Po aretaciji Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike venezuelska diaspora izraža odločno nasprotovanje nadaljevanju čavizma. Izseljenci zavračajo možnost, da bi oblast prevzela Delcy Rodríguez, in pozivajo k popolni transformaciji političnega sistema v Venezueli.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

V Portugalski republiki se je v nedeljo uradno začela dvotedenska volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih se za položaj poteguje rekordnih 11 kandidatov. Prvi krog volitev bo potekal 18. januarja, vendar zaradi izjemno razdrobljenega nabora kandidatov javnomnenjske ankete kažejo, da v prvem krogu nihče ne bo dosegel potrebne absolutne večine glasov. To pomeni, da bo o prihodnjem predsedniku države najverjetneje odločal drugi krog, ki je načrtovan za 8. februar. Kandidati so v uvodnih dneh kampanje odpirali ključna družbena vprašanja, med katerimi so izstopale teme migracij in politične nestabilnosti v državi. Širok nabor kandidatov odraža pestro politično dinamiko, hkrati pa med volivci ustvarja potrebo po temeljitem preučevanju programov pred odločilnim glasovanjem. Opazovalci ocenjujejo, da bo glavna bitka potekala med tistimi, ki uživajo najvišjo podporo v anketah, medtem ko preostali kandidati zmanjšujejo možnost za neposredno zmago katerega koli posameznika že v prvem krogu.

Japonska se sooča z naraščajočo krizo pomanjkanja delovne sile, ki resno ogroža delovanje tovarn, ribiške industrije in obrtnih delavnic po vsej državi. Številna podjetja, zlasti manjše predelovalnice v odročnih krajih, so postala popolnoma odvisna od tujih delavcev, vendar se v zadnjem obdobju krepijo skrbi glede njihovega ohranjanja. Zaradi hitre gospodarske rasti in poviševanja plač v sosednjih azijskih državah Japonska izgublja svojo konkurenčno prednost kot privlačna destinacija za delo. Podjetniki opozarjajo, da bi lahko odliv tuje delovne sile privedel do propada ključnih lokalnih gospodarskih panog. Primer majhne konzervarije rib v podeželskem mestu kaže, da tuji delavci niso le dopolnilo, temveč steber, ki ohranja ribiško industrijo nad vodo. Ker se domače prebivalstvo stara in krči, so japonska podjetja prisiljena iskati načine za izboljšanje delovnih pogojev, saj se v nasprotnem primeru obeta resna gospodarska stagnacija in zapiranje obratov, ki ne bodo več našli potrebnih kadrov.

V zadnjem tednu je v regiji Darfur na zahodu Sudana v spopadih med sudansko vojsko in paramilitarnimi Silami za hitro podporo (RSF) izgubilo življenje najmanj 114 civilistov. Nasilje se je razplamtelo po oktobrski ofenzivi, ko so paramilitarci zavzeli zadnje oporišče vojske v tej regiji. Poročila s terena navajajo hude kršitve človekovih pravic, vključno z usmrtitvami, ropanjem in spolnim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Konflikt, ki se je začel aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostril, kar je povzročilo množično razseljevanje prebivalstva. Boji se zdaj širijo po celotnem Darfurju, pri čemer obe strani uporabljata težko orožje v naseljenih območjih. Mednarodne humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj je dostop do pomoči zaradi nenehnega nasilja skoraj popolnoma onemogočen, število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo v resnici še precej višje od uradnih potrditev.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

V poljskem mestu Radom je prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je skupina neznancev hudo poškodovala državljana Ukrajine. Kot je 31. decembra sporočil ukrajinski veleposlanik v Varšavi Vasilij Bodnar, je napad sledil predhodnemu vsakdanjemu sporu, ki sta ga strani sprva rešili brez posredovanja policije. Kljub temu so napadalci kasneje fizično obračunali z moškim, pri čemer so vzklikali žaljivke, uperjene proti njegovi narodni pripadnosti. Žrtev napada je zaradi hudih telesnih poškodb končala v bolnišnici, ukrajinsko veleposlaništvo pa je že pozvalo poljske organe k objektivni preiskavi in kaznovanju odgovornih. Predstavniki nevladnih organizacij, kot je Ukrajinski dom, ob tem opozarjajo na naraščajoče število pritožb ukrajinskih beguncev zaradi podobnih napadov iz sovraštva. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in razprav o statusu ukrajinskih državljanov na Poljskem.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Ob obali Gambije se je v sredo, 31. decembra, zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po potrditvi tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj sedem migrantov. Preobremenjeno plovilo, na katerem naj bi bilo več kot 200 ljudi, se je prevrnilo med poskusom nevarne poti proti Evropi. Reševalnim službam je do sedaj uspelo rešiti 96 oseb, medtem ko je šest ljudi v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico na nujno zdravljenje. Gambijska vlada v Banjulu je sporočila, da natančno število pogrešanih še ni znano, saj končni seznam potnikov ob izplutju ni bil vzpostavljen. Iskalne in reševalne akcije se nadaljujejo, vendar upanje za preživele kopni. Dogodek znova opozarja na smrtonosne poti, ki jih begunci in migranti iz Zahodne Afrike uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji, pri čemer so pogosto žrtve tihotapcev in neustreznih plovil.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Najnovejši podatki Unicefove raziskave SMART v okrožju Um Baru v sudanskem Severnem Darfurju razkrivajo kritično humanitarno stanje, saj je več kot polovica pregledanih otrok akutno podhranjenih. Izsledki kažejo, da vsak šesti otrok trpi za hudo akutno podhranjenostjo, kar predstavlja neposredno življenjsko nevarnost, ki lahko brez takojšnjega zdravljenja vodi v smrt v nekaj tednih. Poročilo poudarja, da so te številke med najvišjimi, kar jih je agencija kadarkoli zabeležila na tem območju. Stopnjevanje spopadov v Sudanu še naprej poganja nepredstavljivo lakoto in množično razseljevanje prebivalstva. Agencije Združenih narodov poročajo o novem valu beguncev, ki se zatečejo v sosednji Čad, kar dodatno potrjuje hitro poslabševanje razmer na terenu. Vojna v državi je prekinila oskrbovalne poti in uničila kmetijsko proizvodnjo, kar neposredno vpliva na najbolj ranljive skupine prebivalstva, zlasti otroke v odročnih predelih Darfurja.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Francoska vlada je sprejela nove predpise, po katerih bodo morali tujci, ki si želijo pridobiti dovoljenje za dolgotrajno bivanje v državi, od 1. januarja 2026 dalje opraviti preizkusa iz državljanskih vsebin in znanja francoskega jezika. Novi pogoji so del širše strategije za integracijo priseljencev v francosko družbo, saj bodo morali prosilci s testi dokazati poznavanje temeljnih vrednot republike ter določeno stopnjo jezikovne kompetence. Ukrep bo neposredno vplival na vse državljane tretjih držav, ki zaprosijo za večletna dovoljenja za prebivanje. Do sedaj so bili ti pogoji manj strogi, po novem pa bo uspešno opravljen izpit obvezen pogoj za odobritev vloge. Francoske oblasti s tem korakom sledijo zgledu nekaterih drugih evropskih držav, ki so že uvedle podobne integracijske pogoje za priseljence.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Kanadske oblasti so v obdobju med januarjem in oktobrom 2025 iz države izgnale 366 državljanov Nigerije, kar odraža znatno poostritev migracijske politike. Po podatkih kanadske agencije za mejne službe (CBSA) je to najvišja raven uveljavljanja imigracijskih predpisov v zadnjem desetletju. Poleg že izvedenih izgonov se na seznamu za deportacijo trenutno nahaja še 974 Nigerijcev, katerih postopki odstranitve so v teku. Kljub povečanemu številu izgonov Kanada ostaja ena izmed prednostnih destinacij za nigerijske migrante, ki iščejo boljše gospodarske in izobraževalne priložnosti. Poostreni ukrepi CBSA so del širšega prizadevanja kanadske vlade za obvladovanje migracijskih tokov in zagotavljanje spoštovanja zakonskih določil o bivanju v državi. Podatki kažejo na sistematičen pristop k zmanjševanju števila oseb, ki v državi bivajo brez ustreznih dovoljenj.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Po novem poročilu je administracija Trumpa pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito. Razkrito je bilo tudi, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje spodbudili obtožnico proti Kilmarju Abrego Garcii, domnevnemu članu tolpe MS-13 in osumljencu za tihotapljenje ljudi, šele po pomotoma izvedeni deportaciji.

Zvezna okrožna sodnica Trina Thompson v San Franciscu je v sredo blokirala prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za odpravo statusa začasne zaščite (TPS) za približno 89.000 migrantov iz Hondurasa, Nepala in Nikaragve. Sodišče je presodilo, da vlada pri svoji odločitvi ni ustrezno upoštevala dejanskih razmer v omenjenih državah, ki bi migrantom preprečevale varno vrnitev domov. Odločitev sodnice sledi argumentom nasprotnikov ukinitve, ki so trdili, da so bili vladni ukrepi motivirani z rasno sovražnostjo in diskriminacijo. Sodba začasno ustavlja deportacije tisočev posameznikov, ki v Združenih državah Amerike bivajo na podlagi humanitarnega programa. Ta program omogoča zakonito bivanje in delo tistim, ki zaradi naravnih nesreč ali oboroženih spopadov v domovini ne morejo varno nazaj. Sodnica Thompsonova je v obrazložitvi izpostavila izjave, ki nakazujejo na diskriminatorne motive administracije, kar je bil ključen razlog za sodno blokado vladne politike.

Objavljeno je bilo, da je Trumpova administracija pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, ki so nezakonito v Združenih državah. Poleg tega je razkrita odredba v primeru Kilmarja Abrego Garcia pokazala, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje pritiskali na njegovo obtožnico za tihotapljenje ljudi po njegovi pomotoma izvedeni deportaciji. Zvezni sodnik v Tennesseeju je odredil predajo dokumentov tožilcem v tem primeru.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre napade na somalijske priseljence v zvezni državi Minnesota, pri čemer jih je označil za goljufe in osebe nizkih moralnih vrednosti. Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social pozval k njihovemu izgonu nazaj v Somalijo, kar temelji na obtožbah o domnevnih prevarah v tej skupnosti. Gre za nadaljevanje njegove retorike proti priseljencem, ki v Minnesoti predstavljajo največjo somalijsko diasporo v Združenih državah Amerike. Posebne kritike je Trump namenil demokratski kongresnici Ilhan Omar, ki je somalijskega rodu. Označil jo je za nehvaležno poraženko, s čimer je še dodatno zaostril politične napetosti glede vprašanja migracij in integracije. Kongresnica Omarjeva, ki je v ZDA prispela kot begunka leta 1995, je njegove izjave že v preteklosti označila za grozljive in namenjene preusmerjanju pozornosti od drugih političnih težav, s katerimi se sooča njegova administracija. Napadi so tesno povezani s primeri goljufij, ki so bili odkriti v Minnesoti, Trump pa jih izkorišča za širšo diskreditacijo celotne diaspore. Njegovi pozivi k deportacijam in uporaba žaljivih izrazov so sprožili buren odziv v ameriški javnosti, hkrati pa odražajo njegovo namero po izvajanju strožje migracijske politike v prihodnjem mandatu. Razmere v Minnesoti ostajajo napete, saj Trumpove izjave neposredno vplivajo na varnost in družbeni položaj tamkajšnjih prebivalcev somalijskega porekla.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga Amal s svojima otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zbadljivo zapisal, da gre za dobre novice, obenem pa igralca označil za povprečneža in mu odrekel status prave filmske zvezde. Clooney, ki je že leta glasen kritik Trumpove politike, je državljanstvo prejel prek posebnega dekret o naturalizaciji, kar je v določenih krogih sprožilo razprave. Trump je poleg osebnih kritik na račun igralca napadel tudi Francijo. Izjavil je, da se država spopada z resnimi težavami z delinkvenco, ki jih je pripisal vplivom priseljevanja. Sporočilo je objavil na silvestrovo, s čimer je ponovno pritegnil pozornost javnosti na svoje nestrinjanje z liberalno elito Hollywooda. Zakonca Clooney sta sicer že dlje časa povezana s Francijo, saj imata tam v lasti posestvo, vendar je njuna odločitev za spremembo državljanstva postala nov politični poligon za predsednika.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh večjih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o končanju namestitve rezervnih vojaških enot je bila sprejeta po tem, ko je bila njegova administracija tarča številnih pravnih izzivov in sodnih porazov glede zakonitosti uporabe vojaških sil za civilno zaščito in podporo migracijskim racijam. Trump je ob tem izjavil, da se bodo enote morda vrnile v drugačni in močnejši obliki. Umik sil predstavlja pomemben preobrat v predsednikovi strategiji uporabe federaliziranih vojaških enot za zagotavljanje varnosti v mestih z demokratskim vodstvom. Čeprav je Trump prvotno vztrajal pri namestitvi garde za zaščito zveznih objektov in podporo agentom zveznih služb, so pravnomočne sodne odločitve v Oregonu in Kaliforniji močno omejile njegova pooblastila. Guvernerji prizadetih zveznih držav so Trumpovo potezo že prej označili za politično motivirano orožje, ki krši zvezno zakonodajo o ločnici med vojsko in civilnim organi pregona.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Ob gambijski obali se nadaljujejo iskalne in reševalne akcije po potopitvi čolna, ki je prevažal več kot 200 migrantov. Gambijske oblasti so potrdile, da so našli sedem trupel in rešile 96 ljudi. Številne osebe še vedno pogrešajo.

V noči s četrtka na petek se je ob obali zahodnoafriške države Gambije prevrnilo plovilo, na katerem je bilo približno 200 migrantov. Po uradnih navedbah gambijske vlade je v nesreči utonilo najmanj sedem oseb, medtem ko številne potnike še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe so iz morja uspele rešiti vsaj 96 ljudi, vendar jih je veliko v kritičnem zdravstvenem stanju in so potrebovali nujno medicinsko pomoč. Oblasti v Banjulu so potrdile, da so o incidentu prejele obvestilo nemudoma po prevrnitvi čolna, nakar so sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo. Plovilo je bilo po prvih podatkih močno preobremenjeno, kar je v regiji pogost vzrok za tovrstne tragedije, saj si ljudje prizadevajo doseči evropske obale po nevarni atlantski poti. Identiteta in narodnost potnikov uradno še nista bili potrjeni, prav tako pa preiskava o natančnem vzroku nesreče in cilju plovila še poteka.

V amsterdamski četrti Nieuw-West sta bila v streljanju ubita dva najstnika, stara 16 in 18 let. Po podatkih nizozemske policije je mlajša žrtev prihajala iz mesta Delft, kjer je bivala v centru za prosilce za azil, medtem ko je 18-letnik živel v podobni ustanovi v Amsterdamu. Do incidenta je prišlo v večernih urah, ko so napadalci odprli ogenj na žrtvi v bližini stanovanjskega naselja. Preiskovalci trenutno preučujejo motive za dejanje, pri čemer viri blizu policije namigujejo na možnost širšega spora v ozadju, ki bi lahko bil povezan s kriminalnim podzemljem ali osebnimi zamerami. Oblasti so območje zaprle in začele obsežno iskalno akcijo za storilci, ki so s prizorišča pobegnili. Gre za enega hujših incidentov z uporabo strelnega orožja med mladimi v zadnjem obdobju, kar je ponovno sprožilo razprave o varnosti v nizozemski prestolnici.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

Lokalne oblasti v več mestih v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v letu 2025 v središče svojih politik postavile reševanje stanovanjske krize in brezdomstva. V Združenem kraljestvu je britanska vlada napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo prosilce za azil namestili v novozgrajena občinska stanovanja, da bi s tem odpravili drago uporabo hotelov. Do 200 lokalnih oblasti je izrazilo zanimanje za to pobudo, ki predvideva dodatna sredstva za gradnjo ali obnovo zapuščenih zgradb, čeprav kritiki opozarjajo na dolge čakalne vrste za socialna stanovanja, v katerih stoji več kot 1,3 milijona lokalnih prebivalcev. V Združenih državah Amerike se mesta, kot so Portland, Sharon in Kent, spopadajo z lastnimi izzivi na področju prostorskega načrtovanja. V Portlandu je novi župan Keith Wilson ob prenovi mestne uprave obljubil konec brezdomstva na ulicah, vendar je prišlo do nesoglasij z mestnim svetom glede prioritet med širitvijo zavetišč in dolgoročno stanovanjsko politiko. V Sharonu so se osredotočili na projekte cenovno dostopnih stanovanj, vključno s prenovo nekdanjega skupnostnega centra. Mesto Kent je leto 2025 namenilo urejanju sporov glede coniranja in regulaciji konoplje, pri čemer so oblasti poskušale ohraniti kulturni značaj kraja ob spodbujanju lokalne umetniške dejavnosti. Skupni imenovalec vseh regij ostaja pomanjkanje sredstev na zvezni in državni ravni, kar otežuje izvajanje načrtovanih projektov v prihodnjem letu.

V nemški prestolnici so po skoraj štirih letih delovanja uradno zaprli eno največjih zasilnih bivališč za begunce, ki se je nahajalo na območju nekdanjega letališča Tegel. Upravljavci centra so ob zaprtju objavili končno bilanco, po kateri so v tem obdobju oskrbeli več kot 110.000 oseb, ki so v Nemčijo pribežale predvsem zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini. Center je služil kot ključna vstopna točka za migrante v Berlinu, kjer so jim zagotovili prvo pomoč, registracijo in začasno nastanitev pred premestitvijo v trajnejše objekte. Zaprtje centra označuje konec pomembnega poglavja v upravljanju migracijskih tokov v mestu, vendar pa se hkrati porajajo vprašanja o prihodnji rabi območja in zagotavljanju zadostnih zmogljivosti za nastanitev novih prosilcev za azil. Mestne oblasti in humanitarne organizacije so poudarile, da je bil center v Teglu nujen odziv na izredne razmere, vendar dolgoročno bivanje v takšnih razmerah ni bilo vzdržno. Na območju nekdanjega letališča zdaj načrtujejo razvoj novega mestnega predela, ki bo vključeval tehnološki park in stanovanjska naselja, medtem ko se dejavnosti za oskrbo beguncev selijo na druge lokacije v Berlinu in okolici.

V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000. Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.