Mali in Burkina Faso prepovedala vstop državljanom Združenih držav Amerike
Objavljeno: 31. 12. 2025 18:56
Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji.
Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika spremljanja svetovne migracijske politike in diplomatskih odnosov med ZDA ter afriškimi državami. Za slovenske državljane in podjetja, ki delujejo v regiji, to pomeni povečano politično tveganje, vendar dogodek ne spreminja zunanjepolitičnega položaja Slovenije.
Ameriška carina in mejna zaščita (CBP) je sporočila, da je od začetka leta 2025, ko je Donald Trump uvedel nove carinske dajatve, država zbrala že več kot 200 milijard dolarjev. To se dogaja v času, ko vrhovno sodišče obravnava zakonitost teh carin, ki jih je Trump uvedel na skoraj vse države sveta.
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prodajo bojnih letal F-35 Savdski Arabiji, kar predstavlja pomembno spremembo v ameriški politiki na Bližnjem vzhodu. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na Venezuelo, pri čemer je ameriška mornarica poslala letalonosilko Ford v Karibsko morje, vlada pa namerava narkokartel pod vodstvom predsednika Madura označiti za teroristično organizacijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom.
Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o obrambnih pooblastilih za leto 2026, ki vključuje več določb o podpori Tajvanu. Zakon predvideva 1 milijardo ameriških dolarjev za pomoč Tajvanu pri vzpostavitvi obrambnih sistemov. Tajvansko obrambno ministrstvo in zunanje ministrstvo sta izrazila hvaležnost ZDA za podporo.
Kitajski državni časnik *Renmin Ribao* je objavil uredniški članek, v katerem trdi, da geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa "Naj bo Amerika spet velika" ni v nasprotju s kitajskim razvojem. Članek poziva k ohranjanju odnosov med državama in poudarja, da lahko Kitajska in ZDA sobivata in skupaj napredujeta.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo.
Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.
Dogajanje ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, vendar je pomembno z vidika spremljanja svetovne migracijske politike in diplomatskih odnosov med ZDA ter afriškimi državami. Za slovenske državljane in podjetja, ki delujejo v regiji, to pomeni povečano politično tveganje, vendar dogodek ne spreminja zunanjepolitičnega položaja Slovenije.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
