje v lokalu. Priče navajajo, da je bil prostor majhen in prenatrpan, kar je v trenutku nesreče močno otežilo evakuacijo, saj naj ne bi opazili jasnih izhodov v sili. Italijanske oblasti so že organizirale prevoz posmrtnih ostankov v domovino z vojaškim letalom, medtem ko so štiri ranjene osebe prepeljali na zdravljenje v bolnišnice v Milanu in Torinu. V mestu so danes pripravili tudi spominski pohod v čast žrtvam.

Po podatkih časnika New York Times, ki se sklicuje na vire, je število smrtnih žrtev ameriškega napada na Venezuelo doseglo 80, vključno s civilisti in pripadniki varnostnih sil. ZDA so izvedle obsežen napad na ozemlje Venezuele.

V smučarskem središču Hochzillertal-Kaltenbach na Tirolskem se je v ponedeljek zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 22-letni nemški državljan. Po podatkih lokalne policije je mladi smučar iz Gelsenkirchna med smuko po zahtevni črni progi nenadoma zapeljal z urejenega smučišča in padel približno 20 metrov globoko v prepad. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je moški zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Policija trenutno še preiskuje natančne vzroke in okoliščine padca, vendar za zdaj ni indicev o vpletenosti tretjih oseb. Nesreča se je zgodila v enem izmed najbolj priljubljenih tirolskih smučarskih središč, kjer so proge zaradi strmine in zaledenelih površin v tem času še posebej zahtevne. Truplo ponesrečenega so prepeljali v dolino, o dogodku pa so že obvestili nemške konzularne organe.

V Rostovski regiji se je število poškodovanih v prometni nesreči povečalo na štiri. Policija je aretirala voznika tovornjaka Mercedes, domnevnega povzročitelja množičnega trčenja na avtocesti M-4 "Don" v okrožju Aksaj, v katerem so umrle štiri osebe. Po predhodnih ugotovitvah je do nesreče prišlo zaradi kršitve prometnih pravil s strani voznika tovornjaka.

Švicarska kantonalna policija iz Valaisa je sporočila, da so preiskovalci uspešno identificirali trupla 24 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Med identificiranimi žrtvami je enajst mladoletnikov in šest tujih državljanov, med njimi tudi 39-letni Francoz. Tragični dogodek, ki se je zgodil med praznovanjem novega leta, je po zadnjih podatkih zahteval skupno 40 življenj, medtem ko je bilo 119 ljudi poškodovanih. Preiskava vzrokov požara, ki je opustošil priljubljeno zbirališče, še vedno poteka, medtem ko se oblasti trudijo identificirati preostale žrtve. Postopek identifikacije je zahteven zaradi stopnje poškodb teles, vendar strokovnjaki forenzične medicine nadaljujejo z delom, da bi družinam omogočili slovo od njihovih bližnjih. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v švicarskih zimskošportnih središčih v zadnjih desetletjih, ki je sprožila vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih objektih med množičnimi prireditvami.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba 4. januarja sestrelila še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila več telefonskih pogovorov, v katerih sta konstruktivno razpravljala o situaciji v Ukrajini. Trump je Putina obvestil, da ZDA Ukrajini niso dobavile raket Tomahawk. Politični analitik je izrazil mnenje, da srečanje med Putinom, Trumpom in Zelenskim ni nemogoče, vprašanje pa je, ali bi imeli o čem razpravljati.

Andrew Korybko poudarja, da obstajajo logični vojaški in strateški razlogi, zakaj Vladimir Putin ne želi osvojiti celotne Ukrajine. Tulsi Gabbard je obsodila poročilo Reutersa, ki trdi, da Putin ni opustil svojih ciljev zavzetja celotne Ukrajine, kot laž, ki spodkopava Trumpova prizadevanja za mir in tvega morebitno vročo rusko-ameriško vojno. Medtem naj bi se Putin pri vojaških operacijah v Ukrajini zanašal na rekrutiranje etničnih manjšin iz revnih regij Rusije, ukrajinski strokovnjaki pa opozarjajo, da je to morda najnevarnejši čas za Ukrajino.

Po poročanju različnih medijev, med njimi NYT, Diario Correo, El Nacional, Cubadebate in El Día, sta Nicolás Maduro in Cilia Flores v ponedeljek, 5. januarja, stopila pred Zvezno sodišče južnega okrožja New Yorka. Pričakovala se je njuna prisotnost pred zveznim sodnikom Alvinom K. Hellersteinom na Manhattnu ob 12:00 po lokalnem času (17:00 GMT).

Francoska prva dama Brigitte Macron je v nedeljo v nastopu na televiziji TF1 javno spregovorila o nedavnem incidentu, v katerem je aktivistke feminističnega kolektiva #NousToutes označila za »umazane tepežke« (sales connes). Izjava je bila posneta v začetku decembra v zakulisju predstave komika Aryja Abittana, ki so ga omenjene aktivistke skušale zmotiti zaradi obtožb o posilstvu, čeprav je bil postopek proti njemu kasneje ustavljen. Macronova je pojasnila, da so bili uporabljeni izrazi neprimerni, in se zanje opravičila, hkrati pa je dodala, da v določenih trenutkih ni »zmerna ženska« in da prevladajo čustva. Incident je v francoski javnosti sprožil buren odziv, zlasti med borci za pravice žensk, ki so prvi dami očitali nespoštljiv odnos do žrtev spolnega nasilja. Brigitte Macron je med promocijo dobrodelne akcije Pièces Jaunes poudarila, da njeni komentarji niso bili primerni za njeno vlogo, vendar je obenem skušala upravičiti svojo impulzivno naravo v zasebnih pogovorih. Odziv javnosti ostaja deljen, saj kritiki opozarjajo na neprimernost podpore komiku z zgodovino obtožb o nasilju, medtem ko podporniki poudarjajo pomen pravne domneve nedolžnosti.

Evropska unija je po padcu režima Nicolasa Madura pozvala k spoštovanju volje ljudstva kot edine poti za obnovo demokracije v Venezueli. Države članice so z izjemo Madžarske v nedeljo, 4. januarja 2026, izrazile nujnost po mirnem prehodu in umiritvi razmer v državi. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ob tem pozvala k splošni zadržanosti vseh vpletenih akterjev. Poziv prihaja le dan po dramatičnih dogodkih v Caracasu, kjer je bil v ameriški vojaški operaciji odstranjen dosedanji predsednik Nicolás Maduro. Bruselj poudarja, da je razrešitev krize mogoča le z vključujočim demokratičnim procesom, ki bo odražal dejansko politično voljo venezuelskih državljanov. Medtem ko so nekatere države članice, vključno z Grčijo, padec režima označile za novo upanje za državo, celotna povezava strmi k preprečevanju nadaljnjega nasilja in destabilizacije v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ostro posvaril podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez. Trump je dejal, da se bo Rodríguez, če ne bo ravnala po navodilih Washingtona, soočila s še težjimi posledicami, kot so doletele Nicolása Madura. Ta grožnja prihaja v času izjemno napetih odnosov med državama, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrili zaradi ameriških vojaških operacij na venezuelskem ozemlju. Trumpov ton je bil tokrat precej bolj agresiven kot na nedavni tiskovni konferenci, kjer je sprva kazal večjo mero zadržanosti. Poleg napetosti z Venezuelo je Trump v istem pogovoru ponovno obudil svojo kontroverzno idejo o nakupu Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Združene države Amerike prevzeti nadzor nad tem otokom zaradi strateških razlogov in geopolitične lege v Arktiki. Trumpovo vztrajanje pri tej ideji, ki jo je prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, še naprej povzroča nemir v mednarodnih diplomatskih krogih, zlasti med danskimi in grenlandskimi oblastmi, ki so takšne predloge že večkrat zavrnile kot nesprejemljive.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na ponovljene izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Frederiksenova je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ter poudarila, da razprave o aneksiji nimajo nikakršnega smisla. Danska vlada je jasno sporočila, da avtonomno ozemlje pod dansko krono ni naprodaj, takšne diplomatske pritiske pa označila za neprimerne. Odziv predsednice vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo Atlantic, v katerem je znova izrazil željo po strateški razširitvi ameriškega ozemlja na Arktiko. Kljub temu da so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za ta strateško pomemben otok, je trenutna danska administracija zavzela neomajno stališče pri zaščiti svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Incident je povzročil precejšnje napetosti v sicer tesnih diplomatskih odnosih med Københavnom in Washingtonom, hkrati pa je sprožil razprave o mednarodnem pravu in spoštovanju avtonomije manjših narodov.

Bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi najnovejših stališč oblasti v Severni Makedoniji, ki po mnenju Sofije odstopajo od evropskega konsenza iz leta 2022. Osrednji spor se vrti okoli akcijskega načrta za pravice skupnosti, ki bi ga moralo Skopje uvesti kot pogoj za nadaljevanje evropskih integracij. Bolgarska stran je poudarila, da je vprašanje jezika, v katerem bo dokument objavljen, notranja zadeva sosednje države, vendar je odločitev Skopja, da osnutek načrta svojim državljanom predstavi v angleščini, označila za težko razumljivo. Napetosti so se stopnjevale, ko je makedonski premier Hristijan Mickoski obtožil Bolgarijo, da nasprotuje načrtu, ker je napisan v makedonskem jeziku. Sofija je te navedbe zavrnila in spomnila, da je sprejetje načrta predvideno šele po vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar ostaja ključni pogoj za odpiranje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Kljub kritikam je bolgarsko zunanje ministrstvo pozdravilo pripravljenost Mickoskega, da v načrt vključi pripombe bolgarske skupnosti, in izrazilo pričakovanje, da bo ta obljuba izpolnjena v skladu z mednarodnimi standardi.

Madžarska je bila edina država članica Evropske unije, ki ni podprla izjave visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Kaje Kallas glede razmer v Venezueli. Dokument je bil objavljen na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

V primeru Menden policija ni ugotovila kršitev s strani policistov. Preiskave proti prizadetim se nadaljujejo. Policija ni sprožila disciplinskega postopka proti policistom.

V Moskvi sta bila ubita dva uslužbenca ruskega ministrstva za notranje zadeve, ki sta bila po navedbah ukrajinskih obveščevalnih služb vpletena v mučenje ukrajinskih vojnih ujetnikov. Do likvidacije je prišlo zaradi eksplozije v ruski prestolnici.

V Moskvi so ruski preiskovalci sporočili, da so v eksploziji umrli trije ljudje, vključno z dvema policistoma in mimoidočim. Eksplozija se je zgodila dva dni po tem, ko je avtomobilska bomba ubila visokega ruskega generala.

V eksploziji v Moskvi so umrli trije ljudje, med njimi dva prometna policista. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih smrtonosnega dogodka.

V noči na 24. december je na parkirišču v moskovski četrti Orehovo-Borisovo prišlo do eksplozije v bližini službenega vozila policije. V eksploziji so umrli trije ljudje: dva policista in moški, ki je sprožil eksplozivno napravo. Preiskovalci so sprožili kazensko preiskavo. Na istem območju je bil pred dvema dnevoma podtaknjen eksploziv pod vozilo generala Fanila Sarvarova. Po navedbah preiskovalcev sta policista opazila sumljivo osebo v bližini vozila, nakar je eksplozija ubila oba in storilca.

V Moskvi sta v noči s torka na sredo umrla dva policista v eksploziji blizu kraja, kjer je bil pred tem ubit ruski general. Ruski preiskovalni odbor je potrdil dogodek.

V eksploziji avtomobila v Moskvi, natančneje na ulici Jelecki, sta umrla dva policista, še dva pa sta bila hudo ranjena in prepeljana v bolnišnico. Eksplozija se je zgodila blizu policijske postaje.

Ruske oblasti so v Moskvi likvidirale mrežo tiskarn, ki so ponarejale dokumente, vključno s potnimi listi in diplomami. Pri tem so ustvarile več kot 2,6 milijarde rubljev prihodkov. Aretiranih je bilo 14 oseb.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je obrambnemu ministru in načelnikom vseh varnostnih služb ukazal takojšnjo izsleditev in prijetje storilcev brutalnega napada na tržnico Kasuwan Daji v zvezni državi Niger. Predsednik je v svojem ukazu poudaril nujnost vzpostavitve pravice za žrtve napada in zahteval takojšnjo rešitev vseh ugrabljenih oseb, ki so jih napadalci odvedli v neznano. V operacijo so vključene vojska, policija in obveščevalna služba DSS. Napad se je zgodil v nemirni regiji, kjer so tovrstni incidenti in ugrabitve za odkupnino pogosti. Tinubu je obljubil, da bodo storilci hitro privedeni pred sodišče, hkrati pa je varnostnim silam naročil okrepljeno prisotnost na kritičnih območjih. Dogodek znova izpostavlja zaostrene varnostne razmere v Nigeriji, kjer se vlada spopada z večplastnimi grožnjami, od terorističnih skupin do oboroženih tolp.

V severnem delu Nigerije, natančneje v zvezni državi Niger, so oboroženi napadalci v soboto zvečer izvedli smrtonosen napad na vas Kasuwan-Daji. Po podatkih lokalne policije je bilo ubitih najmanj 30 prebivalcev, večje število ljudi pa so napadalci ugrabili. Oborožene tolpe, ki so vdrle v naselje, so odprle ogenj na nezaščitene civiliste, hkrati pa so požgale lokalno tržnico in izropale trgovine z živili. Policija v okrožju Kabe trenutno izvaja iskalno akcijo za ugrabljenimi osebami, medtem ko so preživeli prebivalci ostali brez osnovnih zalog hrane. Napad se umešča v širši trend naraščajočega nasilja v regiji, kjer se varnostne sile spopadajo z vse pogostejšimi vpadi banditskih skupin in džihadističnih celic. Dogodek potrjuje krhko varnostno situacijo v osrednjem in severnem delu države, kjer so civilisti pogosto tarče za odkupnino ali maščevalne pohode.

V nigerijski zvezni državi Niger je v napadu na tržnico umrlo najmanj 30 oseb, večje število ljudi, vključno z otroki, pa so napadalci ugrabili. Po navedbah lokalne policije so napad izvedli oboroženi neznanci, ki jih oblasti pogosto označujejo kot razbojnike. Skupine so vdrle na območje tržnice in začele streljati na civiliste, kar je povzročilo kaos in številne smrtne žrtve na kraju dogodka. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja v osrednjem in severozahodnem delu Nigerije, kjer se lokalne skupnosti spopadajo s pogostimi vpadi oboroženih tolp. Te skupine se ukvarjajo predvsem z ugrabitvami za odkupnino in ropanjem dragocenosti. Nigerijske varnostne sile so po dogodku sprožile operacijo za izsleditev storilcev in reševanje ugrabljenih oseb, vendar so tovrstni pregoni v odročnih predelih države pogosto oteženi zaradi zahtevnega terena.

V grškem mestu Patras je prišlo do stopnjevanja napetosti in nasilnih incidentov po tragični smrti 30-letnega moškega, ki je podlegel poškodbam po pretepu v nočnem klubu Avantaz. Skupina ljudi, za katere se domneva, da so sorodniki in prijatelji pokojnika, je v znak maščevanja vdrla v kavarno, ki je v lasti istega podjetnika kot omenjeni nočni klub. Napadalci so povzročili obsežno materialno škodo in lokal popolnoma razdejali. Do povračilnih ukrepov je prišlo kmalu po tem, ko je 30-letni oče šestih otrok umrl zaradi posledic brutalnega pretepanja, ki se je zgodilo v nedeljo zgodaj zjutraj na ulici Agios Andreas. Po poročanju lokalnih medijev je spor, ki je vodil v smrtno obsodbo mladega moškega, sprožil nepomemben nesporazum med dvema skupinama gostov. Policija v mestu ostaja v stanju pripravljenosti, saj se oblasti bojijo nadaljnjega stopnjevanja nasilja med vpletenimi stranmi.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

Španski mediji so poročali o napetem katalonskem derbiju, v katerem je vratar Barcelone Joan García, nekdanji član Espanyola, bil tarča številnih žaljivk in transparentov s strani navijačev domačega kluba. Kljub pritiskom je García blestel na vratih, medtem ko sta Dani Olmo in Robert Lewandowski z goloma zagotovila zmago Barceloni. Mediji so izpostavili, da je García s svojo predstavo zasenčil tudi selektorja De la Fuenteja in se potegoval za najboljšega vratarja v Španiji.

V začasnem centru za pridržanje migrantov v kraju Agia v bližini Hanije na grškem otoku Kreta so v soboto opoldne izbruhnili siloviti nemiri. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medijev se je spor vnel med skupinami različnih narodnosti, kar je preraslo v množični pretep. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico v Haniji prepeljali med osem in dvanajst oseb, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija in obalna straža sta s hitrim posredovanjem uspeli umiriti razmere v objektu. Incident razkriva kritične razmere v prenapolnjenem centru, kjer je trenutno nastanjenih 471 oseb, večinoma moških. Razmere v objektu so po navedbah lokalnih virov nevzdržne, saj so kapacitete močno presežene. Glavni razlog za zadrževanje migrantov v neprimernih prostorih na Kreti so polne zmogljivosti drugih centrov v celinski Grčiji, predvsem v Malakasi in na severu države, kar onemogoča njihovo premestitev v primernejše objekte. Grško ministrstvo za pomorstvo situacijo spremlja, vendar ostajajo logistični izzivi pri premestitvah nerešeni.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijsko postajo NBC izjavil, da so razprave o novih volitvah v Venezueli po nedavnih dogodkih še preuranjene. Rubio je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s tistimi, ki trenutno izvajajo oblast v državi, vendar je hkrati izdal jasno opozorilo trenutnim strukturam moči. Njegove izjave prihajajo po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile ujele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Državni sekretar je v oddaji Meet the Press odločno zagovarjal legitimnost ameriške operacije v Venezueli. Na vprašanja o pomanjkanju odobritve kongresa za zajetje Madura je odgovoril, da za tovrstno natančno določeno misijo predhodno soglasje zakonodajne veje oblasti ni bilo potrebno. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ZDA, ki so Madura obtoževale narkoterorizma in vodenja kriminalnih kartelov, kar je privedlo do njegovega končnega odstopa oziroma odstranitve z oblasti.

Vodstvo stranke Vse progresivni kongres (APC) v lokalnem vladnem območju Ahoada West v nigerijski zvezni državi Rivers je uradno razglasilo svojo politično zvestobo ministru za zvezno prestolnico Nyesomu Wikeju. Predstavniki stranke so poudarili, da bodo pri vseh odločitvah glede splošnih volitev leta 2027 sledili izključno njegovim navodilom in usmeritvam. Predsednik lokalne stranke Rejoice Otobo je ob tem izpostavil, da podpora temelji na preteklih dosežkih Wikeja v času njegovega guvernerskega mandata v tej regiji. Ta poteza dodatno potrjuje močan politični vpliv Wikeja, ki kljub delovanju v zvezni vladi ohranja ključno vlogo v domači državi Rivers. Strankarski voditelji so obljubili popolno mobilizacijo in usklajenost z ministrovimi prihodnjimi strateškimi potezami, kar nakazuje na utrjevanje njegovega položaja pred prihajajočim volilnim ciklom. Dogodek se je odvil v okviru srečanja za zahvalo, kjer so lokalni veljaki javno potrdili, da ljudje na terenu ne bodo odstopali od Wikejeve politične poti.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.

Anushka Asthana poroča izpred pripora, kjer zadržujejo Nicolása Madura. Medtem venezuelska začasna vlada sporoča, da še vedno podpira Madura, ki v newyorškem priporu čaka na obtožbe v zvezi z mamili.

Mjanmarska vojaška oblast je v nedeljo ob 78. obletnici neodvisnosti države od Velike Britanije razglasila amnestijo za več kot 6.100 zapornikov in skrajšala kazni številnim drugim zapornikom. Po poročanju državne televizije MRTV je vodja vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, pomilostil skupno 6.134 oseb, med katerimi je tudi 52 tujcev, ki bodo po izpustitvi izgnani iz države. Ukrep ne velja za obsojence, ki prestajajo kazni zaradi hujših kaznivih dejanj, kot sta umor ali posilstvo, oziroma za tiste, ki so zaprti na podlagi posebnih varnostnih zakonov. Za zdaj ostaja nejasno, ali so med izpuščenimi tudi tisoči političnih zapornikov, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški vladavini. Amnestija je bila objavljena v času, ko vojaška vlada izvaja enomesečni, tristopenjski volilni proces. Kritiki vojaškega režima trdijo, da so te volitve zgolj poskus dajanja videza legitimnosti trenutnemu stanju v državi. Izpustitev spremlja opozorilo, da bodo morali pomiloščenci v primeru ponovitve kaznivega dejanja odslužiti tako novo kot preostanek stare kazni.

Zaključeno je štetje glasov s volišč zunaj Kosova za volitve v skupščino začasnih prištinskih institucij. Gibanje Samoopredelitev je osvojilo 50,02 odstotka glasov.

V Venezueli se razmere po nedavnih predsedniških volitvah zaostrujejo, saj prebivalci poročajo o mešanici upanja in močnega strahu pred morebitnim nasiljem. Priče navajajo, da so noči v državi polne napetosti, medtem ko opozicija in mednarodna javnost opozarjata na nepravilnosti pri preštevanju glasov. Po navedbah očividcev se ljudje spopadajo z negotovostjo glede prihodnosti, saj oblasti krepijo nadzor nad javnim življenjem, kar omejuje svobodo gibanja in izražanja. Dogajanje na ulicah venezuelskih mest odraža globoko polarizacijo družbe. Medtem ko privrženci sedanjega režima proslavljajo, se velik del prebivalstva boji povračilnih ukrepov državnih varnostnih sil. Poročila s terena nakazujejo na povečano prisotnost oboroženih skupin, ki podpirajo vlado, kar še dodatno stopnjuje pritisk na civilno prebivalstvo, ki si želi demokratičnih sprememb in gospodarske stabilizacije države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Ruske sile so v Rostovski oblasti odbile napad ukrajinskih brezpilotnih letal, je sporočil guverner regije, Jurij Sljusar. Podrobnosti o napadu in škodi niso znane.

V osmih okrožjih Rostovske regije v Rusiji so ponoči odbili napade brezpilotnih letalnikov. Guverner regije Jurij Slusar je sporočil, da so bili napadi odbiti v Čertkovskem, Oktjabrskem selskem, Ust-Doneckem, Aksajskem, Rodionovo-Nesvetajskem, Konstantinovskem, Tarasovskem in Dubovskem okrožju. Poškodovan je bil del zasebne posesti, v Aksajskem okrožju pa je zagorela stanovanjska hiša v gradnji.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Ruska vojska je sporočila, da je izvedla napade na ukrajinska podjetja vojaško-industrijskega kompleksa in energetske objekte, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Napadi so bili izvedeni kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Uporabljeno je bilo visoko natančno orožje dolgega dosega, vključno s hipersoničnimi raketami »Kinžal«. Cilji napada so bili doseženi, uničeni so bili tudi proizvodni obrati za brezpilotna letala in začasne lokacije ukrajinskih oboroženih sil ter tuji najemniki. Sredstva protizračne obrambe so sestrelila 78 brezpilotnih letal.

Po vojni v Ukrajini se je Nizozemska začela pripravljati na možno konfrontacijo z Rusijo. Minister za obrambo Ruben Brekelmans in poveljnik oboroženih sil Onno Eichelsheim sta spregovorila o tem, kaj lahko Nizozemska pričakuje v primeru konflikta.

Ukrajinske varnostne službe so okrepile operacije z droni in sabotaže proti ruskim bojnim letalom in podmornicam. Analitiki menijo, da je to odgovor na nenehne ruske raketne napade na ukrajinska mesta in energetsko infrastrukturo. Cilj teh napadov je oslabiti ruske vojaške zmogljivosti in zmanjšati pritisk na ukrajinska mesta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je jesenski nabor vojakov predčasno končal. Kampanja se je uradno zaključila, s čimer so prenehali z novačenjem novih vojakov v rusko vojsko.

Ano Turtiainen, finski politik, je izjavil, da je pripravljen sodelovati v boju proti svojim rojakom Fincem na fronti. Ta izjava je bila označena kot "temeljna izdaja lojalnosti" in je sprožila ostro kritiko v finski družbi.

V izraelskem napadu z brezpilotnim letalnikom na avtomobil v južnem Libanonu sta bili ubiti dve osebi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Napad se je zgodil kljub prekinitvi ognja, ki velja od konca leta 2024.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno odprl vprašanje nakupa Grenlandije, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike to ozemlje potrebujejo zaradi njegovega strateškega pomena. Grenlandija, ki je avtonomni del danskega kraljestva in hkrati del območja NATO, predstavlja ključno točko v Arktiki, kjer se vse močneje križajo interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Danska stran se je na te trditve ponovno odzvala z zavrnitvijo in poudarkom na avtonomiji otoka. Obenem je Trump stopnjeval napetosti z Venezuelo, ko je po nedavnih vojaških operacijah v tej državi javno zagrozil venezuelski podpredsednici. Njegove izjave prihajajo neposredno po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na venezuelskem ozemlju, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Predsednik je s temi napovedmi potrdil svoje ambicije po širjenju ameriškega vpliva tako na arktičnem severu kot v Latinski Ameriki.

Venezuelski minister obrambe, Vladimir Padrino Lopez, je v televizijskem nagovoru obtožil ameriške vojake, da so med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene Silie Flores pobili večino njune osebne straže in naključne civiliste.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je sporočil, da je bil med sobotno obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike ubit večji del varnostne ekipe predsednika Nicolasa Madura. Do spopadov je prišlo med nočno operacijo, v kateri so ameriške sile vdrle v državo z namenom prijetja ključnih predstavnikov venezuelskega režima. Padrino je dogodek označil za neposredno tujo agresijo, medtem ko razmere v državi ostajajo izjemno napete. Operacija, ki je vključevala zračne napade in kopensko posredovanje posebnih enot, se je končala z zajetjem predsednika Madura in njegove soproge. Kljub aktivaciji vseh nacionalnih obrambnih načrtov venezuelske sile niso uspele preprečiti ameriškega prodora do ključnih vladnih objektov. Minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napade označil za delno uspešne z vidika napadalca, pri čemer so izgube v vrstah predsedniške garde po najnovejših podatkih kritične.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Jemenska uradna vojska, ki jo podpira Savdska Arabija, je ponovno prevzela nadzor nad mestom Mukala, glavnim mestom province Hadramut. Posnetki tiskovne agencije AP prikazujejo lokalno prebivalstvo, ki pozdravlja pripadnike Nacionalnih obrambnih sil, ki predstavljajo mednarodno priznano vojsko Jemna. Operacija predstavlja pomemben povratek vladnih sil v regijo, ki je bila pod pritiskom separatističnih skupin. Prejšnji mesec so regiji Mahra in Hadramut, vključno z Mukalo, zavzeli uporniki Južnega prelaznega sveta. Ponovno zavzetje mesta s strani vladnih sil nakazuje na zaostritev notranjih bojev med frakcijami, ki so se v preteklosti skupaj borile proti uporniškim Hutijem, vendar ostajajo globoko razdeljene glede prihodnosti južnega Jemna. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se humanitarna kriza ob nenehnih spopadih še naprej poglablja.

Po aretaciji Nicolása Madura je obrambni minister Vladimir Padrino López podprl Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele. López je pozval prebivalstvo, naj nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Razkrito je bilo, da je Delcy Rodriguez študirala pravo v Franciji in je hči gverilca. Opisana je kot ključna osebnost chavističnega režima.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil zajet v obsežni vojaški operaciji oboroženih sil Združenih držav Amerike in odpeljan iz države. Po prvih poročilih iz Caracasa je med operacijo življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in venezuelskimi vojaki. Ameriški senator Marco Rubio je potrdil, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje novega venezuelskega vodstva in ohranil pritisk na državo, če ne bo prišlo do korenitih demokratičnih sprememb. Ameriška stran je ob tem izrazila pripravljenost na sodelovanje z novo venezuelsko vlado, v kolikor bo ta sprejemala ustrezne odločitve. Zaradi nenadnega prevrata in ujetja predsednika je Organizacija ameriških držav (OAS) že sklicala izredno zasedanje stalnega sveta, na katerem bodo analizirali krizne razmere v državi in morebitne posledice za regijo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Madurovim režimom, ki so ga ZDA obtoževale narkoterorizma in kršitev človekovih pravic. Trenutno stanje v prestolnici ostaja negotovo, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje uradne odzive ostalih regionalnih sil.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se po prijetju in odstranitvi z oblasti nahaja v zveznem priporu Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu v New Yorku. Gre za zloglasni objekt, ki ga že dlje časa pretresajo obtožbe o slabih bivalnih razmerah, korupciji in nasilju. V preteklosti so nekateri ameriški sodniki celo zavrnili pošiljanje obtožencev v to ustanovo zaradi neustreznih higienskih pogojev in varnostnih tveganj. Ustanova, ki je bila odprta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je gostila več odmevnih zapornikov, vključno z glasbenikoma Seanom Combsom in R. Kellyjem ter Ghislaine Maxwell. Madurova prisotnost v zaporu v Združenih državah Amerike predstavlja velik premik v mednarodnih odnosih in pravosodnih postopkih proti nekdanjim državnim voditeljem. Varnostni ukrepi v okolici zapora so močno poostreni, saj oblasti pričakujejo morebitne proteste in visoko stopnjo tveganja, povezano z bivšim venezuelskim voditeljem.

Prebivalci srbskega mesta Pančevo so danes s stene stanovanjske zgradbe odstranili sovražni grafit, ki je vseboval grožnje bošnjaškemu prebivalstvu v Novem Pazarju in Sjenici. Napis je ti dve mesti primerjal z Vukovarjem in Srebrenico, kar neposredno namiguje na vojne grozote in genocid iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Preden so občani z barvo prekrili sporno vsebino, so dogodek prijavili lokalni policiji, ki je opravila ogled kraja. Odzval se je tudi minister Usame Zukorlić, ki je izrazil hvaležnost prebivalcem Pančeva za njihovo hitro in odgovorno reakcijo. Poudaril je, da se Bošnjaki ne bojijo dejanj posameznikov, ki jih je označil za strahopetce, hkrati pa je izpostavil pomen solidarnosti med državljani pri preprečevanju širjenja mednacionalnega sovraštva v Srbiji.

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, da bi obravnaval vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Zahtevo za srečanje je vložila Kolumbija, ki opozarja na morebitne kršitve Ustanovne listine ZN in nevarno vzpostavljanje precedensov v mednarodni politiki. Poleg Varnostnega sveta se bo v nedeljo sestala tudi Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), kar kaže na visoko stopnjo diplomatske mobilizacije v regiji. Kriza je v prostorih Združenih narodov sprožila ostra opozorila o prednosti človekovih pravic nad političnimi interesi. Generalni sekretar ZN António Guterres je že pred tem izrazil globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, saj ameriška operacija, ki je vključevala bombardiranje prestolnice Caracas, predstavlja drastično zaostritev večmesečnih napetosti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, medtem ko regionalne organizacije pozivajo k spoštovanju suverenosti in mednarodnega prava.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Papež Leon XIV. je izrazil globoko zaskrbljenost nad aktualnim dogajanjem v Venezueli, kjer so razmere po poročilih o aretaciji predsednika Nicolása Madura postale izjemno napete. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril nujnost spoštovanja pravne države, kot jo določa venezuelska ustava, ter pozval k doslednemu varovanju človekovih pravic vseh državljanov. Po papeževih besedah mora dobrobit venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi in političnimi preudarki. Vatikan prek svojih diplomatskih kanalov pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej latinskoameriški državi, ki se že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Papež je pozval k miru in pravičnosti ter poudaril, da je zagotavljanje suverenosti države in uveljavljanje moči zakona ključno za stabilizacijo razmer. Njegov odziv prihaja v času, ko mednarodna skupnost pričakuje pojasnila glede pravnega statusa vodilnih politikov v državi.

Predsednik turškega nogometnega prvoligaša Trabzonspor, Ertuğrul Doğan, je objavil novoletno poslanico, v kateri je poleg športnih ambicij izrazil solidarnost s Palestino. V svojem nagovoru je poudaril, da bo klub pod njegovim vodstvom v prihajajočem letu še naprej deloval z enako zavzetostjo in odločnostjo, da bi ekipo popeljali do prihodnosti, ki si jo zasluži. Doğan je ob tem vsem zaželel zdravje, mir in upanje, hkrati pa je poseben poudarek namenil razmeram v Palestini, kar odraža širšo družbeno držo kluba v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko klub pod njegovim vodstvom išče stabilnost in pot nazaj v vrh turškega nogometa. Doğan je v svojem sporočilu javnosti poudaril pomen enotnosti in vztrajnosti, ki sta ključni za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova omemba Palestine v športnem kontekstu novoletnih želja je pritegnila pozornost turških medijev, saj združuje športne ambicije z odločnim humanitarnim sporočilom v obdobju praznovanj ob prehodu v novo leto.

Hrvaška policija preiskuje transparent z ustaškim pozdravom "Za dom spremni", ki so ga izobesili navijači Dinama. Poslanka stranke Možemo! Sandra Benčić je obsodila transparent in poudarila, da vsakršno pozivanje k Neodvisni državi Hrvaški (NDH) ogroža ustavne temelje Hrvaške. Benčić je dodala, da je "Za dom spremni" hrvaška različica nacističnega pozdrava.

Iran si je prizadeval preprečiti, da bi bila tekma svetovnega prvenstva leta 2026 med Iranom in Egiptom v Seattlu posvečena LGBTQ+ skupnosti. Iranski uradniki so izrazili, da je takšen dogodek nesprejemljiv, saj tekma sovpada z islamskim žalnim mesecem.

Predsednik Iranske nogometne zveze je izrazil nezadovoljstvo nad možnostjo, da bi bila tretja tekma iranske reprezentance na svetovnem prvenstvu obarvana z mavričnimi barvami, kar kaže na njegovo nasprotovanje simbolom LGBT skupnosti.

Kocaelispor je v prvi tekmi skupine C turškega pokala Ziraat Türkiye Kupası doma premagal Erzurumspor FK s 3:1, dva gola je dosegel Churlinov. Po tekmi je trener Erzurumsporja FK, Serkan Özbalta, izjavil, da ekipa potrebuje 3-4 okrepitve.

Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je presenetil obiskovalce maroške restavracije Dar lbahja v Queensu, ko se jim je pridružil pri ogledu tekme afriškega pokala med Marokom in Komori. Mamdani, ki je musliman, je delil navdušenje s podporniki maroške reprezentance, med katerimi so bili tudi znani osebnosti, kot so Jamel Debbouze, Gad Elmaleh in Roschdy Zem. Maroko je tekmo dobil z 2:0.

Mozambik je s presenetljivo zmago 3:2 proti Gabonu na Afriškem pokalu narodov 2025 okrepil svoje možnosti za uvrstitev v osmino finala. Gabon, kljub prisotnosti Aubameyanga, se je znašel v težkem položaju in je blizu izpada iz tekmovanja.

Afriški pokal narodov 2025 v Maroku se nadaljuje s tekmami skupin C in D. Senegal, ki velja za enega od favoritov, se bo pomeril z Bocvano, medtem ko bo Nigerija, finalist zadnje izvedbe, igrala proti Tanzaniji. Tekme bodo potekale 23. decembra, pri čemer se bodo reprezentance borile za uvrstitev v osmino finala.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je brez oskrbe pustil več deset tisoč gospodinjstev. Berlinski župan Kai Wegner je potrdil, da je bil vzrok za izpad namerno podtaknjen požar na kabelski infrastrukturi, za katerim po navedbah lokalnih oblasti stojijo levičarski ekstremisti. Napad na ključno energetsko omrežje je povzročil prekinitev dobave elektrike, ki je številni prebivalci niso imeli niti več ur po incidentu. Preiskovalni organi in tehnične ekipe so nemudoma začeli z deli za vzpostavitev ponovne oskrbe in zbiranjem dokazov o storilcih. Nemške oblasti so incident označile za nevaren poseg v kritično infrastrukturo mesta. Čeprav se oskrba postopoma vrača, incident sproža vprašanja o varnosti energetskih objektov v prestolnici. Župan Wegner je obsodil dejanje in poudaril, da tovrstni napadi ogrožajo osnovne storitve in varnost vseh meščanov.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je zaradi obsežnega izpada električne energije brez oskrbe ostalo več deset tisoč gospodinjstev, popravila pa bodo po napovedih operaterja Stromnetz Berlin trajala vse do četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okraju Lichterfelde, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture nad Teltowskim kanalom. Operaterji pojasnjujejo, da je sanacija izjemno kompleksna, saj zahteva delo v sterilnem okolju in uporabo različnih tehnoloških postopkov za vzpostavitev nadomestnih sistemov. Razmere dodatno otežujejo nizke temperature in snežne razmere, ki upočasnjujejo terensko delo tehničnih ekip. Policija dogodek še vedno preiskuje kot sum požiga, medtem ko mestne oblasti zagotavljajo nujno pomoč prizadetim prebivalcem. Strokovnjaki poudarjajo, da je obnova kabelskega mostu, ki povezuje kritična vozlišča v omrežju, logistično zahtevna, saj morajo delavci vzpostaviti začasne povezave, ki bodo zdržale obremenitev v zimskem obdobju, dokler trajna sanacija ne bo zaključena.

Levičarska ekstremistična anarhistična skupina Vulkangruppe je prevzela odgovornost za nameren požig v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije v jugozahodnem delu nemške prestolnice. Po poročanju nemškega časnika Tagesspiegel so člani skupine dejali, da je bil njihov napad usmerjen proti energetski infrastrukturi. Incident je povzročil prekinitev oskrbe z elektriko za več deset tisoč gospodinjstev in podjetij, kar je sprožilo obsežno preiskavo nemških varnostnih organov. Nemška policija incident obravnava kot politično motivirano dejanje. Skupina Vulkangruppe je že v preteklosti izvajala podobne sabotaže, s katerimi so skušali opozoriti na okoljska vprašanja in nasprotovanje kapitalističnemu sistemu. Oblasti trenutno preverjajo avtentičnost njihovega priznanja, medtem ko so tehnične ekipe delale na vzpostavitvi omrežja. Napad je ponovno odprl vprašanje o ranljivosti kritične infrastrukture v velikih evropskih mestih pred napadi domačih ekstremističnih skupin.

Po uničujoči požarni katastrofi v Crans-Montani je švicarski zvezni predsednik napovedal nacionalni dan žalovanja s spominsko slovesnostjo in minuto molka, ki bo potekala v petek.