Evropska unija je po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli pozvala vse vpletene strani k miru, zadržanosti in preprečevanju nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Evropska služba za zunanje delovanje je v uradni izjavi poudarila nujnost iskanja mirne in diplomatske rešitve nastale krize. Dokument, ki je bil objavljen v četrtek zvečer, je podprlo 26 od 27 držav članic Evropske unije, medtem ko ena država članica podpore izjavi ni podala.
Poziv prihaja v času povečanih mednarodnih tveganj, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile vojaške operacije v tej južnoameriški državi. Diplomatski viri v Bruslju navajajo, da je cilj skupne izjave preprečiti širši regionalni konflikt in zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva. Kljub skoraj popolni enotnosti znotraj povezave, pomanjkanje soglasja vseh članic nakazuje na določena notranja razhajanja glede zunanjepolitičnih vprašanj v odnosu do Washingtona in Caracasa.
Izjave
"Evropska unija po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli poziva vse strani k miru in zadržanosti, da bi preprečili eskalacijo, ter k mirnemu reševanju krize."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije kot članice Evropske unije, saj se od države pričakuje uskladitev stališč znotraj povezave. Morebitna destabilizacija Venezuele in vpletenost ZDA lahko vplivata na globalne energetske trge in varnostno arhitekturo, kar posredno vpliva na slovensko gospodarstvo.
Slovenija tradicionalno podpira mirno reševanje sporov in enotno zunanjo politiko EU, zato je vprašanje, katera država članica ni podprla izjave, ključno za slovensko diplomatsko pozicioniranje v Bruslju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi.
Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.
Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v imenu 26 držav članic podala uradno izjavo o razmerah v Venezueli, s katero je pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov. Dokument, ki ga je zavrnila le Madžarska, poudarja, da je spoštovanje volje venezuelskega ljudstva edini možni način za rešitev dolgotrajne krize in ponovno vzpostavitev demokracije v državi.
Izjava prihaja kot odgovor na zaostrene razmere po aretaciji Nicolasa Madura in poudarja nujnost mirne tranzicije. Kljub prizadevanjem za enotno zunanjepolitično držo povezave, Madžarska s svojim odstopom od skupne izjave ponovno izpostavlja notranje delitve znotraj EU glede vprašanj latinskoameriške diplomacije. Evropska unija je v besedilu izrazila pričakovanje, da bodo venezuelske oblasti zagotovile varnost vseh državljanov in omogočile demokratične procese brez prisile ali nasilja.
Evropska unija je ostro obsodila odločitev Združenih držav Amerike o uvedbi vizumskih omejitev za pet evropskih državljanov in opozorila, da bo sprejela odločne ukrepe za zaščito suverenosti bloka. Kaja Kalas je potezo označila za nesprejemljivo in izziv evropski suverenosti. ZDA so zavrnile izdajo viz za pet uradnikov in aktivistov EU, kar je v Bruslju povzročilo ogorčenje.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav.
V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.
Dogajanje neposredno vpliva na zunanjo politiko Slovenije kot članice Evropske unije, saj se od države pričakuje uskladitev stališč znotraj povezave. Morebitna destabilizacija Venezuele in vpletenost ZDA lahko vplivata na globalne energetske trge in varnostno arhitekturo, kar posredno vpliva na slovensko gospodarstvo.
Slovenija tradicionalno podpira mirno reševanje sporov in enotno zunanjo politiko EU, zato je vprašanje, katera država članica ni podprla izjave, ključno za slovensko diplomatsko pozicioniranje v Bruslju.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.