Iranske oblasti so uradno pozvale Združene narode k obsodbi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal vojaško posredovanje v državi v primeru nasilnega zatiranja notranjih protestov. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na napad, kar je Teheran označil za brezsramno kršitev mednarodnega prava in vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protivladni protesti zaradi gospodarske krize, ki jih Trump aktivno podpira z retoriko o osvoboditvi. Znotraj Združenih držav so Trumpove izjave sprožile val kritik, tudi med republikanci. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi kakršna koli vojaška akcija zahtevala odobritev kongresa, in poudaril, da bi se morale ZDA osredotočiti na domače težave namesto na tuje konflikte. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpa obtožil, da uporablja nevaren intervencionistični pristop, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu postala legitimne tarče, če bo Washington poskušal poseči v iranske notranje zadeve. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o ameriški operaciji v Venezueli, kjer so sile ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem iranske voditelje pozval, naj pozorno spremljajo usodo Venezuele, kar v Teheranu razumejo kot neposredno grožnjo z nasilno zamenjavo režima. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj obe strani stopnjujeta vojaško pripravljenost v regiji.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura, je sprožila ostre in nasprotujoče si odzive v mednarodni skupnosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu čestital za po njegovem mnenju zgodovinsko in pogumno dejanje v imenu svobode ter pravičnosti. Izrael je izrazil polno podporo odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike, ki so Madura in njegovo soprogo ujele med obsežno operacijo v Caracasu. Na drugi strani je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ostro obsodil ameriško posredovanje in aretacijo Madura označil za dejanje, ki vodi svet v kaos. Brazilija je pozvala Združene narode k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju proti ameriški enostranski vojaški sili. Indonezijski politični predstavniki so ob tem poudarili pomen spoštovanja mednarodnih pravnih okvirov, medtem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio pojasnil, da so Maduru pred napadom ponudili več možnosti za miren odstop, ki pa jih je zavrnil.

Iranski uradniki so Združenim narodom poslali uradni poziv k obsodbi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, hkrati pa so opozorili, da bodo ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu postala legitimne tarče v primeru kakršnega koli posredovanja ZDA. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je poudaril, da ima Teheran pravico do obrambe svoje suverenosti, potem ko je Trump namignil na možnost podpore protivladnim protestom v islamski republiki. Napetosti so se dodatno stopnjevale po vojaškem posegu ZDA v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno spremembo režima. Iransko zunanje ministrstvo je ameriške napade na Venezuelo označilo za kršitev mednarodnega prava in Listine Združenih narodov, kar odraža širšo nestabilnost in stopnjevanje retorike med ključnimi akterji na Bližnjem vzhodu. Dogodki so neposredno povezani s preteklimi grožnjami predsednika Trumpa glede napadov na iranske jedrske objekte in obtožbami o načrtovanih atentatih.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA »rešile« protestnike, če jih bo režim začel pobijati. Napetosti so se stopnjevale, ko so poročila potrdila, da je bilo v zadnjih dneh v spopadih s silami islamske republike ubitih že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na Trumpove grožnje ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar so mnogi razumeli kot zeleno luč za še silovitejši odziv varnostnih sil. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf in drugi visoki predstavniki so opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iran je prav tako pozval Združene narode, naj ukrepajo proti Trumpovim »nepremišljenim« grožnjam, ki po njihovem mnenju kršijo iransko suverenost in destabilizirajo celotno regijo.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, kar je sprožilo buren odziv iranskega vrha. V Iranu so se namreč protesti, ki so se začeli v Teheranu zaradi gospodarskih težav, hitro razširili po celotni državi, pri čemer so poročali o spopadih med protestniki in policijo ter o prvi smrtnih žrtvah. Iranski uradniki, vključno s predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom in svetovalcem vrhovnega voditelja Alijem Šamkanijem, so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče v primeru vmešavanja. Teheran trdi, da so protesti notranja zadeva države, in opozarja na destabilizacijo celotne regije, če bodo ZDA poskušale vojaško posredovati. Napetosti se stopnjujejo v času, ko se Iran sooča z globoko gospodarsko krizo, padcem vrednosti riala in nedavnimi izraelskimi napadi na svoje jedrske objekte.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se sprva začele v teheranskem Velikem bazarju, kjer so trgovci protestirali proti strmoglavemu padcu vrednosti iranskega riala in visoki inflaciji, ki je presegla 42 odstotkov. Kmalu so se nemiri razširili v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, kjer so se protestnikom pridružili študenti in drugi prebivalci s političnimi zahtevami po večji svobodi in koncu verske vladavine. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov, kar je sprožilo oster odziv Teherana. Iranski uradniki so Združene države Amerike in Izrael obtožili podpihovanja nemirov in vmešavanja v notranje zadeve države. Čeprav je predsednik Masoud Pezeshkian priznal nekatere legitimne zahteve ljudstva, varnostne sile nadaljujejo z uporabo sile za obvladovanje razmer na ulicah. Analitiki opozarjajo, da so ti protesti najresnejši izziv za iransko vodstvo po letu 2022, saj se država spopada z mednarodno izolacijo in gospodarskim kolapsom.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval Izrael, da prekliče prepoved delovanja humanitarnih organizacij, ki jo je Izrael utemeljil z neizpolnjevanjem novih zahtev. Medtem je Izrael nadaljeval s širitvijo naselji in pospešil de facto aneksijo delov okupiranega Zahodnega brega.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj razveljavijo svojo odločitev o prepovedi dostopa več mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam do območja Gaze. Po navedbah tiskovnega predstavnika ZN bi ta ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. marca, lahko povzročil popolno ohromitev humanitarnih operacij na okupiranih palestinskih ozemljih. Guterres je poudaril, da so te organizacije ključne za zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe in prehranske pomoči za milijone ogroženih civilistov. Izrael je svojo odločitev utemeljil s povečanimi varnostnimi zahtevami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža močne kritike. Prepoved sledi seriji ukrepov, s katerimi so izraelske oblasti že predhodno omejile delovanje humanitarnih skupin, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Humanitarni delavci opozarjajo, da bo takšna politika neposredno ogrozila preživetje prebivalstva v Gazi, ki je že sedaj na robu lakote in v primežu uničene infrastrukture. Združeni narodi opozarjajo, da brez prisotnosti mednarodnih organizacij na terenu ne bo mogoče preprečiti še večje humanitarne katastrofe.

V Izraelu so se stotine ljudi udeležile pogreba Dana Elkayama, mladega Francoza, ki je bil ubit v antisemitskem napadu na plaži Bondi v Sydneyju 14. decembra. Elkayam, računalniški inženir iz Le Bourgeta pri Parizu, je bil eden od petnajstih žrtev napada, ki se je zgodil med praznovanjem judovskega praznika Hanuke. Pogrebna slovesnost je potekala v mestu Ashdod, zbrala pa je številne žalujoče iz Izraela, Francije in Avstralije.

Na predvečer božiča se je na Trgu jasli v Betlehemu na Zahodnem bregu zbralo več tisoč ljudi. Po dveh letih, ki sta ju zaznamovala vojna in mračno vzdušje, so družine, glasba in okraski prinesli prepotrebno božično praznovanje.

Članek analizira zgodbo o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, ki je pogosto povezana z božičem, in preučuje njeno verodostojnost. Postavlja vprašanje, ali je tradicionalna zgodba o rojstvu v hlevu resnična ali pa je božič morda le velika prevara.

Centralni branilec Barcelone, Ronald Araujo, je organiziral potovanje v Jeruzalem, da bi obiskal sveta mesta za kristjane in poiskal duhovno pomoč zaradi svojih čustvenih stisk. Urugvajski igralec je zaprosil klub za dopust, da bi si opomogel.

Slovenski skavti so v Linzu prevzeli Luč miru iz Betlehema in jo prinesli v Slovenijo. Luč bodo raznesli po lokalnih enotah in jo do božiča delili med ljudi ter najvišje predstavnike države. Akcijo spremlja dobrodelni namen.

Guinnessova knjiga rekordov je prenehala sprejemati prijave iz Izraela, kar je sprožilo val kritik. Kot poroča hebrejski Kanal 12, je organizacija zamrznila vse stike z Izraelom, potem ko je izraelska organizacija za doniranje organov oddala prijavo. Med kritiki je tudi nekdanji ameriški veleposlanik Mike Huckabee, ki je obsodil odločitev Guinnessove knjige rekordov, da zavrne prijavo izraelske dobrodelne organizacije, ki usklajuje donacije ledvic.

V bolnišnici Maajanei Hajeshua blizu Tel Aviva v Izraelu so tri žene rodile otroke na isti dan. Nenavadno je, da so očetje teh novorojenčkov bratje. Ena od trojic je dobila celo dvojčka. S tem so bratje svojim staršem podarili štiri vnuke v enem dnevu.

Izrael je preprečil vstop v Gazo mobilni kliniki, ki je bila preurejena iz papežmobila, ki ga je papež Frančišek uporabljal med obiskom Palestine leta 2014. Vozilo, ki je prispelo v Betlehem, je namenjeno zdravstveni oskrbi bolnikov na vojnem območju, vendar še čaka na dovoljenje za vstop v Gazo.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Microsoft je odpustil dva zaposlena, ki sta bila aretirana zaradi vdora v pisarno predsednika Brada Smitha v Seattlu, kjer sta protestirala proti povezavam podjetja z Izraelom. Protestniki, vključno z Anno Hattle in Riki Fameli, so izvedli sit-in protest v pisarni, kar je privedlo do njihove aretacije in kasnejše odpustitve dveh zaposlenih.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Britanska vlada je prepovedala udeležbo predstavnikom izraelske vlade na prihajajočem sejmu orožja v Londonu. Odločitev je posledica poslabšanja diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Izraelom zaradi konflikta v Gazi. Kljub prepovedi za vladne predstavnike pa sejma ne bodo prepovedali izraelskim trgovcem z orožjem.

V izraelskem zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana je bil ubit Ahmed Galeb el Rahavi, premier gibanja Huti Ansar Alah. Informacijo je potrdil vir blizu njegove družine.

Izraelske sile so okrepile bombardiranje mesta Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev, več deset pa ranjenih. Poročali so tudi o pripravah izraelske vojske na zavzetje tega največjega urbanega središča v Gazi. Medtem je Newt Gingrich izrazil dvom o uspehu izraelskih vojaških prizadevanj za uničenje Hamasa, ker naj bi bilo preveč prebivalcev Gaze pripravljenih pridružiti se tej organizaciji. Potekali so tudi protesti, ki so pozivali k vrnitvi izraelskih talcev v Gazi in končanju izraelske ofenzive.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump predlagal razširitev zatiranja kriminala iz Washingtona, DC, na druga mesta, je guverner Kalifornije Gavin Newsom napovedal uvedbo lastnih "enot za zatiranje kriminala". Medtem guverner Illinoisa J.B. Pritzker grozi z "odgovorom", če bo Trump poslal nacionalno gardo v Chicago. Republikanski nacionalni senatorski odbor (NRSC) kritizira demokratskega senatorja Jona Ossoffa zaradi molka po streljanju trans moškega, ki je sovražil Trumpa, ker se boji užaliti svoje radikalne volivce. Poleg tega je bil demokratski član odbora za površinski transport Richard Primus odpuščen s strani Trumpa in grozi s tožbo, ker noče zapustiti položaja. Izraelski veteran specialnih operacij Aaron Cohen pa je predstavil Trumpu sistem za zaznavanje groženj s pomočjo umetne inteligence.

Medijska poročila kažejo na različne poteze in odzive v zvezi z Donaldom Trumpom. Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je vložila tožbo proti Trumpu, da bi preprečila svojo odpustitev. Trump pa razmišlja o možnosti izvedbe republikanske nacionalne konvencije pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg tega je Trump predstavil 'Kolo naključne države, kamor boš deportiran' kot del prizadevanj za pospešitev deportacije nezakonitih tujcev. Župan Bowser priznal, da je Trumpova protikriminalna akcija v Washingtonu uspešna. Trump se je sestal s Tonyjem Blairjem in Jaredom Kushnerjem v Beli hiši, da bi razpravljali o prihodnosti Gaze. Trump naj bi pripravljal drzno afriško strategijo za boj proti Kitajski, Rusiji in islamskim teroristom.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Izraelska policija je aretirala moškega iz Kiryat Gata, ki je na Roš Hašana vstopil na policijsko postajo in izjavil, da namerava kupiti pištolo in ubiti premierja Benjamina Netanjahuja. Policisti so ga takoj pridržali in mu podaljšali pripor. Incident se je zgodil le nekaj tednov po tem, ko je ženska izrazila podobne grožnje.

Izraelski Arabec, Amin Hassan Abd al-Qader Azam, je bil obtožen načrtovanja ugrabitve vojaka izraelskih obrambnih sil (IDF). 22-letni prebivalec Tayibeja naj bi načrtoval ugrabitev vojaka, da bi izsilil Izrael, da konča vojno proti Hamasu v Gazi. Azam je izvedel obsežne priprave, vključno z usposabljanjem in poskusom rekrutiranja partnerjev za izvedbo načrta.

Oskarjevski palestinski režiser Basel Adra je izjavil, da so izraelski vojaki izvedli racijo na njegovem domu na Zahodnem bregu. Adra, ki je sorežiral oskarjevski dokumentarni film "No Other Land", ki govori o Palestincih na območju Masafer Yatta, ki se upirajo izraelskim vojaškim poskusom uničenja njihovih vasi, je dejal, da je racija del pritiska, ki se izvaja nanj, odkar je film prejel nagrado Oscar.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nelegitimno in nesprejemljivo ter opozoril, da takšno dejanje ogroža stabilnost na celotnem Afriškem rogu. Poudaril je zavezanost Turčije k ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Somalije, pri čemer je izraelsko vmešavanje označil za kršitev mednarodnih norm. Ob robu diplomatskih pogovorov je Erdogan napovedal tudi ambiciozen načrt za vzpostavitev turškega vesoljskega izstrelišča na ozemlju Somalije. Projekt temelji na nedavno podpisanih sporazumih o poglobitvi obrambnega in tehnološkega sodelovanja med državama. Ankara s tem korakom utrjuje svojo strateško prisotnost v regiji, kjer že vrsto let deluje kot ključna zaveznica centralne somalijske vlade v Mogadišu, hkrati pa širi svoj vpliv na področje vesoljske tehnologije.

Mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom izraelskega inštituta Weizmann je odkrila inovativen pristop k zdravljenju metastatskih oblik raka, ki so razvile odpornost na obstoječe terapije. Raziskovalci so v študiji, objavljeni v reviji Cancer Discovery, predstavili računalniško orodje SpotNeoMet, ki identificira specifične mutacije, odgovorne za odpornost na zdravila. Namesto da bi te mutacije predstavljale oviro, so jih znanstveniki uporabili kot tarče za imunski sistem. Te mutacije namreč povzročajo nastanek neoantigenov, drobnih beljakovinskih fragmentov, ki se pojavijo izključno na površini rakavih celic. Z uporabo precizne imunoterapije lahko imunski sistem te celice prepozna in selektivno uniči. Po besedah profesorice Yardene Samuels gre za prelomno spoznanje, saj lahko ravno tisti mehanizmi, ki tumorju omogočajo preživetje ob uporabi standardnih zdravil, postanejo njegova največja šibka točka. Nova metoda obeta prehod od t. i. butičnih imunoterapij, prilagojenih posamezniku, k širše uporabnim rešitvam, saj orodje SpotNeoMet prepoznava mutacije, ki so skupne večjemu številu bolnikov. Raziskava iz Tajvana pa je hkrati osvetlila dodatne genetske regulatorje, katerih blokada bi lahko še dodatno obnovila imunski odziv telesa na rakave tvorbe, kar odpira nove možnosti za bolnike, pri katerih so bili zaviralci imunskih kontrolnih točk doslej neučinkoviti.

Izraelska vojska je v nedeljo uradno prejela in v svojo strukturo vključila napredni laserski obrambni sistem Železni žarek (Iron Beam), s čimer je Izrael postal prva država na svetu z delujočim tovrstnim orožjem. Sistem, ki ga je razvilo podjetje Rafael Advanced Defense Systems, je namenjen prestrezanju raket, dronov in minometnih granat. Tehnologija laserskega uničevanja ciljev bo integrirana v obstoječo večplastno mrežo zračne obrambe, v prihodnosti pa jo nameravajo namestiti tudi na vojaška letala. Glavna prednost novega sistema je drastično zmanjšanje stroškov obrambe. Medtem ko so konvencionalne prestrezne rakete, kot so tiste v sistemu Železna kupola, izjemno drage, uporaba laserja omogoča prestrezanje za delček te cene. Izraelski uradniki so poudarili, da bo ta tehnološki preskok bistveno vplival na dinamiko na bojišču in okrepil nacionalno varnost. Razvoj sistema je potekal v času povečanih napetosti v regiji, kjer se Izrael spopada z grožnjami iz Gaze in s strani Hezbolaha v Libanonu.

Izrael načrtuje naslednjo fazo razvoja laserskega obrambnega sistema Iron Beam, ki bo nameščen tudi na letala. S tem bi dopolnili obstoječo mrežo zračne obrambe in omogočili uničevanje groženj nad oblačnim slojem in na večjih razdaljah.

Izrael je začel uporabljati laserski zračni obrambni sistem Iron Beam, ki je zdaj del večplastne raketne obrambne mreže. Izraelski uradniki trdijo, da bo sistem spremenil bojišče in okrepil varnost države pred raketami, droni in drugimi zračnimi grožnjami. Pričakujejo, da bodo bojne zmogljivosti sistema vplivale na ameriško načrtovanje raketne obrambe.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Urad izraelskega premierja Netanjahuja je objavil animacijo, ki prikazuje napad na iranske jedrske objekte s strani ameriških bombnikov B-2. V videu sta v kokpitu bombnika prikazana tudi Netanjahu in nekdanji ameriški predsednik Trump, kar je jasno sporočilo Iranu.

Gledanost prestižne podelitve nagrad Kennedy Center Honors je letos doživela strm padec, potem ko je vodenje prireditve prevzel ameriški predsednik Donald Trump. Po podatkih agencije Nielsen je slovesnost v povprečju spremljalo le 3,01 milijona gledalcev, kar predstavlja znaten upad v primerjavi s preteklimi leti. Washington Post poroča, da je majhno število gledalcev neposredna posledica Trumpove vključitve v ta zgodovinski kulturni forum, ki je bil tradicionalno manj politično zaznamovan. Obenem se Donald Trump pripravlja na gostovanje svoje tradicionalne novoletne zabave v letovišču Mar-a-Lago, kjer so se na seznamu gostov znašli Benjamin Netanjahu, Laura Loomer in zvezdniki platforme Netflix. Medtem ko se predsednik posveča družabnim dogodkom in promociji gibanja MAGA, se njegova administracija sooča z novimi pravnimi izzivi. Ameriška sodišča so namreč v treh ključnih primerih zavrnila Trumpove poskuse izogibanja sodnemu nadzoru, kar napoveduje intenzivno pravno dogajanje v letu 2025, zlasti na področju ustavne presoje izvršilnih pooblastil.

Spominski center Yad Vashem načrtuje odprtje novega izobraževalnega središča v Nemčiji, ki bo namenjeno poglobitvi razumevanja holokavsta skozi osebne zgodbe žrtev. Projekt se osredotoča na zapolnitev vrzeli v nemški kulturi spominjanja, pri čemer bo poudarek na glasovih tistih, ki so trpeli pod nacističnim režimom. Pobuda prihaja v času, ko se v Evropi krepi potreba po sistematičnem izobraževanju o zgodovinskih grozodejstvih. Novi center ne bo služil zgolj kot arhiv, temveč kot dinamičen prostor za izobraževanje mladih generacij in strokovnjakov. Z uporabo osebnih pričevanj in dokumentov nameravajo snovalci približati zgodovinsko resnico širši javnosti in preprečiti potvarjanje dejstev. Projekt predstavlja pomemben korak v sodelovanju med izraelsko institucijo in nemškimi izobraževalnimi oblastmi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Palestinsko ljudsko gibanje je obtožilo Palestinsko oblast (PA), da ni uspela zaščititi Palestincev v času genocida. Medtem se bodo izraelski napadi v Gazi nadaljevali.

Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Jaslični trg v Betlehemu na božični večer, kar je prineslo prepotrebno praznično vzdušje v Sveto deželo po dveh letih omejitev. Papež Leo XIV. je daroval svojo prvo božično mašo na predvečer božiča v baziliki svetega Petra.

Palestinski igralec in režiser Mohammed Bakri je umrl v starosti 72 let v izraelski bolnišnici zaradi srčnih in pljučnih težav. Njegov dokumentarni film "Jenin, Jenin" je bil v Izraelu prepovedan, leta 2022 pa ga je izraelsko vrhovno sodišče označilo za "obrekljivega".

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

Medtem ko v Gazi krščanska skupnost ohranja praznični duh kljub težkim razmeram, se v Romuniji pripravljajo na praznike s tradicionalnimi sarmami in druženjem. Razpravljalo pa se je tudi o definiciji božičnega filma, pri čemer se je pojavilo vprašanje, ali je 'Umri pokončno' božični film.

Zadnja etapa Dirke po Španiji v Madridu je bila odpovedana zaradi protestnikov, ki so vdrli na traso in ovirali kolesarje. Danec Jonas Vingegaard je postal zmagovalec dirke, slovenska kolesarja Domen Novak pa je dirko končal kot del najboljše ekipe. Protestniki so izražali nestrinjanje z udeležbo ekipe Israel Premier Tech na dirki, nekateri pa so protestirali proti genocidu v Gazi. Podelitev nagrad ni bila izvedena.

Diplomanti univerze Azim Premji v Bengaluru so med slovesno podelitvijo diplom protestirali proti povezavam podjetja Wipro z Izraelom. Nosili so nalepke, ki so pozivale k prekinitvi vezi med Wipro in Tel Avivom, s čimer so izrazili solidarnost s Palestinci in protestirali proti, kot so dejali, izraelskemu genocidnemu delovanju v Gazi.