Trump preklical napotitve Nacionalne garde v ameriška mesta in zagrozil z vojaškim posredovanjem v Iranu
Objavljeno: 3. 1. 2026 8:41
2. jan 11:53
Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil umik načrtov za namestitev enot Nacionalne garde v večjih ameriških mestih, kot so Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v mestih z demokratskim vodstvom. Sodišča so se pri tem oprla na zakon o Posse Comitatus iz leta 1878, ki vojski prepoveduje sodelovanje pri civilnem pregonu. Trump je kljub umiku napovedal vrnitev enot v primeru ponovnega naraščanja kriminala.
Istočasno je predsednik Trump sprožil nove mednarodne napetosti z napovedjo vojaške pomoči iranskim protestnikom. Preko družbenega omrežja Truth Social je opozoril iranske oblasti, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« za posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom, ki protestirajo zaradi visoke inflacije. Njegove izjave so naletele na oster odziv iranskih uradnikov, ki svarijo pred destabilizacijo regije, hkrati pa so povzročile razkol znotraj republikanske stranke. Odhajajoča kongresnica Marjorie Taylor Greene je Trumpovo retoriko obsodila kot izdajo neintervencionističnih načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024.
Kontekst in ozadje
2. jan. 2026
Stopnjevanje retorike in notranji odpor do intervencionizma
Donald Trump je ponovil grožnje Iranu z napovedjo silovitih vojaških napadov, kar je sprožilo kritike celo med republikanci. Kongresnik Thomas Massie je trdil, da gre pri grožnjah bolj za nadzor nad nafto kot za svobodo govora, medtem ko stranko skrbi vpliv takšne retorike na volitve.
Naraščanje notranjih protestov in mednarodne trgovinske napetosti
V ZDA so se okrepili protesti proti Trumpovi politiki, vključno z gibanjem 'No Kings'. Hkrati so tuje vlade, kot je novozelandska, izrazile zaskrbljenost zaradi uvedbe carin in naraščajoče nepredvidljivosti ameriške zunanje politike.
Uvajanje militariziranih ukrepov v ameriških mestih
Trumpova administracija je v Chicagu uvedla 'Operacijo Midway Blitz' in začela groziti z uporabo Nacionalne garde v mestih z opozicijskim vodstvom. To je povzročilo obtožbe o avtoritarnosti in nezakoniti militarizaciji civilnih področij.
Prvi načrti o napotitvi vojske v Portland in Chicago
Zaradi dolgotrajnih protestov v Portlandu je Trump prvič javno razmišljal o napotitvi vojaških sil. Guvernerji zveznih držav so se odzvali z opozorili, da predsednik deluje kot diktator, prebivalci pa so organizirali shode proti federalnemu vmešavanju.
Začetek institucionalnih sporov in mednarodni odnosi
Trumpova administracija se je v tem obdobju spopadala z nizko podporo v določenih demografskih skupinah in obtožbami o izvajanju pritiska na Evropsko unijo. Notranji spori glede sodniških imenovanj so nakazali prihajajočo ustavno krizo.
"Vrnili se bomo, morda v precej drugačni in močnejši obliki, ko bo kriminal spet začel naraščati – le vprašanje časa je!"
Donald Trump
"Če bo Iran streljal in nasilno ubijal mirne protestnike, kar je njihova navada, jim bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč. Smo pripravljeni in opremljeni."
Donald Trump
"Poudarek bi moral biti na davkoplačevalskem denarju tukaj doma in na obrambi naših od Boga danih svoboščin in pravic."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost ključne zaveznice Slovenije znotraj Nata in najpomembnejšega globalnega trga. Zaostrovanje retorike proti Iranu povečuje tveganje za globalno nestabilnost cen energentov, kar bi neposredno prizadelo slovensko gospodarstvo. Pravni spori glede uporabe vojske v civilne namene v ZDA pa so pomembni z vidika mednarodnih standardov človekovih pravic in demokratičnih norm, ki jih Slovenija zagovarja v mednarodnih forumih.
Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.
Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.
Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi.
Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost ključne zaveznice Slovenije znotraj Nata in najpomembnejšega globalnega trga. Zaostrovanje retorike proti Iranu povečuje tveganje za globalno nestabilnost cen energentov, kar bi neposredno prizadelo slovensko gospodarstvo. Pravni spori glede uporabe vojske v civilne namene v ZDA pa so pomembni z vidika mednarodnih standardov človekovih pravic in demokratičnih norm, ki jih Slovenija zagovarja v mednarodnih forumih.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
