V Iranu se stopnjujejo nasilni protesti, ki so terjali že najmanj deset življenj, medtem ko se protivladni nemiri širijo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije, ki so se začele konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, so prerasle v splošni upor proti klerikalnemu režimu. Študenti in trgovci v mestih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, v določenih predelih pa so bili zabeleženi tudi napadi na vladna poslopja.
Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij opozoril iranske oblasti, naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki. Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene na posredovanje, če se bodo poboji nadaljevali. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja notranjih nemirov. Hkrati se je iz izgnanstva oglasil iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili trenutni režim. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj varnostne sile krepijo represijo v zahodnih provincah, kjer so spopadi najbolj siloviti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
