Visoki predstavniki sirskih prehodnih oblasti in Izraela bodo po poročanju medijev v ponedeljek ponovno začeli pogovore o novem varnostnem dogovoru. Novico so sprva prenesli hebrejski mediji, vključno s televizijsko mrežo Channel 12, kasneje pa jo je potrdil tudi novičarski portal Axios. Srečanje je ključnega pomena za stabilizacijo razmer na mejnem območju, kjer Izrael tradicionalno ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti. Delegaciji se bosta spopadali z vprašanji varnostnih jamstev in preprečevanja vpliva Irana na sirskem ozemlju, kar je bila dolgotrajna točka trenj med državama. Izraelska stran si prizadeva za vzpostavitev tamponskega območja oziroma zagotovil, da se militantne skupine ne bodo vrnile na položaje v bližini Golanske planote. Za sirske prehodne oblasti pa dogovor predstavlja korak k mednarodni legitimnosti in stabilizaciji države po padcu prejšnjega režima. Čeprav so diplomatski odnosi med državama formalno neobstoječi, neposredni varnostni pogovori kažejo na novo dinamiko v regiji po spremembi oblasti v Damasku.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Ekipa predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura začela pripravljati obsežen načrt za upravljanje Venezuele. Po poročanju časnika The Wall Street Journal in drugih virov ameriška administracija načrtuje začasni nadzor nad državo, dokler ne bo vzpostavljen varen prenos oblasti na nove civilne organe. Načrt vključuje stabilizacijo države in preprečevanje vakuuma oblasti, ki bi lahko nastal po odstranitvi dolgoletnega avtokratskega voditelja. Analitiki ob tem opozarjajo, da bi se po uspešni operaciji v Venezueli ameriška zunanja politika lahko usmerila proti novim ciljem, pri čemer se najpogosteje omenjata Iran in Danska. Julian Borger, dopisnik časnika The Guardian, ocenjuje, da bo Trumpova administracija skušala izkoristiti zagon za dosego novih geopolitičnih premikov. Medtem ko podpredsednica Delcy Rodríguez uradno prevzema določene pristojnosti v Caracasu, ZDA poudarjajo, da bo njihova vloga v upravljanju države ključna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike z imenom 'Operation Absolute Resolve'. Ameriške posebne enote so vdrle v prestolnico Caracas, od koder so Madura z letalom prepeljale v zvezno državo New York. Predsednik ZDA Donald Trump je osebno potrdil uspeh operacije in poudaril, da gre za zmago nad diktaturo. Medtem ko so v ZDA izbruhnili protesti proti vojaški agresiji, so nekatere države, vključno z Iranom in Gano, dogodek označile za dejanje državnega terorizma in kršitev suverenosti. Po zajetju Madura je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že prevzela dolžnosti, država pa se pripravlja na predčasne predsedniške volitve, ki naj bi bile izvedene v 30 dneh. Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno upravljale z razmerami v Venezueli, hkrati pa je nakazal, da bodo ameriška naftna podjetja v prihodnje vlagala milijarde dolarjev v izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Iranski voditelji so se ostro odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem posredovanju v primeru stopnjevanja nasilja nad protestniki v Iranu. Teheran je na Združene narode naslovil uradno pritožbo, v kateri Trumpove izjave označuje za provokativne, nepremišljene in za kršitev iranske suverenosti. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je v nujnih pismih generalnemu sekretarju in Varnostnemu svetu pozval h obsodbi ameriškega pritiska, medtem ko so iranske oblasti zagrozile z napadi na ameriška oporišča v regiji, če bodo ZDA izvedle svoje grožnje. Napetosti so se zaostrile po Trumpovi izjavi, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom, ki se po vsej državi spopadajo z gospodarsko krizo in visokimi življenjskimi stroški. Analitiki opozarjajo, da so prav ostre ameriške sankcije povzročile obupne razmere za prebivalstvo, kar je dodatno podžgalo ulične nerede. Retorika Bele hiše je povzročila razkol tudi znotraj republikanske stranke, kjer krilo, ki zagovarja politiko "Amerika na prvem mestu", kritizira intervencionistično držo administracije, medtem ko Izrael in jastrebje v Teheranu krepijo svoje pozicije.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Iranska revolucijska garda (IRGC) je v uradni izjavi ob obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija ostro obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. V sporočilu za javnost so poudarili, da je Trumpovo delovanje posledica obupa ter da njegove grožnje iranskemu ljudstvu in vladi ne bodo ostale brez odziva. Vojaška organizacija je obljubila popolno zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za dosego cilja neodvisnega ter močnega Irana. V izjavi so izpostavili, da se bodo pripadniki garde borili proti vsem oblikam hibridnih zarot sovražnikov, dokler te ne bodo popolnoma zatrte. Poudarili so tudi vlogo mladih v Iranu, ki naj bi v preteklih obdobjih sovražnikom pokazali, da je država polna naslednikov Sulejmanija. Retorika izjave odraža stopnjevanje napetosti med Teheranom in Washingtonom, hkrati pa služi utrjevanju notranje enotnosti ob spominu na ubitega poveljnika enot Kods.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v ločenih incidentih v mestu Han Junis na jugu območja Gaze ustrelile in ubile najmanj tri Palestince, med katerimi je bil tudi 15-letni mladostnik. Lokalni zdravstveni organi so potrdili žrtve, medtem ko se napetosti v regiji kljub uradno veljavnim dogovorom o premirju stopnjujejo. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je od zadnje razglasitve prekinitve ognja število smrtnih žrtev doseglo že 420, kar nakazuje na sistematične kršitve dogovora o nenapadanju. Poleg neposrednih spopadov izraelska vojska nadaljuje z rušenjem objektov v severnem delu Gaze in ohranja strogo blokado pri dostavi nujne humanitarne pomoči. Razmere v oblegani enklavi ostajajo kritične, saj so prebivalci ujeti med vojaškimi operacijami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da nenehni napadi na civilno prebivalstvo in oviranje pomoči dodatno poglabljajo humanitarno katastrofo v regiji, kjer število ubitih in ranjenih od začetka konfliktov presega vsa prejšnja pričakovanja.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil svoje grožnje iranskemu režimu in napovedal možnost posredovanja Združenih držav Amerike, če se bo nasilje nad civilnimi protestniki nadaljevalo. Nemiri v Iranu, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in cen osnovnih dobrin, trajajo že več kot teden dni, v spopadih z državnimi varnostnimi silami pa je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 16 ljudi. Trumpova administracija dogajanje v državi podrobno spremlja in stopnjuje diplomatski pritisk na Teheran. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer pozval k pogovorom, vendar hkrati vztraja pri ostrih ukrepih proti tistim, ki jih označuje za povzročitelje nemirov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj Trump poudarja pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu v boju proti represivnemu režimu. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov, saj bi morebitna vojaška intervencija pomenila destabilizacijo celotne bližnjevzhodne regije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožilo vsesplošno nezadovoljstvo nad visokimi življenjskimi stroški in naraščajočo inflacijo, prevesili v drugi teden. Po poročanju lokalnih medijev in organizacij za varstvo človekovih pravic so se protestniki ponovno spopadli z varnostnimi silami, pri čemer so poročali o novih smrtnih žrtvah in ranjenih na obeh straneh. Nemiri so se sprva začeli s stavko trgovcev v Teheranu, nato pa so se razširili v širši upor proti gospodarski politiki režima. Napetosti so se stopnjevale, ko so varnostne sile poskušale s silo zadušiti zbiranja v večjih mestih. Kljub uradnim poročilom o žrtvah, ki so se začela nabirati že konec decembra, protestniki vztrajajo pri svojih zahtevah po korenitih spremembah. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj protesti predstavljajo enega najresnejših izzivov za iranske oblasti v zadnjih letih, hkrati pa vplivajo na regionalno stabilnost in odnose z zahodnimi velesilami.

Število smrtnih žrtev v Iranu je naraslo na najmanj 16, medtem ko se protesti zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov nadaljujejo po vsej državi. Prišlo je do novih smrtonosnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami, protesti pa vstopajo v drugi teden.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

V izraelskem napadu z brezpilotnim letalnikom na avtomobil v južnem Libanonu sta bili ubiti dve osebi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Napad se je zgodil kljub prekinitvi ognja, ki velja od konca leta 2024.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

Iranske varnostne sile so v regiji Malekšahi v provinci Ilam po poročanju lokalnih virov zasegle vojaško opremo, vključno z ročnimi granatami izraelske izdelave. Incident se je zgodil dan po nemirih v kraju Sarableh, ko je skupina zamaskiranih oboroženih oseb napadla različne storitvene, upravne in vojaške centre. Iranski državni mediji so objavili videoposnetek, ki naj bi dokazoval prisotnost tujega orožja med tistimi, ki jih oblasti označujejo za teroriste. Napadalci so ciljali na ključno infrastrukturo v regiji, kar je povzročilo povečanje napetosti v tem delu države. Iranske oblasti dogodke neposredno povezujejo z zunanjimi vplivi in destabilizacijo, pri čemer izpostavljajo izvor zaseženega orožja kot ključni dokaz za vpletenost tujih akterjev v notranje nemire. Situacija v provinci Ilam ostaja napeta, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti oboroženim skupinam.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad-Reza Radan je v uradnem nagovoru pozval starše, naj pozorno spremljajo dejavnosti svojih otrok v luči trenutnih razmer v državi. Radan je izpostavil nevarnost tako imenovanih 'ustvarjalcev žrtev', s čimer se je referiral na skupine, ki naj bi po navedbah iranskih oblasti namerno povzročale incidente s smrtnim izidom za namene propagande proti režimu. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko iranske varnostne sile krepijo nadzor nad mladostniki, da bi preprečile njihovo vključevanje v protivladne proteste. Poveljnik je poudaril, da morajo družine zaščititi svoje otroke pred 'pastmi', ki jih po njegovih besedah nastavljajo sovražni elementi, s čimer želi policija omejiti mobilizacijo mladih na ulicah.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

V mošeji v mestu Nasar v okrožju Torbat-e Hejdarije na vzhodu Irana je prišlo do množične zastrupitve z ogljikovim monoksidom, v kateri je bilo udeleženih 47 ljudi. Po besedah tiskovnega predstavnika Univerze za medicinske vede v Torbat-e Hejdarijeju so reševalne ekipe nemudoma odšle na prizorišče po prejemu klica v operativni center. Prvotna poročila so navajala 29 poškodovanih, vendar se je število žrtev, ki so potrebovale zdravniško pomoč zaradi vdihavanja strupenega plina, kasneje povzpelo na 47. Zdravstvene oblasti so potrdile, da so vsi prizadeti prejeli nujno oskrbo, nekateri na mestu dogodka, drugi pa so bili prepeljani v bližnje bolnišnice. Incident se je zgodil v večernih urah v osrednji mestni mošeji Masjid-al-Jame. Preiskava o natančnem vzroku uhajanja plina še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo na okvaro ogrevalnega sistema v objektu, kar je pogost vzrok tovrstnih nesreč v regiji v zimskem času. Stanje vseh hospitaliziranih je pod nadzorom zdravniškega osebja.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve je opravil telefonski pogovor z Alijem Čegenijem, veleposlanikom Islamske republike Iran v Caracasu, da bi preveril stanje iranskih državljanov po zadnjih dogodkih v Venezueli. Po uradnih navedbah so vsi iranski državljani, ki prebivajo v državi, na varnem in dobrega zdravja. Veleposlanik je ministrstvo podrobno seznanil z aktualnim dogajanjem v državi, ki ga zaznamujejo politične in družbene napetosti. Srečanje na daljavo je bilo namenjeno predvsem oceni varnostne situacije in koordinaciji morebitne pomoči iranski skupnosti. Ministrstvo je ob tem izrazilo zahvalo osebju veleposlaništva za njihovo delo v trenutnih razmerah. Poročilo poudarja, da kljub nestabilnosti v regiji ni poročil o poškodovanih ali ogroženih tujih državljanih iz omenjene države. Informacija služi kot zagotovilo družinam v domovini in mednarodni javnosti o stanju njihove diaspore v Južni Ameriki.

V iranskem mestu Sarableh so organi pregona identificirali in pridržali glavne akterje nedavnega streljanja, ki je v lokalni skupnosti povzročilo nemir in negotovost. Po poročanju lokalnih oblasti je tožilec okrožja Chardavol potrdil, da so varnostne sile uspešno izvedle operacijo aretacije ključnih osumljencev, ki so neposredno vpleteni v incident. Tožilec je ob tem poudaril, da bodo preostali udeleženci dogodka predvidoma pridržani v naslednjih dneh, saj preiskava še poteka. Pravosodni organi in varnostne službe so v uradni izjavi napovedali odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki kršijo javni red in mir. Poudarjeno je bilo, da pri obravnavi povzročiteljev nasilja ne bo nikakršnega popuščanja ali toleriranja dejanj, ki ogrožajo varnost državljanov. Incident v mestu Sarableh, ki leži v provinci Ilam, je v zadnjih dneh vzbudil precejšnjo pozornost zaradi potencialnega vpliva na stabilnost v regiji, vendar oblasti zagotavljajo, da je situacija zdaj pod nadzorom.

Na silvestrovo je v Alepu samomorilski napadalec ciljal policijsko patruljo, pri čemer je ubil enega policista in ranil dva pripadnika varnostnih sil. Napadalec je sprožil samomorilski pas, ko so ga policisti poskušali pridržati med varovanjem novoletnih praznovanj.

Predsednik sodišča v okrožju Fasa v provinci Fars je uradno zavrnil poročila o domnevni smrti posameznika med napadom na tamkajšnje vladno poslopje. Po navedbah uradnih virov so trditve o smrti osebe z imenom Mehdi Samavati neutemeljene, oblasti pa so incident označile za poskus širjenja dezinformacij s strani nasprotnikov režima. V povezavi z napadom so varnostne sile aretirale štiri osebe, ki so osumljene sodelovanja pri vdoru v prostore guvernerstva. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, vendar lokalni pravosodni organi vztrajajo, da med poskusom napada ni prišlo do smrtnih žrtev. Uradni viri poudarjajo, da gre za načrtno širjenje lažnih novic z namenom destabilizacije javnega reda. Preiskava o motivih napadalcev in okoliščinah dogodka še poteka, medtem ko so aretirani posamezniki v pridržanju.

Šestletni deček Mohammed je eden izmed 19 otrok iz Gaze, ki so bili od decembra 2024 evakuirani na Irsko zaradi nujnega medicinskega zdravljenja. Mohammed je v Gazi izgubil nogo med bivanjem v šotoru na jugu enklave, v Dublin pa je bil prepeljan zaradi zahtevnega zdravljenja poškodb živcev. Njegova mati se je javno zahvalila irskim oblastem in medicinskemu osebju ter poudarila, da je bila evakuacija ključna za sinovo preživetje. Projekt evakuacije ranjenih otrok poteka v sodelovanju z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, ki poskušajo zagotoviti oskrbo najhuje poškodovanim civilistom v konfliktu. Deček bo na Irskem deležen dolgotrajne rehabilitacije, ki vključuje tako fizioterapijo kot psihološko pomoč. Irska vlada je ob tem ponovila svojo zavezo k humanitarni pomoči prebivalcem Gaze, medtem ko se razmere v palestinski enklavi še naprej slabšajo.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Nizozemski kirurg Ron van Doorn se je po letu dni, zaznamovanem z izjemnimi in pretresljivimi dogodki, vrnil na delo v Gazo, kjer je v improviziranih šotorih operiral pod stalno grožnjo brezpilotnih letal in nočnega bombardiranja. Kirurg je ob svojem povratku opisal pretresljive razmere in uničenje ter izpostavil, da se človek pomena miru zave šele ob zapustitvi vojnega območja. Van Doorn je poudaril, da čeprav posameznik ne more rešiti vseh težav v regiji, lahko njegovo delo neposredno vpliva na preživetje in kakovost življenja posameznih pacientov. Njegovo pričevanje razkriva svet, ki po njegovih besedah praktično ne obstaja več, saj je infrastruktura v celoti uničena, humanitarne razmere pa so kritične. Kljub nevarnostim in izjemno težkim delovnim pogojem Van Doorn vztraja pri svojem poslanstvu, s čimer opozarja na nujnost zdravstvene pomoči v času trajajočega konflikta. Njegove izkušnje nudijo neposreden vpogled v realnost zdravstvenih delavcev, ki delujejo na frontnih črtah v palestinski enklavi.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Izraelski vojaki so v petek na južnem delu območja Gaze ubili Palestinca, ki je prečkal tako imenovano rumeno črto, ki razmejuje ozemlje pod izraelskim nadzorom. Izraelska vojska je v uradni izjavi moškega označila za terorista, ki je predstavljal neposredno grožnjo, medtem ko kritiki opozarjajo, da linija na terenu ni jasno označena, kar ogroža civiliste in razseljene osebe, ki se skušajo vrniti na svoje domove. Istočasno se stopnjuje mednarodni pritisk na Izrael zaradi omejevanja humanitarne pomoči. Zunanji ministri osmih muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Turčijo, Pakistanom in Egiptom, so v skupni izjavi zahtevali takojšen in neoviran dostop za dostavo nujnih življenjskih potrebščin v enklavo. Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je ostro obsodila izraelsko odločitev o preklicu njihovega statusa delovanja, kar so označili za hud udarec humanitarnim prizadevanjem, potem ko so zavrnili zahtevo Izraela po deljenju seznamov palestinskega osebja.

Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je v sredo poudarila, da bi izraelska napoved blokade mednarodnih nevladnih organizacij v Gazi pomenila neposredno preprečevanje dostave nujne humanitarne pomoči. Po njenih besedah Evropska unija zavzema jasno stališče, da izraelska zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v trenutni obliki ni sprejemljiva za implementacijo. Lahbibova je pozvala k odstranitvi vseh ovir za dostop do humanitarne pomoči, saj so razmere na terenu kritične. Opozorila iz Bruslja prihajajo v času, ko se pritisk na Izrael znotraj EU stopnjuje. Že julija 2025 so se v institucijah EU vrstili predlogi za delno zamrznitev sporazumov z Izraelom, vključno s programom Horizon, kot odziv na kršitve človekovih pravic in humanitarno krizo. Najnovejša napoved o omejevanju delovanja mednarodnih akterjev dodatno zaostruje odnose med Brusljem in Tel Avivom, saj bi takšna poteza po mnenju komisarjev ohromila oskrbo prebivalstva s hrano in zdravili.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji konec tedna zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljala v Združene države Amerike na sojenje. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo do konca obdobja tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal obsežne naložbe ameriških naftnih podjetij v venezuelsko infrastrukturo. Dogodek je povzročil preobrat na svetovnih naftnih trgih, kjer so cene surove nafte na azijskih borzah v ponedeljek upadle. Severnomorska nafta brent se je pocenila na 60,62 dolarja, zahodnoteksaška nafta (WTI) pa na 57,11 dolarja za sod. Analitiki opozarjajo, da bi lahko politične spremembe v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu povzročile dolgotrajno presežno ponudbo na trgu, kar pritiska na cene navzdol. Kljub padcu cen delnic kitajskih naftnih podjetij, kot je CNOOC, strokovnjaki ocenjujejo, da bo okrevanje venezuelske proizvodnje zaradi slabe kakovosti nafte in dotrajane infrastrukture dolgotrajno in polno tveganj. Poleg dogodkov v Venezueli trg spremlja tudi nemire v Iranu, vendar zaradi splošnega šibkega povpraševanja po energentih večjih pretresov v dobavi kratkoročno ni pričakovati. Pristanišča v Venezueli za zdaj ostajajo odprta, kar omogoča nemoten pretok obstoječih zalog.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Ameriška operacija v Venezueli je povzročila različne odzive, pri čemer so jo nekateri ameriški zakonodajalci označili za dejanje države, ki ne spoštuje mednarodnega prava, in zahtevajo nujno glasovanje, da bi preprečili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije. Medtem so se pojavile informacije o Nicolásu Maduru, ki je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist, pri čemer je njegovo vladanje zaznamoval demokratični zaton in gospodarski propad Venezuele.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki »postavljeni na svoje mesto«. Njegove besede po mnenju opazovalcev pomenijo zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij, ki so v zadnjem tednu pretresle islamsko republiko. Nasilje na ulicah, ki so ga sprožile hude gospodarske težave in padajoča vrednost domače valute, je doslej terjalo najmanj deset smrtnih žrtev. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim nasilno pobijal mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih ukrepov proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Situacija v regiji je še bolj napeta zaradi nedavnega zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske, kar Tehran, tesen zaveznik Caracasa, razume kot neposredno grožnjo. Iransko gospodarstvo se medtem spopada z drastičnim padcem riala, ki je po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov dosegel rekordno nizko vrednost.

Evropska unija je v sredo ostro opozorila Izrael, da bi napovedana zaustavitev delovanja mednarodnih humanitarnih organizacij v Gazi pomenila blokado življenjsko pomembne pomoči za tamkajšnje prebivalstvo. Izraelske oblasti so napovedale, da bodo nekaterim nevladnim organizacijam, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), od četrtka dalje prepovedale delo, če ne bodo izpolnile novih, strožjih pogojev za registracijo in delovanje. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila, da zakonodaja o registraciji nevladnih organizacij v sedanji obliki ne sme biti implementirana, saj bi to povzročilo katastrofalne posledice v že tako razrušeni regiji. Napetosti med Izraelom in mednarodno skupnostjo so se stopnjevale zaradi novih pogojev, ki jih Izrael postavlja za delo humanitarnih skupin na območju Gaze. Medtem ko Izrael trdi, da gre za vprašanje regulacije in varnosti, humanitarne organizacije opozarjajo, da so novi birokratski in operativni pogoji neizvedljivi in namenjeni oteževanju dostave hrane in zdravil. EU je v odzivu izpostavila, da je dostop do humanitarne pomoči temeljna pravica in da mora Izrael kot okupacijska sila zagotoviti nemoteno delo ekip na terenu. Kriza se dogaja v času, ko mednarodne organizacije že dlje časa poročajo o kritičnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin v Gazi.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

V Gazi se je kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zvrstilo več novih nasilnih incidentov, v katerih so izraelske sile ubile palestinsko deklico, dve osebi pa ranile. Napadi so se zgodili v torek in predstavljajo ponovno kršitev premirja, ki je stopilo v veljavo oktobra lani. Poročilo Sindikata palestinskih novinarjev (PJS) obenem razkriva pretresljive podatke o namernem ciljanju družinskih članov medijskih delavcev. Po navedbah organizacije je bilo od začetka konfliktov ubitih že več kot 700 sorodnikov novinarjev, kar ocenjujejo kot načrtno kampanjo ustrahovanja in utišanja poročanja s terena. Poleg neposrednih vojaških napadov se palestinski zaporniki v izraelskih zaporih soočajo s sistematičnim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Nova poročila opozarjajo, da so bili pridržani Palestinci redno izpostavljeni omejevanju dostopa do pitne vode, ki je v nekaterih primerih trajalo tudi do 12 ur. Takšna praksa je opisana kot oblika kolektivnega kaznovanja, ki še dodatno zaostruje že tako kritične humanitarne razmere in kršitve mednarodnih konvencij o ravnanju z ujetniki.

Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko. Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil. Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.

Izraelska vlada je napovedala, da bo v roku 36 ur prepovedala delovanje več deset humanitarnim organizacijam na območju Gaze, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF), Oxfam in International Rescue Committee. Odločitev temelji na novih, strogih zahtevah po posredovanju osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, ki jih organizacije niso izpolnile. Ta ukrep prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer, ko deset držav svari pred neizmernim trpljenjem civilnega prebivalstva. Hkrati je Svetovni svet cerkva pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na orožje proti Izraelu. Predstavniki sveta so izrazili zgroženost nad spiralno nasilja in humanitarno katastrofo, ki je povzročila množično razseljevanje ter širjenje lakote in bolezni. Poudarili so, da trenutne razmere izvirajo iz desetletja trajajoče okupacije in blokade, ter pozvali k mednarodni odgovornosti za zaščito palestinskih civilistov. Izgon ključnih nevladnih organizacij bi lahko popolnoma ohromil dostavo pomoči v uničeno enklavo.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

V Iranu se je število smrtnih žrtev protestov zaradi visoke inflacije povzpelo na najmanj 15, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami zaostrili. Agencija Mehr je poročala o smrti pripadnika paravojaške enote, organizacije za človekove pravice pa so obtožile Revolucionarno gardo, da je streljala na protestnike. Iranski voditelj je za nemire obtožil tuje vplive. Oblasti naj bi omejile dostop do interneta.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, ko so pripadniki Revolucionarne garde streljali na protestnike. V spopadih je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote. Skupno je v enem tednu protestov umrlo najmanj 16 ljudi. Protesti se širijo po državi zaradi visoke inflacije in gospodarskih težav.

V Iranu so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov nadaljevali v drugi teden, pri čemer je prišlo do novih smrtonosnih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev se je povečalo na najmanj 16. Med protesti v zahodnem Iranu so pripadniki Revolucionarne garde streljali na demonstrante, pri čemer so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Iranski voditelji so za proteste obtožili tuje vplive, oblasti pa naj bi omejile dostop do interneta.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Iranski vladni svet za informiranje je uradno sporočil, da se ukinja sistem prednostnega deviznega tečaja za uvoz osnovnih surovin in življenjskih potrebščin. Po novem bodo devizna sredstva za te dobrine zagotavljali prek tako imenovanega drugega trgovalnega prostora oziroma namenskega portala centralne banke, kjer veljajo tržni pogoji. Ta ukrep pomeni konec subvencioniranega uvoza hrane in drugih nujnih materialov, ki so bili prej na voljo po znatno nižjem, umetno vzdrževanem tečaju. Odločitev vlade v Teheranu je bila sprejeta z namenom konsolidacije deviznega trga in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, vendar strokovnjaki opozarjajo na tveganja. Ukrep bo neposredno vplival na cene hrane in osnovnih dobrin, kar bi lahko povzročilo nov val inflacije in dodatno obremenilo gospodinjstva. Vlada sicer trdi, da bo prednostno zagotavljanje valute prek centralne banke stabiliziralo oskrbo, vendar kritiki poudarjajo, da gre za politiko z dvojnim rezilom, ki bi lahko sprožila socialne nemire.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Nemiri so se pričeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, od koder so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov prebivalstva in strmo rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se hrana in stroški zdravstva podražili za več kot polovico. Demonstracije so se sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih in aretiranih. Protestniki so napadli tudi vladna poslopja, vzkliki proti verskemu in političnemu vodstvu pa so postali vse pogostejši. Zaradi nestabilnosti domače valute se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi preostalo premoženje. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev državljanov in pozval uradnike k ukrepanju, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo popuščala tistim, ki jih je označil za izgrednike. Oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere ostajajo izjemno napete, saj energetska kriza in hiperinflacija še naprej hromita državo.

Med protesti v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, v spopadih med protestniki in varnostnimi silami. Poročali so, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na demonstrante. Med protesti je bil ubit tudi pripadnik iranske paravojaške enote.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

V Iranu se je število smrtnih žrtev po enem tednu intenzivnih protestov zaradi visoke inflacije in naraščajočih življenjskih stroškov povzpelo na najmanj 16. Protesti, ki so se začeli kot izraz nezadovoljstva nad gospodarsko stagnacijo, so se hitro razširili v več kot dva ducata mest in prerasli v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po navedbah organizacij za človekove pravice so pripadniki revolucionarne garde v zahodnem delu države streljali na zbrane množice, medtem ko so državni mediji poročali tudi o smrtnih žrtvah med pripadniki paravojaških sil, vključno z enim ubitim pripadnikom enot Basidž. Iranski vrhovni voditelj je za nemire obtožil vmešavanje tujih sil, medtem ko so oblasti v poskusu zadušitve gibanja omejile dostop do spleta. Gre za najmnožičnejše proteste v državi v zadnjih treh letih, ki poleg ekonomskih zahtev vse pogosteje vključujejo tudi politične slogane. Čeprav se podatki o številu mrtvih in aretiranih med uradnimi viri in aktivisti razlikujejo, poročila potrjujejo, da se protestno gibanje kljub represiji širi tudi v podeželske province.

V Iranu se je po tednu dni nemirov, ki so jih sprožili visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški, število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj 16. Protesti, ki so se začeli kot izraz nezadovoljstva nad gospodarsko stagnacijo, so se hitro razširili v več kot dva ducata mest in prerasli v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po navedbah organizacij za človekove pravice so pripadniki revolucionarne garde v zahodnem delu države streljali na zbrane, medtem ko državni mediji poročajo tudi o smrtnih žrtvah med pripadniki paravojaških sil. Iranske oblasti so se na najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih odzvale z omejevanjem dostopa do spleta in nasilnim zatiranjem shodov. Vrhovni voditelj je za nemire obtožil vmešavanje tujih sil, medtem ko se protestniški zahtevi po ekonomskih reformah vse pogosteje pridružujejo tudi politični slogani. Gre za najbolj korenit upor proti režimu po letu 2022, ko so oblasti po večmesečnih demonstracijah uspele stabilizirati razmere s tisoči aretacijami in stotinami mrtvih.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki so jih spodbudile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so potrdile, da sta v zadnjih spopadih umrla še dva človeka, medtem ko se nemiri, ki so zajeli državo, ne umirjajo. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, vendar so se hitro razširili iz prestolnice Teheran v številne druge province in prerasli v splošno nasprotovanje državni politiki. Nasilje med protestniki in varnostnimi silami se stopnjuje, pri čemer poročila navajajo žrtve tako na strani civilistov kot tudi med pripadniki paravojaških sil. Kljub poskusom oblasti, da bi z uporabo sile in omejevanjem komunikacij zatrle upore, se demonstracije nadaljujejo že več dni zapored. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka brezposelnost in padec kupne moči prebivalstva, ostaja glavni povod za najhujše nemire v državi v zadnjih letih. Dogajanje predstavlja resen izziv za iransko politično vodstvo, saj se protesti širijo tudi v ruralna območja, ki so tradicionalno veljala za oporišča režima.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti zaradi hude gospodarske krize povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so potrdile smrt še dveh protestnikov, medtem ko se nemiri, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi, ne umirjajo. Demonstracije so se iz Teherana hitro razširile v številne druge province in celo na podeželje, pri čemer so se mirni shodi v več mestih sprevrgli v neposredne spopade med protestniki in varnostnimi silami. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so poročali o smrtnih žrtvah tako med civilisti kot med pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti kažejo malo znakov pojenja. Protestniki opozarjajo na nevzdržno stopnjo inflacije in naraščajočo brezposelnost, ki pesti islamsko republiko. Trenutni dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti, ki so se začele v začetku leta, ko so se protesti prvič razširili iz prestolnice po celotni državi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki jih sproža vse slabše stanje državnega gospodarstva, povzpelo na najmanj deset. Oblasti so v soboto potrdile dve dodatni žrtvi, kar potrjuje stopnjevanje napetosti, medtem ko se nemiri, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, ne umirajo. Poročila kažejo, da so se demonstracije razširile iz Teherana v številne province po državi. Nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami so terjali žrtve na obeh straneh, vključno s pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom režima, da bi zadušil nezadovoljstvo, se protesti nadaljujejo in kažejo na globoko zakoreninjeno krizo v državi. Iranske oblasti svarijo pred nadaljnjim nasiljem, vendar se javno nezadovoljstvo zaradi visoke inflacije in brezposelnosti še naprej širi.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja in visokih življenjskih stroškov, pri čemer je število smrtnih žrtev po uradnih podatkih naraslo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, ki sta bili ubiti med nemiri, ki so zajeli državo. Protesti, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujejo visoka inflacija, brezposelnost in splošno nezadovoljstvo prebivalstva, ostaja glavni povod za demonstracije. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti ne kažejo znakov pojenjanja. Poročila navajajo, da so med ubitimi tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, razmere pa ostajajo napete, saj se protesti širijo v vedno več regij, vključno z mestom Kuhdašt, kjer so poročali o novih spopadih.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Poveljstvo policije v iranski provinci Lorestan je izdalo uradno obvestilo po smrti Amirhosama Hodajarija-farda, pripadnika paravojaške milice Basidž, ki je bil ubit med nemiri v mestu Kuhdašt. Oblasti so sporočile, da so mladega pripadnika sil ubili udeleženci protestov, ki jih državni organi označujejo za povzročitelje nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadale z demonstranti. Lokalna policija je v svoji izjavi poudarila zavezanost k vzpostavitvi reda in napovedala stroge ukrepe proti odgovornim za nasilje. Smrt Hodajarija-farda predstavlja nadaljevanje usodnih incidentov v mestu Kuhdašt, kjer je podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve že predhodno potrdil smrtne žrtve med vladnimi silami. Dogajanje v Lorestanu odraža širšo politično nestabilnost in stopnjevanje nasilja med državnimi strukturami in protestniki v Iranu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za agresivnejše ukrepanje proti demonstrantom, ki že teden dni pretresajo državo. Nemiri, ki jih poganja predvsem obupno stanje iranskega gospodarstva, so doslej zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Protesti so se razširili v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike, potem ko je predsednik Donald Trump posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi Trumpove napovedi, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana. Iranski uradniki so se na grožnje Washingtona odzvali z napovedmi povračilnih ukrepov proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Iransko gospodarstvo se sicer sooča s hudim pritiskom; vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je posledica ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov in posledic junijskega dvanajstdnevnega konflikta z Izraelom, med katerim so bile tarče tudi iranski jedrski objekti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot neposredna odobritev varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v tednu dni zahtevale najmanj deset življenj. Nemiri, ki so zajeli islamsko republiko, so posledica hude gospodarske krize in visoke inflacije, razmere pa so se dodatno zaostrile po posredovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ameriški predsednik je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi teheranske oblasti začele nasilno pobijati mirne protestnike. Te grožnje so v Teheranu sprožile ogorčenje in povračilne grožnje proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Napetosti v regiji so se še stopnjevale po novici, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana. Protesti so trenutno najobsežnejši po letu 2022, državo pa dodatno bremenijo posledice izraelskih zračnih napadov na jedrske objekte in ponovna uvedba sankcij Združenih narodov, ki je povzročila strmoglavljenje vrednosti iranskega riala.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot neformalno dovoljenje varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v zadnjem tednu zajele državo. Nemiri, ki jih poganja predvsem katastrofalno gospodarsko stanje, so doslej terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim v Teheranu nadaljeval z uboji mirnih protestnikov. Gospodarska kriza v Iranu se je poglobila po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov septembra lani, zaradi česar je vrednost iranskega riala strmoglavila na zgodovinsko nizko raven. Poleg notranjih nemirov se teokracija sooča z zunanjepolitičnimi pritiski, vključno z junijskimi izraelskimi napadi na jedrske objekte in ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Irana. Iranski uradniki so se na grožnje Washingtona odzvali s povračilnimi napovedmi o napadih na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu, medtem ko se protesti, največji po letu 2022, še naprej širijo po državi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo te nasilno zatirale mirne protestnike. Trump je v svoji objavi zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje (angl. 'locked and loaded') in da bodo priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu. Grožnja prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov, ki so jih sprožile katastrofalne gospodarske razmere in v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto odgovoril na nemire in ukazal, da je treba 'izgrednike postaviti na njihovo mesto', kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah, vključno z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Iranski uradniki so se na Trumpove besede odzvali z opozorili, da bodo v primeru agresije tarča napadov ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Notranjepolitično so Trumpove izjave sprožile kritike tudi med njegovimi nekdanjimi sodelavci. Steve Bannon je predsednika obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton. Kljub retoriki Washingtona ostaja negotovo, kako bi morebitno posredovanje dejansko potekalo, medtem ko iranski rial zaradi ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov še naprej strmoglavlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da osebje iranskega veleposlaništva v Venezueli ostaja na svojih delovnih mestih in nadaljuje z opravljanjem nalog. Po njegovih navedbah delovanje diplomatskega predstavništva v Karakasu poteka brez posebnih težav ali zapletov, kljub morebitnim ugibanjem o spremembah v diplomatski prisotnosti države v regiji. Aragčijeva izjava služi kot zagotovilo stabilnosti odnosov med Teheranom in Karakasom, ki sta v zadnjih letih okrepila strateško sodelovanje. Minister je poudaril, da iranski diplomati niso zapustili države in da razmere na terenu ne ovirajo njihovega rednega dela. S tem so uradni viri zavrnili namigovanja o morebitni evakuaciji ali zmanjšanju diplomatske aktivnosti v Venezueli, ki se v zadnjem času sooča z lastnimi notranjepolitičnimi izzivi.

Hamas je obtožil Izrael stopnjevanja kršitev premirja v Gazi. Izraelska vojska naj bi nadaljevala z uničevanjem zgradb na severu Gaze in blokirala dostavo pomoči. Izvedli so tudi več napadov na območjih Gaze, ki niso neposredno povezana z vojaškimi operacijami.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura, je sprožila ostre in nasprotujoče si odzive v mednarodni skupnosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu čestital za po njegovem mnenju zgodovinsko in pogumno dejanje v imenu svobode ter pravičnosti. Izrael je izrazil polno podporo odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike, ki so Madura in njegovo soprogo ujele med obsežno operacijo v Caracasu. Na drugi strani je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ostro obsodil ameriško posredovanje in aretacijo Madura označil za dejanje, ki vodi svet v kaos. Brazilija je pozvala Združene narode k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju proti ameriški enostranski vojaški sili. Indonezijski politični predstavniki so ob tem poudarili pomen spoštovanja mednarodnih pravnih okvirov, medtem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio pojasnil, da so Maduru pred napadom ponudili več možnosti za miren odstop, ki pa jih je zavrnil.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

V dramatičnem preobratu mednarodnih odnosov so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago potrdil, da bo Washington začasno upravljal državo z namenom zagotovitve varnosti in izvedbe pravičnih volitev. Madura so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi trgovine z mamili. Napovedano je tudi, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, z namenom obnove uničene infrastrukture. Dogajanje je sprožilo ostre odzive po svetu. Iran je ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, in zagrozil, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče, če bo Washington nadaljeval s tveganimi dejanji. Vietnam je izrazil globoko zaskrbljenost nad aretacijo in pozval k zadržanosti vseh vpletenih strani. Medtem se je v Venezueli sestalo ustavno sodišče, ki je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ostaja vprašljivo, kako se bo njena avtoriteta uveljavljala ob ameriški vojaški prisotnosti. Varnostni svet ZN se bo o krizi sestal v ponedeljek, generalni sekretar Antonio Guterres pa je dejanja ZDA označil za nevaren precedens.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije sprožil ostre odzive z odločitvijo o preklicu izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so mestnim institucijam prepovedovali sodelovanje v gibanju za bojkot, umik naložb in sankcije (BDS) proti Izraelu. Mamdani je poleg odprave prepovedi bojkota izraelskih podjetij zavrnil tudi delovno definicijo antisemitizma po standardih Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki po njegovem mnenju neupravičeno enači proticionizem z antisemitizmom. Izraelsko zunanje ministrstvo in različne judovske lobistične skupine so župana ostro obsodile in ga obtožile spodbujanja antisemitizma v mestu z največjo judovsko populacijo zunaj Izraela. Mamdani je kritike zavrnil in poudaril, da njegova odločitev temelji na zaščiti pravice do svobode govora in političnega izražanja zaposlenih v mestni upravi. Poteza pomeni drastičen zasuk v politiki največjega ameriškega mesta do vprašanja izraelsko-palestinskega konflikta in vloge lokalnih oblasti pri izvajanju zunanjepolitičnih pritiskov.

Združene države Amerike so v odmevni vojaški operaciji ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti. Operacijo je podprl Izrael, ki je izrazil odobravanje nad ameriškim ravnanjem, medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, med njimi honduraški politik Manuel Zelaya, dejanje ostro obsodili kot napad na suverenost neodvisne države. V sami Venezueli so se po poročanju očividcev razmere močno zaostrile, prebivalci pa se na novico o zajetju odzivajo z globokimi čustvi, nekateri tudi z molitvijo in jokom. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije in vojaške napade na strateško infrastrukturo pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Medtem ko palestinsko gibanje Hamas operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, so ZDA svoja dejanja v preteklosti opravičevale z bojem proti kriminalu in diktaturi. Maduro je že pred zajetjem pozival k mednarodnemu posredovanju zaradi domnevne ameriške agresije na venezuelsko kopno.

Po poročanju nemških medijev naj bi ZDA in Izrael dosegla dogovor o dvomesečnem roku za razorožitev Hamasa. Novi spopadi ogrožajo dogovorjeno premirje, kljub temu pa naj bi se strani načeloma že sporazumeli o prvih točkah mirovnega načrta.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na meji med Egiptom in območjem Gaze. Hollywoodska zvezdnica se je mudila na egiptovski strani prehoda, njen obisk pa je bil namenjen izrazu podpore prebivalcem palestinske enklave, ki so jo prizadela dvoletna vojna in uničujoče razmere. Obisk se je odvil v času povečanih napetosti in diplomatskih nesoglasij med Egiptom in Izraelom glede nadzora in načina delovanja omenjenega mejnega prehoda. Joliejeva, ki je znana po svojem dolgoletnem humanitarnem delovanju, je s svojo prisotnostjo ponovno opozorila na kritične razmere v Gazi. Egiptovska televizija Al Qahera News in tiskovna agencija AFP sta poročali, da je igralka s tem dejanjem želela neposredno podpreti civiliste, ki so ujeti sredi konfliktov. Njen obisk ima v mednarodni skupnosti precejšnjo simbolno težo, saj se je zgodil na enem najpomembnejših logističnih vozlišč za dostavo humanitarne pomoči.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo Američani priskočili na pomoč Irancem, ki protestirajo zaradi drastičnega poslabšanja življenjskih razmer in gospodarskega zloma države. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom, da bi kakršno koli tuje vmešavanje pomenilo prestopanje »rdeče črte«. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali »legitimne tarče«. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za še agresivnejše zatiranje demonstracij. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po tem, ko so ZDA junija lani že bombardirale iranske jedrske objekte. Medtem ko nekateri republikanski senatorji podpirajo Trumpovo ostro retoriko, se v ZDA pojavljajo tudi kritike znotraj lastnih vrst. Republikanski poslanec Thomas Massie in nekdanji strateg Steve Bannon sta opozorila, da bi se ZDA morale osredotočiti na lastne težave in se izogibati novim mednarodnim konfliktom, ki niso v skladu s politiko »Amerika na prvem mestu« (America First).

Ameriška vojska je v zadnjih desetih dneh v Siriji izvedla 11 vojaških operacij, v katerih je bilo ubitih ali zajetih skoraj 25 operativcev teroristične skupine Islamska država (IS). Po poročanju ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) so te misije sledile obsežnim napadom na infrastrukturo in skladišča orožja IS, ki so se začeli 19. decembra in vključevali 70 tarč po celotni osrednji Siriji. Vojaško posredovanje je bilo neposreden odgovor na nedavno zasedo, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Operacije so bile usmerjene tako proti visokim predstavnikom skupine kot tudi proti navadnim borcem. V zadnjih dneh so sile pod vodstvom ZDA ob sodelovanju regionalnih partnerjev ubile najmanj sedem pripadnikov IS, zajele preostale borce ter uničile štiri večja skladišča orožja. Admiral Brad Cooper je ob tem poudaril neomajno zavezanost k izkoreninjenju grožnje, ki jo IS predstavlja za varnost ZDA in celotne regije. Povečano sodelovanje med ameriškimi silami in lokalnimi zavezniki v Siriji kaže na stopnjevanje prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona te teroristične organizacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se močno zaostrile po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu v podporo protivladnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena ukrepati, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranske oblasti so se na te izjave odzvale z uradno zahtevo Združenim narodom, naj obsodijo retoriko Bele hiše, ki jo označujejo za nepremišljeno in v nasprotju z mednarodnim pravom. Iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bodo ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče, če se bodo ZDA neposredno vmešale v notranje zadeve države. Retoriko sta obsodila tudi Izrael in Venezuela; izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je Iran pozval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ZDA nedavno izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je Teheran uporabil kot dokaz za ameriško kršenje suverenosti tujih držav. Kritike na račun Trumpove politike so prišle celo iz njegovega nekdanjega kroga, saj je Steve Bannon njegove grožnje primerjal z intervencionistično politiko administracije Baracka Obame.

Izraelske oborožene sile so v petek zvečer in v soboto izvedle nove kopenske vdore v južni sirski provinci Dara in Kunejtra. Po poročanju sirske državne tiskovne agencije SANA in drugih lokalnih medijev so izraelske enote vdrle v porečje reke Jarmuk v provinci Dara ter v več vasi na podeželju Kunejtre. Gre za nadaljevanje niza vojaških operacij na sirskem ozemlju, ki jih sirska stran označuje za grobo kršitev državne suverenosti. Operacija v Dari je bila osredotočena na strateško območje ob meji, medtem ko so v Kunejtri izraelska vojaška vozila prodrla globlje v podeželska območja. Čeprav podrobnosti o morebitnih žrtvah ali zajetih osebah v zadnjih urah niso popolnoma potrjene, dogodki sledijo vzorcu povečane vojaške aktivnosti Izraela v Siriji, ki se je stopnjevala po lanskih političnih spremembah v Damasku. Izrael svoje dejavnosti pogosto utemeljuje z zagotavljanjem varnosti na mejnem območju in preprečevanjem krepitve sovražnih milic.

V bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu so izraelske vojaške sile danes streljale na vozilo, pri čemer je bil ubit 20-letni palestinski državljan. Po poročilih lokalnih virov je bilo v incidentu poleg smrtne žrtve ranjenih še več drugih oseb. Izraelske sile so ogenj odprle na območju južno od Nablusa, ki ostaja eno izmed žarišč napetosti v regiji. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja na tem območju, kjer redno prihaja do spopadov med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom. Identiteta žrtve je bila potrjena s strani palestinskih zdravstvenih oblasti, ki so sporočile, da je mladenič podlegel poškodbam takoj po streljanju. Podrobnosti o morebitnih vzrokih za uporabo strelnega orožja s strani vojske v tem specifičnem primeru še niso v celoti pojasnjene, vendar so tovrstni incidenti v zadnjem obdobju postali del vsakdana na okupiranih ozemljih.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih sprožajo gospodarske težave in nezadovoljstvo z režimom, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranske oblasti so potrdile novi smrtni žrtvi med sobotnim dogajanjem, medtem ko se protestni val širi po državi kljub grožnjam vrhovnega voditelja, da bodo uporniki ostro kaznovani. Medtem ko nekateri vladni predstavniki pozivajo k pomiritvi razmer, poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje uporabe sile s strani varnostnih organov. Napetosti so se dodatno okrepile po izjavah iz Združenih držav Amerike, kjer je predsednik Donald Trump opozoril, da so ZDA pripravljene ukrepati v podporo protestnikom. Iranski protestniki se v več mestih spopadajo z brutalnim zatiranjem, vendar se demonstracije kljub temu krepijo. Režim v Teheranu se na nemire odziva z represivnimi ukrepi in omejevanjem komunikacij, kar še dodatno podpihuje gnev prebivalstva nad slabšajočim se življenjskim standardom in omejevanjem političnih svoboščin.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Po navedbah očividcev so nemiri terjali več smrtnih žrtev, ko so varnostni organi poskušali zadušiti demonstracije. Protestniki že več dni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom, razmere pa se po poročanju s terena stopnjujejo v več mestih po državi. Natančno število žrtev ostaja neznano, saj so informacije iz države omejene, vendar poročila neodvisnih prič potrjujejo uporabo sile s strani represivnega aparata. Gre za enega najresnejših valov nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoke družbene in politične napetosti v islamski republiki. Varnostne sile so na ulicah uporabile različna sredstva za razgon množic, kar je privedlo do tragičnih posledic.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Nogometaš iranskega prvoligaša Esteglala Mehran Ahmadi se je po uspešnem okrevanju po poškodbi vrnil k polnim obremenitvam. Igralec se bo v torek pridružil soigralcem na igrišču, kar predstavlja pomembno okrepitev za moštvo v nadaljevanju sezone. Njegova vrnitev prihaja v ključnem obdobju, ko se ekipa pripravlja na nove tekmovalne izzive v domačem prvenstvu. Strokovno vodstvo kluba je potrdilo, da je Ahmadi opravil vse potrebne rehabilitacijske protokole in je pripravljen na vključitev v trenažni proces. Njegova prisotnost na treningih bo povečala konkurenco znotraj moštva, ki se je v zadnjem obdobju srečevalo z določenimi kadrovskimi težavami zaradi odsotnosti ključnih posameznikov.

Glavni trener nogometnega kluba Persepolis, Osmar Losada, upravi kluba ni podal nobene uradne zahteve za priključitev Sejeda Džalala Hoseinija v strokovni štab moštva. Kljub nedavnim špekulacijam v športnih medijih glede sprememb v tehničnem osebju teheranskega kluba, Losada ostaja pri trenutni sestavi pomočnikov. Poročila kažejo, da vodstvo kluba ni prejelo dokumentacije ali ustnih navodil, ki bi sprožila postopek za vrnitev nekdanjega legendarnega branilca v aktivno trenersko vlogo v prvi ekipi. Situacija v strokovnem vodstvu iranskega velikana tako do nadaljnjega ostaja nespremenjena, kar končuje ugibanja o takojšnji reorganizaciji kadrovske strukture pod vodstvom brazilskega stratega.

Predsednik turškega nogometnega prvoligaša Trabzonspor, Ertuğrul Doğan, je objavil novoletno poslanico, v kateri je poleg športnih ambicij izrazil solidarnost s Palestino. V svojem nagovoru je poudaril, da bo klub pod njegovim vodstvom v prihajajočem letu še naprej deloval z enako zavzetostjo in odločnostjo, da bi ekipo popeljali do prihodnosti, ki si jo zasluži. Doğan je ob tem vsem zaželel zdravje, mir in upanje, hkrati pa je poseben poudarek namenil razmeram v Palestini, kar odraža širšo družbeno držo kluba v trenutnih geopolitičnih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko klub pod njegovim vodstvom išče stabilnost in pot nazaj v vrh turškega nogometa. Doğan je v svojem sporočilu javnosti poudaril pomen enotnosti in vztrajnosti, ki sta ključni za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova omemba Palestine v športnem kontekstu novoletnih želja je pritegnila pozornost turških medijev, saj združuje športne ambicije z odločnim humanitarnim sporočilom v obdobju praznovanj ob prehodu v novo leto.

Egiptovski reprezentant Ramadan Sobhi, nekdanji nogometaš angleške elitne lige Premier League, je bil zaradi vpletenosti v primer akademske goljufije obsojen na eno leto zapora. Kot so v torek poročali lokalni mediji, sodba sledi ugotovitvam o nepravilnostih pri njegovem študiju, čeprav podrobnosti o naravi same goljufije javnosti niso bile v celoti razkrite. Sobhi trenutno igra za egiptovski klub Pyramids, kateremu je v pretekli sezoni pomagal osvojiti zgodovinski prvi naslov v afriški ligi prvakov (CAF). Nogometaš, ki je v preteklosti v Angliji zastopal barve klubov Stoke City in Huddersfield Town, velja za enega vidnejših egiptovskih športnikov. Kljub uspehom na nogometnih zelenicah se je zdaj znašel v pravosodnem postopku, ki bi lahko resno ogrozil njegovo nadaljnjo športno kariero. Egiptovsko sodišče je s tem primerom poslalo ostro sporočilo glede integritete v izobraževalnem sistemu, tudi ko gre za mednarodno priznane osebnosti.

Direktor nogometnega kluba Esteglal, Bižan Taheri, je v uradni izjavi poudaril pomen vključevanja mladih igralcev v prvo moštvo pod vodstvom glavnega trenerja Ricarda Sa Pintoja. Taheri je pojasnil, da portugalski strateg deluje po strogem načelu, ki temelji na dveh ključnih stebrih: nepopustljivem boju na igrišču in medsebojnem spoštovanju znotraj ekipe. Po navedbah direktorja kluba so tisti, ki neposredno sodelujejo s Sa Pintojem, dobro seznanjeni z njegovo specifično ideologijo. Taheri meni, da sta prav borbenost in spoštovanje tisti vrednoti, ki usmerjata razvoj iranskega prvoligaša pod vodstvom nekdanjega portugalskega reprezentanta. Poudarek na mladih talentih naj bi klubu zagotovil dolgoročno konkurenčnost v domačem prvenstvu.

Voditelj iraškega nacionalnega modrostnega gibanja Amar al Hakim je v zadnji izjavi izpostavil ključni pomen žrtev generala Kasema Sulejmanija in Abuja Mahdija al Muhandisa v boju proti terorizmu. Po njegovih besedah sta imela omenjena voditelja osrednjo vlogo pri osvobajanju iraškega ozemlja izpod nadzora terorističnih skupin, predvsem Islamske države. Al Hakim je njuno delovanje označil za požrtvovalno in odločilno za stabilizacijo države. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja njunih dosežkov na področju regionalne varnosti. Al Hakim je poudaril, da so njuna prizadevanja omogočila Iraku ponovno vzpostavitev suverenosti nad ozemlji, ki so jih pred leti zasedli skrajneži. Njegov govor odraža del širšega političnega diskurza v Iraku, ki Sulejmanija in Al Muhandisa obravnava kot simbola odporniškega gibanja proti tujim grožnjam in radikalnemu ekstremizmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.