Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji pretekli konec tedna, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasil, da so Združene države Amerike prevzele neposreden nadzor nad Venezuelo. Maduro je bil prepeljan v New York, kjer se bo v ponedeljek soočil z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z drogami na zveznem sodišču v Manhattnu. Trump je poudaril, da bo Washington državo vodil do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil jasen interes za obnovo in upravljanje venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških energetskih podjetij.
Dogajanje v Caracasu ostaja napeto, saj je položaj začasne predsednice po ukazu vrhovnega sodišča zasedla dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez. Slednja je sprva obsodila ameriški vdor, kasneje pa je Washingtonu ponudila sodelovanje in dialog. Trump je Rodríguezovo že javno posvaril, da bo v primeru nesodelovanja s cilji ZDA doletela »hujša usoda kot Madura«. Bela hiša v regiji ohranja močno vojaško prisotnost, ki šteje okoli 15.000 vojakov, in ne izključuje dodatnih napadov, če venezuelske oblasti ne bodo omogočile popolnega dostopa do naravnih virov in preiskav kriminalnih mrež.
Operacija je sprožila ostre odzive po vsem svetu in v ameriškem kongresu, kjer demokrati opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti. Trump je v izjavah ob robu operacije stopnjeval retoriko tudi proti drugim državam v regiji; Kolumbijo je označil za »bolno« državo, Kubo pa za režim, ki je zaradi izgube venezuelske podpore tik pred propadom. Naftni trgi se na dogajanje odzivajo previdno, medtem ko se v Venezueli stopnjuje negotovost glede prihodnosti države pod ameriškim vodstvom.
