APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po glasovanju v ZN pozval k izgonu Hamasa iz regije. Na Zahodnem bregu pa je bil v napadu z vozilom in nožem ubit en Izraelec, trije pa so bili ranjeni.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je sprejetje resolucije o Gazi, ki jo podpirajo ZDA, označil za "pomemben korak". Evropska unija je prav tako pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN kot "pomemben korak k končanju konflikta v Gazi". Somalija je glasovala za resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki jo je pripravila ameriška vlada in potrjuje načrt predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi, ter odobri ustanovitev stabilizacijskih sil.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Iran je ukinil vizumsko oprostitev za indijske državljane z navadnimi potnimi listi, ki je veljala do 22. novembra 2025. Potniki bodo za vstop ali tranzit skozi Iran morali pridobiti vizum. Ukrep sledi primerom, ko so indijske državljane z lažnimi obljubami o zaposlitvi ali tranzitu v tretje države zvabili v Iran. Ministrstvo za zunanje zadeve Indije poziva svoje državljane k previdnosti in izogibanju agentom, ki ponujajo potovanja brez vizuma ali tranzit preko Irana.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Sirija je aretirala pripadnike varnostnih in vojaških sil v okviru preiskave sektaškega nasilja v južni provinci Suvejda julija, v katerem je umrlo na stotine ljudi. Vodja sirijske komisije, ki preiskuje nasilje, je na novinarski konferenci v Damasku spregovoril o napredku, vendar ni objavil števila smrtnih žrtev, saj bo to storil v končnem poročilu, ki ga pričakujejo do konca leta.

Hamas si prizadeva razširiti svoj nadzor nad območjem Gaze, kar vključuje regulacijo cen perutnine in obdavčitev cigaret. Prebivalci Gaze poročajo, da Hamas želi popoln nadzor, kar povečuje dvome o tem, ali se bo Hamas odpovedal oblasti, kot je bilo obljubljeno, medtem ko ameriški mirovni načrt počasi oblikuje prihodnost enklave.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Ameriški predlog Združenim narodom za mandat mednarodnim stabilizacijskim silam v Gazi se sooča z nasprotovanjem Rusije, Kitajske in nekaterih arabskih držav. Države izražajo zadržke glede še ne ustanovljenega odbora, ki bi začasno upravljal ozemlje, in pomanjkanja prehodne vloge za Palestinsko upravo. Rusija in Kitajska, stalni članici Varnostnega sveta ZN z vetom, pozivata k odstranitvi 'Odbora za mir' iz resolucije.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Iranski zunanji minister je sporočil, da Iran ne bogati več urana na nobenem od svojih jedrskih objektov. To naj bi bila posledica izraelskih in ameriških napadov junija letos. Minister je odgovoril na vprašanje novinarja Associated Pressa, ki je obiskal Iran.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Mirovne sile ZN (UNIFIL) v južnem Libanonu so sporočile, da je izraelski tank streljal na njihove enote v bližini izraelske položaja znotraj Libanona. V incidentu ni bil nihče poškodovan, ZN pa so ga označili za resno kršitev.

V južni Siriji so se ponovno začeli oboroženi spopadi, je sporočil sirijski varnostni vir. Napadeni so bili položaji elementov skupine Džulani.

Izrael si prizadeva za sklenitev novega 20-letnega varnostnega sporazuma z Združenimi državami Amerike, da bi si zagotovil podporo ameriškega predsednika.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je ključnega pomena, da si Abu Mohamed al-Džolani, vodja Hajat Tahrir al-Šama, prizadeva za vzpostavitev območja brez orožja v jugozahodni Siriji. Izjava poudarja izraelsko zaskrbljenost glede varnosti na sirski strani meje.

Iran je ostro zavrnil nedavne obtožbe vodje kanadske notranje varnostne agencije, ki jih je označil za neutemeljene in izmišljene. Zahra Eršadi, pomočnica iranskega zunanjega ministra, je poudarila, da so obtožbe proti Islamski republiki popolnoma izmišljene.