Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Neimenovani predstavnik iranske vlade je pojasnil, da vrednost 112.500 iranskih rialov za ameriški dolar ne predstavlja novega stalnega tečaja prednostne valute. Po njegovih besedah gre le za začasni ukrep, namenjen nadzorovanju cen na domačem trgu v trenutnem prehodnem obdobju. Vlada namerava v prihodnje zagotavljati devize za uvoz ključnih dobrin prek tki. druge dvorane deviznega trga, kjer se tečaji oblikujejo bolj prosto. Uradnik je poudaril, da je bila trenutna osnovna vrednost za izračun namenoma določena nekoliko nižje od tržne, da bi preprečili nenadne skoke cen življenjskih potrebščin. Kljub temu je poudaril, da ta številka ne bo trajno fiksirana, saj se država spopada z valutnimi pritiski in inflacijo. Ukrep odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira gospodarstvo sredi mednarodnih sankcij in nihanj na energetskem trgu.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Evropski borzni indeksi so se v trgovanju 6. januarja gibali neenotno, vendar so ostali blizu rekordnih vrednosti, ki so jih dosegli v obdobju pozitivnega razpoloženja na trgih. Vlagatelji so svojo pozornost usmerili predvsem v analizo predhodnih podatkov o inflaciji v Franciji ter z negotovostjo pričakovali objavo ključnega poročila o nemški inflaciji. Na surovinskih trgih je bilo zaznati trend padanja cen nafte, medtem ko je cena zlata sočasno naraščala, kar odraža previdnost vlagateljev sredi gospodarskih negotovosti. Čeprav so se nekatere borze soočale z nihanji, so splošni kazalniki ostali razmeroma visoki, kar kaže na vzdržljivost evropskega kapitalskega trga. Napetosti na energetskem trgu so dodatno vplivale na gibanje cen surovin, kjer so vlagatelji ocenjevali vpliv makroekonomskih kazalnikov na prihodnje odločitve centralnih bank. Francoski podatki o inflaciji so bili sprejeti kot pomemben indikator za širše evroobmočje, vendar bo šele nemški izračun ponudil jasnejšo sliko o pritisku cen na evropsko gospodarstvo. Analitiki ocenjujejo, da so se cene zlata zvišale zaradi iskanja varnih naložb v času, ko se pričakujejo novi podatki o stabilnosti cen v največjem evropskem gospodarstvu. Trgovanje je tako minilo v znamenju pričakovanj in prilagajanja portfeljev pred ključnimi objavami.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Nizozemski klub navijačev Oranje je izrazil resno zaskrbljenost nad visokimi cenami vstopnic in potnih stroškov za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu. Po njihovih izračunih bi navijač, ki bi želel spremljati reprezentanco Nizozemske vse do finala, samo za vstopnice odštel najmanj 5.912 evrov. Predsednik navijaškega kluba je poudaril, da prvenstvo ni več namenjeno običajnim podpornikom, saj skupni stroški, ki vključujejo polete, nastanitve in vstopnice, postajajo nevzdržni. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da bi lahko posamezen obiskovalec za eno samo tekmo odštel med 3.000 in 4.000 evri, če upoštevamo vse logistične stroške. Takšna cenovna politika po mnenju organiziranih navijaških skupin ogroža dostopnost športa in tradicijo spremljanja reprezentančnih tekmovanj v živo. Organizatorji se spopadajo z vedno glasnejšimi očitki o elitizmu in komercializaciji nogometa na račun tistih, ki šport spremljajo najbolj zvesto.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Direktor srbskega Republiškega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Relja Ognjenović je potrdil, da se je z zadnjo uskladitvijo pokojnin v višini 12,2 odstotka zvišal tudi najnižji znesek pokojnine. Po novih izračunih najnižja pokojnina za kategoriji zaposlenih in samostojnih dejavnosti znaša 31.092 dinarjev, kar vpliva na socialno varnost velikega števila upokojencev v državi. Za kategorijo kmetov se je najnižja pokojnina povzpela na 24.443 dinarjev. Zvišanje ne vključuje zgolj osnovnih pokojnin, temveč se za enak odstotek zvišujejo tudi ostale pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vodstvo sklada je ob tem poudarilo, da bodo določene oblike pomoči in dodatkov veljale tudi v letu 2026, kar zagotavlja dolgoročnejšo predvidljivost za najranljivejše skupine prebivalstva. Ukrep je del širše vladne politike prilagajanja prejemkov inflacijskim pritiskom in rasti življenjskih stroškov v regiji.

Iranska organizacija za socialno varnost (Tamin Ejtema'i) je izdala uradni poziv vsem svojim zavarovancem, naj v digitalnem sistemu čim prej posodobijo svoje aktivne bančne račune in telefonske številke. Namen tega ukrepa je optimizacija in pospešitev zagotavljanja storitev na daljavo, kar bo omogočilo učinkovitejšo komunikacijo in hitrejša izplačila brez potrebe po fizičnem obisku uradov. Organizacija poudarja, da je točnost podatkov ključna za nemoteno izvajanje neposrednih storitev v okviru njihovega informacijskega sistema. S tem korakom želi institucija zmanjšati birokratske ovire in zagotoviti, da vsa finančna nadomestila ter obvestila dosežejo prave prejemnike v najkrajšem možnem času. Posodobitev podatkov je del širše digitalizacije javne uprave, ki zavarovancem omogoča lažji dostop do njihovih pravic in socialnih ugodnosti preko spletnih platform.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, s katero izražajo nezadovoljstvo z ukrepi v proračunu za socialno varnost, ki po njihovem mnenju ogrožajo njihovo svobodo delovanja. Ministrica za zdravje je sprejela ukrepe za zagotovitev stalne zdravstvene oskrbe in opozorila, da bo v primeru ogrožanja javnega zdravja posegla po rekvizicijah.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

Povprečna letna inflacija v Nemčiji je leta 2025 znašala 2,2 odstotka, kar je enaka raven kot v predhodnem letu, je v poročilu navedel nemški zvezni statistični urad. Po obdobju izrazite rast cen v preteklih letih se je pritisk na cene le rahlo umiril, pri čemer so k skupni rasti cen najbolj prispevale podražitve storitev, zavarovanj, potovanj in živil. Nasprotno so se cene energentov v tem obdobju znižale, kar je delno ublažilo splošno rast življenjskih stroškov. Ekonomisti napovedujejo, da se bo trend zmerne inflacije nadaljeval tudi v prihodnje. Po njihovih ocenah bo stopnja rasti cen tudi leta 2026 ostala nad mejo dveh odstotkov. Čeprav se val visoke inflacije iz preteklosti umirja, ostajajo podražitve na področju storitvenih dejavnosti opazne in še naprej vplivajo na kupno moč potrošnikov v največjem evropskem gospodarstvu.

Turški državni vrh je za ta teden sklical ključni sestanek, na katerem bodo obravnavali povišanje najnižjih pokojnin v državi. Na srečanju bodo sodelovali podpredsednik države Cevdet Yılmaz, minister za zakladnico in finance Mehmet Şimşek, minister za delo in socialno varnost Vedat Işıkhan ter vodja poslanske skupine vladajoče stranke Abdullah Güler. Namen srečanja je oblikovanje novega regulativnega okvira, ki bi izboljšal finančni položaj najrevnejših upokojencev. Odločitev za nujne pogovore prihaja v času, ko se Turčija spopada z visokimi stroški življenja in inflacijskimi pritiski, ki močno spodkopavajo kupno moč prebivalstva. Načrtovana uredba bo predvidoma določila nov spodnji prag pokojnin, s čimer želi vlada ublažiti socialne stiske. Podrobnosti o višini povišanja bodo znane po zaključku usklajevanj med finančnim in socialnim ministrstvom, nato pa bo predlog poslan v parlamentarno obravnavo.

Generalni direktor iranske trgovske družbe je napovedal, da bo jedilno olje od prihodnjega tedna v velikih količinah ponovno na voljo na trgu. Po njegovih besedah v državi ne primanjkuje zalog olja ali drugega osnovnega blaga, vendar je v zadnjih dneh prišlo do pomanjkanja in povišanja cen zaradi uvedbe novega sistema elektronskih bonov za hrano ter prehoda na nov cenovni režim. Izjava prihaja v času, ko so se iranski potrošniki spopadali z izpraznjenimi policami v trgovinah, kar je povzročilo precejšnjo negotovost. Predstavnik trgovske družbe je pojasnil, da so bile motnje na trgu začasne narave in neposredno povezane z reformo subvencioniranja hrane. Oblasti zagotavljajo, da so zaloge v skladiščih zadostne in da bo distribucijski sistem v kratkem času stabiliziral ponudbo po novih, reguliranih cenah. Ukrep je del širših gospodarskih sprememb, s katerimi želi vlada obravnavati vprašanje visokih stroškov uvoza in neučinkovitosti prejšnjega sistema subvencij.

Center za lokalno samoupravo (CLS) je sporočil, da so se s 1. januarjem v srbski prestolnici Beogradu brez predhodne napovedi povišale cene vseh komunalnih storitev. Po podatkih centra so se pogrebne storitve podražile za 15 odstotkov, medtem ko so se stroški za vzdrževanje stavb in higiene, ki jih izvaja podjetje Gradsko stambeno, zvišali za 19 odstotkov. Višje položnice bodo prejemali tudi uporabniki storitev beograjskega vodovoda. Predstavniki CLS so poudarili, da so se njihove napovedi o splošnih podraživanjih izkazale za točne, ob tem pa so kritizirali netransparentnost mestnih oblasti. Poudarili so, da je takšen dvig cen brez javne razprave ali uradnega obvestila neprimeren in predstavlja dodaten finančni pritisk na prebivalce mesta. Podražitve zajemajo širok spekter javnih dobrin, kar bo neposredno vplivalo na mesečne stroške gospodinjstev v srbski prestolnici.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Cene električne energije so se po obdobju energetske krize vrnile na raven, ki je bila nazadnje zabeležena leta 2021. Potrošniki, ki se trenutno odločajo za sklenitev enoletnih pogodb z dobavitelji energije, za kilovatno uro odštejejo približno 22 centov. Ta upad stroškov energentov prinaša optimistične napovedi za celotno gospodarstvo, saj bi se pocenitev elektrike lahko odrazila v nižjih cenah končnih izdelkov in storitev. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo nižji proizvodni stroški postopoma vplivali tudi na cene v trgovinah z živili, kar bi neposredno razbremenilo družinske proračune. Zmanjšanje inflacijskih pritiskov, ki so jih povzročile visoke cene energentov v preteklih letih, nakazuje na stabilizacijo trga. Čeprav so se cene stabilizirale, analitiki opozarjajo na pomen dolgoročne energetske strategije za preprečevanje morebitnih prihodnjih nihanj na trgu.

Ameriško ministrstvo za energetiko je uradno dodelilo 2,7 milijarde dolarjev vreden paket pogodb za domače bogatenje urana, kar je povzročilo strmo rast delnic podjetja Centrus Energy. Sredstva so namenjena celotnemu spektru bogatenja, od nizko obogatenega urana (LEU) za obstoječe jedrske reaktorje do visoko obogatenega urana (HALEU) za napredne reaktorske zasnove. Podjetje Centrus Energy je prejelo približno 900 milijonov dolarjev za širitev svojih zmogljivosti, kar je del širših prizadevanj administracije za okrepitev domačega energetskega sektorja in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov. Vzporedno s tem je energetski velikan Vistra Corp. napovedal prevzem podjetja Cogentrix Energy za 4,7 milijarde dolarjev, s čimer bo pridobil deset sodobnih elektrarn na zemeljski plin s skupno zmogljivostjo 5.500 MW. Prevzem vključuje objekte v ključnih regijah, kot sta New England in Teksas, kar utrjuje položaj podjetja na ameriškem trgu električne energije. Analize medtem zavračajo trditve, da so podatkovni centri za umetno inteligenco glavni krivec za rast cen električne energije. Podatki kažejo, da so se cene najbolj zvišale v zveznih državah s strogo politiko zelenega prehoda, kot so Kalifornija, Massachusetts in New York, medtem ko je bila rast v državah z največ podatkovnimi centri, kot sta Virginija in Teksas, nižja od stopnje inflacije.

Po napovedih družbe GasBuddy naj bi povprečna cena galone goriva v ZDA leta 2026 padla pod 3 dolarje. Letno povprečje naj bi znašalo 2,97 dolarja, kar je manj od 3,10 dolarja v letu 2025.

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.

Medtem ko podjetja integrirajo UI v različne procese, se pojavljajo razprave o vplivu na delovna mesta in uporabniško izkušnjo. CEO Microsofta se je odzval na kritike glede integracije UI Copilota, medtem ko se na spletu pojavljajo memi "Microslop". Hkrati se pojavljajo teze, da bodo ljudje, tudi če UI prevzame večino delovnih mest, ustvarili nova dela, ker cenijo človeški trud in povezave. Razprava se vrti tudi okoli koncepta AGI (umetna splošna inteligenca), pri čemer se lik Ralpha Wigguma iz Simpsonov omenja kot meme v povezavi z razvojem UI.

Španija je leto 2025 zaključila s spodbudnimi podatki s trga dela, saj se je število zaposlenih povečalo za več kot pol milijona, medtem ko se je število brezposelnih zmanjšalo za 152.000 oseb. Kljub pozitivnim trendom državi ni uspelo preseči simbolne meje 22 milijonov aktivnih delavcev, kar je bil eden izmed osrednjih ciljev vlade pod vodstvom Pedra Sáncheza. Ob koncu leta je bilo v sistem socialnega zavarovanja vključenih skoraj 21,9 milijona delavcev, kar potrjuje stabilno rast zaposlovanja, ki se neprekinjeno nadaljuje že od konca pandemije koronavirusne bolezni. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti ostaja turistični sektor s povezanimi panogami, kot so promet, gostinstvo in trgovina. Poleg tradicionalnih sektorjev so k rasti prispevala tudi strateška področja informacijske tehnologije in telekomunikacij. Zanimivo je, da španskega trga dela niso ustavili niti zunanji dejavniki, kot so trgovinske vojne in carine, ki jih je v začetku leta uvedel ameriški predsednik Donald Trump, niti notranjepolitične težave, saj je država že tretje leto zapored delovala brez sprejetega državnega proračuna. Med vidnejšimi strukturnimi spremembami izstopata rekordna zaposlenost žensk in regionalni premiki, kjer Madrid po nekaterih kazalnikih prehiteva Katalonijo.

Po poročanju RIA Novosti in portala hh.ru se v letu 2026 v Rusiji pričakuje točkovna rast plač, ki bo prizadela predvsem visokokvalificirane strokovnjake na področjih, kjer primanjkuje kadra.

Gostinski sektor v slovenski prestolnici je zajela resna kriza, saj so se številni restavracije in bistroji v zadnjem obdobju zaprli. Glavni razlogi za propadanje lokalov so drastično povišanje cen surovin, kronično pomanjkanje ustrezne delovne sile ter nerealna pričakovanja lastnikov glede hitrega zaslužka. Medtem ko gostje trenutne cene dojemajo kot previsoke, lastniki restavracij trdijo, da so te še vedno prenizke za pokritje vseh obratovalnih stroškov. Razmere so v Ljubljani precej slabše kot v preostalih delih Slovenije, kjer je stanje na področju gostinstva trenutno stabilnejše. Kriza je privedla tudi do izgube nekaterih prestižnih oznak, saj so posamezni lokali izginili z Michelinovega seznama. Visoki vhodni stroški in pritiski na plače so ustvarili neskladje, ki ga mnogi ponudniki niso uspeli premostiti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se trend zapiranja v Ljubljani lahko še stopnjeval, če se tržne razmere in stroškovni pritiski na podjetnike ne bodo umirili.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike povišalo minimalno urno postavko, kar bo vplivalo na prihodke več kot 8,3 milijona delavcev. Po podatkih Inštituta za ekonomsko politiko bodo te spremembe skupno povečale plačilne liste za približno pet milijard dolarjev. Najvišje povišanje so zabeležili na Havajih, kjer se je minimalna plača povzpela s 14 na 16 dolarjev na uro, medtem ko mesta, kot je Seattle, ohranjajo najvišje postavke v državi z 21,30 dolarja na uro. Povišanja so posledica različnih zakonodajnih ukrepov in avtomatičnih uskladitev z inflacijo. V Ohiu se je minimalna plača povišala na 11 dolarjev na uro, kar odraža 2,8-odstotno stopnjo inflacije. Kljub regionalnim povišanjem zvezna minimalna plača ostaja nespremenjena pri 7,25 dolarja na uro že skoraj dve desetletji, kar ustvarja vse večje razlike med posameznimi deli države. Medtem ko so delavci spremembe pozdravili, nekateri zaposleni v gostinstvu ostajajo skeptični glede dejanskih koristi ob hkratnih spremembah pri sistemu napitnin.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Gospodarski kazalniki Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na nepričakovano močno rast in hitro umirjanje inflacijskih pritiskov. Po podatkih za tretje četrtletje leta 2025 je ameriški bruto domači proizvod (BDP) dosegel 4,3-odstotno rast, kar je znatno preseglo napovedi večine finančnih strokovnjakov, ki so predvidevali stagnacijo. Hkrati novi podatki sistema Truflation, ki spremlja cene v realnem času, kažejo, da se je medletna inflacija 1. januarja 2026 spustila na 1,955 odstotka, s čimer je padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov, ki jo zasledujejo zvezne rezerve. Administracija predsednika Donalda Trumpa je rezultate izkoristila za utrditev svoje gospodarske agende, ki temelji na davčnih olajšavah in carinski politiki. Kljub pozitivnim številkam pa analitiki opozarjajo na določena tveganja, ki izhajajo iz notranjih institucionalnih pretresov, predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v državni upravi. Trgi sedaj pričakujejo, da bo hitro zmanjševanje inflacije prisililo Ameriško centralno banko k znižanju obrestnih mer v letu 2026, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih in kriptovalutnih trgih.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strmega povečanja zadolževanja je prišlo hitreje, kot so predvidevale neodvisne institucije, k čemur so znatno prispevali pretekli odhodki iz obdobja pandemije in trenutna gospodarska politika. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar resno omejuje manevrski prostor zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže dvojno podobo. Čeprav so ZDA v letu 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju in so se delniški trgi kljub nestanovitnosti okrepili, se prebivalstvo spopada z naraščajočo negotovostjo. Njegova politika visokih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila visoko inflacijo in destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Analitiki opozarjajo, da je ameriška gospodarska prednost v primerjavi s preostalim svetom začela kopneti, saj so napovedi rasti za leto 2026 znižane na 1,7 odstotka.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

Število brezposelnih oseb v Avstriji se je decembra 2025 povečalo, saj je bilo ob koncu leta brez dela ali na usposabljanju v okviru zavoda za zaposlovanje (AMS) skupno 434.572 oseb. To predstavlja 2,0-odstotno povečanje oziroma 8.560 oseb več v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Razmere na trgu dela so se še posebej poslabšale na Gradiščanskem, kjer so zabeležili 12.136 brezposelnih, kar je 3,1 odstotka več kot decembra 2024. Med dejansko prijavljenimi brezposelnimi na Gradiščanskem je bilo 10.571 oseb, preostali pa so bili vključeni v različne programe usposabljanja. Podatki avstrijskega zavoda za zaposlovanje razkrivajo, da je bila rast brezposelnosti nadpovprečno visoka predvsem med ženskami. Kljub trenutnim negativnim trendom strokovnjaki ne pričakujejo takojšnjega izboljšanja razmer. Prve znake gospodarskega okrevanja in posledičnega zmanjšanja števila oseb brez zaposlitve na avstrijskem trgu dela napovedujejo šele za drugo polovico prihodnjega leta.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Donald Trump je ponovno izpostavil svoje nezadovoljstvo nad stanjem gospodarstva, kljub temu da analize kažejo na drugačno sliko glede na njegove trditve o 'najbolj vročem' gospodarstvu. Grozil je Iranu z napadom. Medtem je bil Zohran Mamdani izvoljen za župana New Yorka, kar je sprožilo burne odzive konservativcev. Trump se po poročilih ne posveča krizi dostopnosti, kljub opozorilom o slabem gospodarskem stanju. Kritike je požel tudi zaradi obnašanja po smrti hčerke Caroline Kennedy.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal, da namerava vložiti tožbo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne "hude nestrokovnosti". Trumpove kritike se tokrat ne nanašajo neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove stavb centralne banke, ki naj bi znašali 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powella označil za "popolnega bedaka" in trdil, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, medtem ko je sam primerjalno izpostavil nižje stroške gradnje plesne dvorane v Beli hiši. Obenem se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki jih nekateri kandidati, kot je newyorški demokratični socialist Zohran Mamdani, izpostavljajo kot ključno vprašanje svoje kampanje. Kljub Trumpovim trditvam, da se je inflacija ustavila, poročila kažejo na nezadovoljstvo volivcev zaradi cen hrane in energije. Dodatno napetost vnaša odločitev administracije o zamrznitvi plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje za povečanje finančnih pritiskov na družine po izteku subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje neracionalne porabe proračunskih sredstev, natančneje 4,1 milijarde dolarjev za prenovo stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Predsednik je Powella označil za popolnega norca in nesposobneža, hkrati pa poudaril, da bi sam podobna dela v Beli hiši opravil bistveno ceneje. Dogajanje stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko, saj Powellu mandat predsednika poteče maja, vendar bi lahko v odboru guvernerjev ostal še dve dodatni leti. Powell se o svojih namerah glede ostanka na položaju po izteku mandata še ni jasno izrazil, njegove odločitve pa vnašajo negotovost na Wall Street. Medtem ko Trump trdi, da so njegove gospodarske politike ustavile inflacijo, se del volilnega telesa še vedno spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar kritiki pripisujejo tudi predsednikovim carinskim ukrepom in motnjam pri socialnih transferjih.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

V Iranu se pet zaporednih dni vrstijo množični protivladni protesti, ki so se v četrtek sprevrgli v še bolj nasilne spopade in zahtevali najmanj sedem smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in gospodarske stagnacije, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v ruralne province po vsej državi. Po poročanju lokalnih medijev, kot je agencija Fars News, in organizacije za človekove pravice Hengaw, so se varnostne sile na proteste odzvale s silo, kar je vodilo do stopnjevanja nasilja. Napetosti so dobile tudi mednarodno razsežnost, saj so Združene države Amerike po poročilih o smrtnih žrtvah Iranu zagrozile celo z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, medtem ko se nemiri, ki so se začeli kot gospodarski protesti, vse bolj spreminjajo v splošno politično gibanje proti trenutnemu režimu. Situacija ostaja nestabilna, saj se število žrtev in obseg spopadov v različnih delih države še naprej povečujeta.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Cene stanovanjskih nepremičnin v Združenem kraljestvu so se decembra nepričakovano znižale za 0,4 odstotka, kar je povzročilo najnižjo letno rast cen od aprila 2024. Po podatkih gradbene družbe Nationwide se je letna rast cen upočasnila na 0,6 odstotka, kar je znatno manj od novembrskih 1,8 odstotka in pod pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali rahlo rast. Povprečna cena nepremičnine je tako decembra znašala 271.068 britanskih funtov. Analitiki opozarjajo, da se bo stagnacija na nepremičninskem trgu verjetno nadaljevala tudi v letu 2026. Robert Gardner, glavni ekonomist pri Nationwide, je pojasnil, da so na upočasnitev vplivali tudi primerjalni učinki z lanskim letom, ko je bila rast cen decembra 2024 precejšnja. Kljub splošnemu trendu upadanja v državi je Severna Irska že tretje leto zapored zabeležila izjemno rast, saj so se tam cene v letu 2025 zvišale za 9,7 odstotka. Napovedi za prihodnje leto ostajajo previdne, saj strokovnjaki pričakujejo, da bodo vrednosti nepremičnin ostale na trenutnih ravneh zaradi širših gospodarskih pritiskov.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem civilnih protestov. Po poročanju tujih medijev je v Iranu v zadnjih dneh izbruhnil val protestov zaradi kritičnih gospodarskih razmer, visokih cen življenjskih potrebščin, pomanjkanja vode in energetske krize. V spopadih z varnostnimi organi je do četrtka življenje izgubilo najmanj sedem ljudi, med njimi tudi pripadnik varnostnih sil, protesti pa so se iz prestolnice razširili v večja mesta po vsej državi. Trump je v sporočilu na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati in priskočiti na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval s poboji mirnih demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih napovedih o popolni prekinitvi iranskega jedrskega programa in balističnega arzenala. Iran se sooča z rekordno, 52-odstotno inflacijo in zgodovinskim padcem vrednosti lokalne valute rial, kar je sprožilo najmnožičnejše demonstracije proti režimu ajatol v zadnjih letih. Trumpovo opozorilo pomeni zaostritev retorike, ki bi lahko vodila do novega neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Violinist Brian King Joseph je v tožbi obtožil Willa Smitha povračilnih ukrepov po tem, ko naj bi bil odpuščen zaradi prijave spolnega nadlegovanja med turnejo z igralcem in raperjem. Tožba je bila vložena v začetku tega tedna.

Iranski vladni svet za informiranje je uradno sporočil, da se ukinja sistem prednostnega deviznega tečaja za uvoz osnovnih surovin in življenjskih potrebščin. Po novem bodo devizna sredstva za te dobrine zagotavljali prek tako imenovanega drugega trgovalnega prostora oziroma namenskega portala centralne banke, kjer veljajo tržni pogoji. Ta ukrep pomeni konec subvencioniranega uvoza hrane in drugih nujnih materialov, ki so bili prej na voljo po znatno nižjem, umetno vzdrževanem tečaju. Odločitev vlade v Teheranu je bila sprejeta z namenom konsolidacije deviznega trga in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, vendar strokovnjaki opozarjajo na tveganja. Ukrep bo neposredno vplival na cene hrane in osnovnih dobrin, kar bi lahko povzročilo nov val inflacije in dodatno obremenilo gospodinjstva. Vlada sicer trdi, da bo prednostno zagotavljanje valute prek centralne banke stabiliziralo oskrbo, vendar kritiki poudarjajo, da gre za politiko z dvojnim rezilom, ki bi lahko sprožila socialne nemire.

Rusko politično vodstvo je sprejelo uradni načrt, ki predvideva nadaljnje usklajevanje starostnih pokojninskih zavarovanj z ravnjo inflacije. V skladu z odobreno vladno strategijo se bodo pokojnine v prihodnjih letih, vključno z letom 2026, zviševale vsaj toliko, kolikor bo znašala stopnja rasti cen življenjskih potrebščin. Namen tega ukrepa je po navedbah ruskih oblasti zagotavljanje finančne varnosti in izboljšanje kakovosti življenja starejše generacije. Načrt, o katerem je poročala tiskovna agencija TASS, določa zaščito realne vrednosti prejemkov upokojencev pred padcem kupne moči. Ukrep predstavlja ključen steber ruske socialne politike, s katerim želi vlada ustvariti finančno blazino za najranljivejši del prebivalstva. Čeprav so napovedi usmerjene v prihodnost, so zaveze o indeksaciji že vključene v proračunske dokumente države.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.