Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem in pridržanjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge Silie Flores. Madura so ameriške sile prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in več kot 25-letne zarote za tihotapljenje kokaina v Združene države Amerike v sodelovanju s terorističnimi skupinami in mamilarskimi karteli, kot sta Sinaloa in Tren de Aragua. Dogodek je v ameriškem političnem prostoru sprožil ostre odzive. Demokratski kongresnik Jake Auchincloss je operacijo označil za prizadevanje za nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, medtem ko je podpredsednica Kamala Harris opozorila na nevarnost nastanka kaosa, ki bi lahko obremenil ameriške družine. Kljub trditvam Washingtona o boju proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo strateške energetske interese kot primarni motiv za napad. Nicolas Maduro se bo prvič zglasil pred sodiščem v ponedeljek, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Ukrajinske oborožene sile so po poročanju ruskih varnostnih virov izvedle prerazporeditev sil na severovzhodu države. Eden od bataljonov 1. tankovske brigade je bil podrejen poveljstvu 71. jegerske brigade, kar nakazuje na spremembo taktike in uporabo teh enot v vlogi jurišnih pehotnih skupin. Ta premestitev se je zgodila na območju Sumske oblasti, kjer se v zadnjem obdobju krepijo vojaške aktivnosti. Prerazporeditev specializiranih oklepnih enot v jurišne pehotne vloge po mnenju vojaških analitikov kaže na prilagajanje ukrajinske vojske razmeram na fronti, kjer primanjkuje pehote za ofenzivne operacije. Ruska stran pozorno spremlja te premike, saj Sumska oblast meji na rusko ozemlje in predstavlja strateško pomembno točko za morebitne vdore ali obrambne manevre obeh strani v konfliktu.

Donald Trump je napovedal, da bo ameriškim naftnim podjetjem dovolil izkoriščanje venezuelskih zalog nafte. Sojenje Nicolasu Maduru bo potekalo v New Yorku, pri čemer ZDA postavljajo pogoje za prihodnjo vlado v Venezueli. Aretacija je sprožila burne mednarodne odzive, pri čemer EU poziva k spoštovanju mednarodnega prava. Župan New Yorka, Zoran Mamdani, je ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in ga označil za kršitev mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil silovit požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognju umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Dogodek se je zgodil med novoletnim praznovanjem, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, tragedija pa velja za eno najhujših v zgodovini te države. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile namizne ognjemetne svečke oziroma kresničke, ki so jih uporabili med proslavljanjem. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti upravnikom bara, policija pa še naprej preiskuje kraj dogodka in zbira dokaze. Na spletu so se pojavili pretresljivi posnetki, ki prikazujejo hitro širjenje ognja v prostorih letovišča, medtem ko so se številni ujeti poskušali rešiti iz gorečega objekta.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 4. januar 2024 z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Gubkin v ruski Belgorodski oblasti. Po poročanju lokalnega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bila v napadu ranjena ena civilistka, ki je utrpela barotravmo ter več ran na hrbtu in okončinah. Reševalna ekipa jo je prepeljala v osrednjo okrožno bolnišnico v Gubkinu, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Napad je povzročil tudi materialno škodo na stanovanjskih objektih. Po navedbah guvernerja je prišlo do požara, več stanovanj pa je bilo poškodovanih. Ta incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih dneh decembra močno razširile na ruska obmejna območja, kar povzroča nenehno negotovost med lokalnim prebivalstvom in materialno škodo na civilni infrastrukturi.

Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalnih izrednih razmer in federalizacijo Washingtona, D.C., če mestna uprava ne bo sodelovala s službo za priseljevanje in carino (ICE) pri odstranjevanju nedokumentiranih migrantov. Županja Muriel Bowser je namreč napovedala, da policija ne bo sodelovala z ICE.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je družina Usolcev, ki je izginila septembra 2025 v Krasnojarskem okraju, najverjetneje potovala proti gori Malvinka, kjer se nahaja 'kamen želja', kamnita tvorba v obliki piramide.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

V Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah so aretirali dva moška zaradi poskusa podtaknitve zažigalne bombe pod avtomobil televizijske postaje Fox 13. Incident se je zgodil v bližini kraja, kjer je bil ubit Charlie Kirk. Naprava ni eksplodirala, osumljenca pa so prijeli na kraju dogodka.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Ameriško finančno ministrstvo je izdalo opozorilo finančnim institucijam v ZDA glede kitajskih mrež pranja denarja, ki naj bi bile povezane z mehiškimi karteli. Odkrili so sumljive transakcije v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev, ki povezujejo mehiške kartele s kompleksnimi finančnimi operacijami na Kitajskem. Te mreže perejo dobiček za kartele in prispevajo k financiranju preprodaje fentanila v ZDA.

V vasi Kutjino blizu Podolska v moskovski regiji je v jutranjih urah 3. januarja izbruhnil uničujoč požar v zasebni stanovanjski hiši. Po poročanju lokalnih oblasti in ruskih medijev so v ognjenih zubljih življenje izgubili trije ljudje, in sicer 65-letni moški ter dva mladoletna otroka. Hiša je bila v požaru popolnoma uničena, gasilci pa so ob prihodu na prizorišče lahko le še potrdili smrt omenjenih oseb. Preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo, vendar prve informacije kažejo na morebitne težave z ogrevalnim sistemom ali električno napeljavo, kar je v zimskem času v teh predelih pogost razlog za podobne tragedije. Dogodek je sprožil nov val razprav o požarni varnosti v ruskih podeželskih naseljih, kjer se prebivalci pogosto zanašajo na lastne vire ogrevanja.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Neznana skupina hekerjev je vdrla v naprave znotraj ameriške vlade, ki uporabljajo programsko opremo podjetja Cisco. Po navedbah Bloomberga, ki se sklicuje na izjavo Agencije za kibernetsko varnost in zaščito infrastrukture ZDA (CISA), je kibernetski napad prizadel objekte kritične infrastrukture države.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Japonska je uradno protestirala proti Severni Koreji zaradi izstrelitve balističnih raket, ki po mnenju Tokia ogrožajo varnost. Japonski obrambni minister Šindžiro Koizumi je sporočil, da sta dve izstreljeni raketi dosegli višino 50 km in preleteli okoli 950 km.

Britansko in francosko letalstvo sta izvedla dodatne napade na položaje Islamske države v Siriji, natančneje na podzemno skladišče orožja v bližini Palmire. Cilj napadov je preprečiti ponovno okrepitev IS, ki kljub vojaškemu porazu ostaja aktiven.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

V Rusiji so upokojenci po novem v celoti oproščeni plačila davka na nepremičnine za določene kategorije premoženja. Po besedah senatorke Natalije Melnikove, nekdanje vodje pskovske podružnice socialnega sklada, se oprostitev nanaša na eno stanovanje, eno stanovanjsko hišo, eno garažo in en gospodarski objekt oziroma ustvarjalno delavnico. Poleg oprostitve davka na nepremičnine so za upokojence predvidene tudi olajšave pri plačilu davka na zemljišča in prometna sredstva. Novi ukrepi so namenjeni zmanjšanju finančnega bremena starejših državljanov, saj jim omogočajo ohranitev lastništva nad primarnimi bivalnimi in pomožnimi prostori brez dodatnih davčnih obremenitev. Gre za sistemsko spremembo, ki vpliva na široko populacijo upokojencev po vsej državi. Lokalne oblasti bodo morale te zvezne usmeritve implementirati v svoje davčne evidence, da bodo upravičenci avtomatično deležni znižanih stroškov.

V Ruski federaciji bodo zaposleni v letu 2026 po uradnih napovedih strokovnjakov uživali v skupno 118 prostih dneh, kar predstavlja skoraj tretjino koledarskega leta. Tatiana Podolskaya, strokovnjakinja s predsedniške akademije RANHiGS, je pojasnila, da bodo ti dnevi razporejeni med redne konce tedna in državne praznike. Ob upoštevanju 247 delovnih dni bodo Rusi počivali približno štiri mesece, kar pomeni, da je število delovnih dni le za 2,1-krat večje od števila prostih dni. Napovedi za leto 2026 sledijo trendu podaljševanja prazničnih obdobij v Rusiji, ki so pogosto povezana s strateškim razporejanjem dela prostih dni ob koncu leta in večjih državnih praznikih. Čeprav visoko število prostih dni vpliva na gospodarsko produktivnost, ostaja takšna politika pomemben socialni element ruske delovne zakonodaje, ki prebivalcem omogoča daljše oddihe, zlasti v zimskem času.

V Gani so policijski uslužbenci aretirali moškega, znanega pod imenom Evans Eshun oziroma Ebo Noah, ki se je razglasil za preroka in v javnosti širil strah pred katastrofalno poplavo. Eshun je več mesecev trdil, da bo svet na božični dan doletela apokalipsa, pri čemer je vernike pozival k darovanju denarnih sredstev za izgradnjo sodobnih bark, s katerimi naj bi preživeli napovedano uničenje. Lokalni organi pregona so potrdili, da so pridržanje izvedli po tem, ko so njegove napovedi povzročile nemir med prebivalstvom. Preiskava proti domnevnemu preroku se osredotoča na sume goljufije in zavajanja javnosti. Eshun je preko različnih kanalov intenzivno promoviral svoje prerokbe, s čimer je ciljal na ranljive posameznike, ki bi mu v zameno za varnost pred domnevno poplavo namenili finančne prispevke. Policija je ob aretaciji poudarila, da gre za izkoriščanje verskih čustev za osebno okoriščanje, kar bi lahko privedlo do resnih kršitev javnega reda. Primer v Zahodni Afriki sproža vprašanja o nadzoru nad verskimi voditelji in preprečevanju verskega ekstremizma v regiji.

Dva srečna dobitnika iz Sverdlovske in Tjumske oblasti, ki sta v novoletnem žrebanju loterije »Novoletna milijarda« vsak osvojila po 333.333.333 rubljev, sta po poročanju tiskovne agencije URA.RU prejela izplačili po odbitku davčnih obveznosti. Dobitnik iz Sverdlovske oblasti bo po plačilu davka na svoj račun prejel nekaj več kot 260 milijonov rubljev, medtem ko bo prebivalec Tjumske oblasti prejel skoraj 262 milijonov rubljev. Razlika v neto zneskih izhaja iz specifičnih davčnih izračunov, ki jih izvaja državni organizator loterije. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost ruske javnosti, saj gre za enega največjih loterijskih skladov v državi. Predstavniki državne loterije so pojasnili, da se del dobitka neposredno nakaže v državni proračun kot davek na dohodek, preostanek pa se izplača nagrajencem. Gre za tri glavne dobitnike, ki so si razdelili skupni sklad v višini ene milijarde rubljev, kar odraža tradicijo prazničnih žrebanj v Ruski federaciji.

Trije udeleženci ruske državne loterije so si na novoletnem žrebanju »Ruski loto« prvič v zgodovini tega tekmovanja razdelili glavno nagrado v vrednosti ene milijarde rubljev. Informacijo o rekordnem dobitku je potrdilo podjetje Stoloto, ki je največji distributer državnih loterij v Ruski federaciji. Srečneži so si razdelili znesek, ki v preračunu predstavlja izjemen finančni priliv, dogodek pa je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi dejstva, da glavna nagrada prvič ni pripadla zgolj enemu dobitniku, temveč trem. Novico so povzeli številni ruski mediji, vključno z tiskovno agencijo RIA Novosti, ki se sklicuje na uradno sporočilo za javnost organizatorja. Čeprav so identitete dobitnikov ostale neznane, so pri podjetju Stoloto poudarili, da gre za prelomen trenutek v zgodovini novoletnih žrebanj. Dogodek odraža priljubljenost tovrstnih iger na srečo v Rusiji med prazničnim obdobjem, ko državljani tradicionalno kupujejo srečke v upanju na visoke dobitke. Finančni strokovnjaki ob tem opominjajo na davčne obveznosti, ki jih bodo morali nagrajenci poravnati ob prevzemu svojih deležev.

V prvih urah leta 2026 se je v moskovskih porodnišnicah in perinatalnih centrih rodilo 44 otrok, med katerimi je bilo 18 dečkov in 26 deklic. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v porodnišnici Kommunarka, tehtala pa je 2,38 kilograma. Po navedbah namestnice župana Moskve Anastasije Rakove je najtežji novorojenček tehtal 4,24 kilograma, najmanjši pa le 1,48 kilograma. Zdravstveno osebje v prestolnici, vključno z ginekologi, neonatologi in medicinskimi sestrami, skrbno spremlja stanje vseh novorojenčkov, ki so trenutno v oskrbi skupaj s svojimi materami. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Minska, kjer sta se v novoletni noči rodili dve deklici. Lokalne oblasti v obeh prestolnicah so poudarile pomen ustrezne medicinske pomoči in stalnega nadzora v prazničnem času.

Ljudje po vsem svetu so s praznovanji in različnimi pričakovanji vstopili v novo leto. Medtem ko so nekateri novo leto pričakali z optimizmom in tradicionalnimi zabavami, so drugi v obdobje vstopili z vprašanji o prihodnosti in morebitnih izzivih, ki jih prinaša prihajajoče leto. Praznovanja so po večini potekala mirno, vendar so nekateri mediji izpostavili kontrast med prazničnim vzdušjem in negotovostjo glede svetovnih razmer. Dogodki so bili zaznamovani s kulturnimi prireditvami, ki so vrhunec dosegle opolnoči. Kljub splošnemu praznovanju so se v nekaterih poročilih pojavili pomisleki o ekonomski in politični stabilnosti, kar vpliva na razpoloženje prebivalstva ob prehodu v nov koledarski cikel. Prvi dan leta je minil v znamenju voščil in analiz preteklega obdobja.

Ameriški igralec George Clooney je skupaj s svojo soprogo Amal Clooney in njunima dvema otrokoma uradno pridobil francosko državljanstvo, so poročali tuji mediji ob sklicevanju na tiskovno agencijo AFP. Odločitev za naturalizacijo naj bi bila tesno povezana z igralčevim nedavnim nakupom nepremičnine v Franciji, kjer družina v zadnjem času preživlja vedno več časa. S tem korakom je hollywoodski zvezdnik, ki je bil dolga leta sinonim za ameriško filmsko industrijo, svojo osebno in pravno pot tesneje povezal z evropsko celino. Novico o pridobitvi državljanstva je potrdila agencija AFP, ki navaja, da je postopek vključeval celotno ožjo družino. Čeprav podrobnosti o samem postopku in morebitni ohranitvi ameriškega državljanstva niso bile javno razkrite, odločitev potrjuje igralčevo namero po stalnejšem bivanju v Franciji. Clooney se je tako pridružil številnim drugim znanim osebnostim, ki so si zaradi osebnih ali poslovnih razlogov za svoj novi dom izbrali države Evropske unije.

V Rusiji je v 88. letu starosti nenadoma umrl zaslužni umetnik Ruske federacije in vodilni solist Moskovskega akademskega glasbenega gledališča Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka (MAMT) Roman Genadijevič Ulibin. Novico o njegovi smrti je v soboto, 3. januarja 2024, potrdila tiskovna služba gledališča, informacijo pa je javnosti posredoval tudi predsednik Zveze gledaliških delavcev Rusije Vladimir Maškov. Ulibin je bil ključna figura omenjenega gledališča, kjer je deloval od leta 1991, sprva kot stažist, pozneje pa kot nepogrešljiv solist in nazadnje kot vodja opernega ansambla. Ulibin je veljal za izjemnega basista, ki se je v zgodovino zapisal z vlogami, kot so Mefistofel, Farlaf in kralj Dodon. Diplomant slovitega inštituta GITIS je bil znan kot unikaten pojoči igralec, ki je vsako vlogo, ne glede na njeno velikost, razdelal do najmanjših psiholoških podrobnosti. Njegov komični dar je navduševal občinstvo v operah, kot sta Seviljski brivec in Ljubezenski napoj. Gledališče je poudarilo, da je Ulibin s svojo karizmo in talentom zaznamoval celotno obdobje sodobnega ruskega glasbenega gledališča, njegova smrt pa pomeni veliko izgubo za rusko umetnost. Poleti 2024 je prevzel dodatne vodstvene odgovornosti v operni trupi, ki jih je opravljal do zadnjega dne.

Predstavnik Larise Doline, Sergej Pudovkin, je zanikal informacije o odpovedi njenega jubilejnega koncerta "Jubilej na bis", ki je načrtovan za 6. marec v Moskovski mednarodni hiši glasbe.

Producent Sergej Člijanc je sporočil, da je ruski igralec, režiser in scenarist Andrej Horošev umrl v Abhaziji, v Suhumiju, medtem ko je reševal človeka. Novico je potrdila tudi agencija TASS.

V osmem pariškem okrožju so policisti v petek, 2. januarja 2025, pridržali moškega, ki je s spomenika Ivane Orleanske na trgu Saint-Augustin odlomil in odtujil meč. Incident se je zgodil okoli 10. ure zjutraj, ko se je neznanec povzpel na konjeniški kip in s silo odstranil del orožja. Moškega so kmalu zatem izsledili in prijeli v bližini železniške postaje Saint-Lazare, ukradeni predmet pa so policisti zasegli. Preiskovalci trenutno ugotavljajo motive za dejanje, osumljenec pa ostaja v priporu. Gre za zgodovinsko pomemben spomenik kiparja Paula Duboisa iz konca 19. stoletja, ki upodablja francosko narodno herojinjo iz stoletne vojne v polnem oklepu. Kip, ki je bil prvotno postavljen pred Panteonom, velja za eno izmed ključnih kulturnih znamenitosti francoske prestolnice. Lokalne oblasti so že napovedale oceno škode in načrt za sanacijo poškodovanega kipa.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.

V Sankt Peterburgu je v 83. letu starosti umrl ruski fotograf Valerij Plotnikov, znan po svojih portretih Vladimirja Visockega in drugih slavnih osebnosti. Smrt je 2. januarja potrdila tiskovna agencija TASS.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je razstavišče VDNH v letu 2025 obiskalo več kot 28 milijonov gostov. V tem obdobju so na prizorišču organizirali več kot 1600 različnih dogodkov, kar potrjuje status kompleksa kot enega osrednjih kulturnih in turističnih središč ruske prestolnice. Sobjanin je ob tem izpostavil ključne mejnike in prireditve, ki so zaznamovale preteklo leto, ter poudaril pomen razstavišča za mestno infrastrukturo. Podatki o obisku kažejo na visoko stopnjo dejavnosti na področju javnih prireditev, kljub mednarodnim političnim okoliščinam. Župan je v svoji izjavi 2. januarja 2026 ocenil preteklo leto kot izjemno uspešno za razvoj razstavišča, ki ostaja priljubljena točka tako za domače prebivalce kot za obiskovalce iz drugih regij. Dogodki so obsegali širok spekter od kulturnih festivalov do izobraževalnih razstav in gospodarskih forumov.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Ameriška vesoljska agencija NASA načrtuje ambiciozno misijo, ki bo leta 2026 pomenila najdaljše vesoljsko potovanje v zgodovini Združenih držav Amerike s človeško posadko. Vodja agencije Bill Nelson (napačno naveden kot Jared Isaacman v nekaterih poročilih) je napovedal, da bo posadka v okviru tega podviga poletela v bližino Lune in dosegla točko, ki je najbolj oddaljena od Zemlje doslej. Projekt se osredotoča na vrnitev pilotiranega plovila v Lunino orbito, kar predstavlja ključni korak v sodobnem raziskovanju vesolja. Misija leta 2026 bo služila kot preizkus zmogljivosti za dolgotrajna bivanja v vesolju in tehnološki temelj za prihodnje odprave na Mars. Cilj agencije je utrditi vodilno vlogo ZDA pri raziskovanju globokega vesolja, hkrati pa zagotoviti varno vrnitev astronavtov na Zemljo po končanem obhodu Lune.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Državno tožilstvo je zaključilo s predstavitvijo dokazov v sojenju za teroristični napad v koncertni dvorani Krokus, v katerem je umrlo 149 ljudi. Zaslišanje 19 obtoženih je predvideno za 15. december, kot je sporočil eden od odvetnikov v postopku, ki poteka na terenskem zasedanju 2. zahodnega okrožnega vojaškega sodišča. Tožilstvo je dokaze zaključilo v sredo.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Ruski viri poročajo o kritičnem položaju ukrajinskih sil v Dimitrovu in o spopadih v Konstantinovki, kjer naj bi ruska vojska napredovala v mestno jedro. Ukrajinski viri navajajo, da ruske sile nadzorujejo med 60 in 80 % Pokrovska. Ruske oblasti tudi trdijo, da ukrajinski poveljniki preprodajajo vozila, kupljena z donacijami za vojsko, in si prisvajajo denar.

Izraelska vojska je izvedla zračni napad na vodstvo Hamasa v Dohi, glavnem mestu Katarja. Izrael je prevzel polno odgovornost za napad, ki ga Katar obsoja kot kršitev mednarodnega prava in sporoča, da takšnih dejanj ne bo toleriral.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Venezuelska državna letalska družba Conviasa je odpovedala potniški let med Moskvo in Caracasom, ki je bil načrtovan za 5. januar ob 11. uri po lokalnem času. Podatki z letališča Vnukovo v Moskvi so potrdili, da je bil let V0771 odpovedan, čeprav je letalo istega prevoznika na povratni liniji iz Caracasa v Moskvo prispelo brez posebnosti že 3. januarja. Uradnih pojasnil o vzrokih za odpoved s strani letalske družbe ali letališkega osebja javnosti še niso posredovali. Dogodek sovpada z napetimi političnimi razmerami v Venezueli in izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o operacijah v državi, vključno z navedbami o ukrepih proti predsedniku Nicolasu Maduru. Kljub odpovedi leta za 5. januar trenutno ni informacij o sistemskih težavah v letalskem prometu med Rusijo in Venezuelo, vendar potniki in analitiki pozorno spremljajo morebitne nadaljnje odpovedi ali spremembe v voznem redu na tej strateški liniji.

Na mednarodnem letališču v ruskem letovišču Soči so v začetku januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo prizadetih več kot 30 poletov. Po uradnih podatkih s spletnega mesta letališča so potniki na prihod ali odhod letal čakali od ure in pol pa vse do deset ur. Zamude so neposredno vplivale na 17 načrtovanih odhodov in 18 prihodov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v krasnodarski regiji. Čeprav uradni predstavniki letališča niso podali specifičnega razloga za nenadne motnje, so se potniki spopadali z negotovostjo glede nadaljevanja potovanj. Incident v Sočiju sledi obdobju povečanega nadzora nad varnostjo v ruskem letalskem prostoru in tehničnim težavam, ki so se v preteklosti že pojavljale pri različnih prevoznikih. Letališče v Sočiju sicer velja za eno ključnih vozlišč v južnem delu Rusije, zato imajo tovrstne zamude širši vpliv na regionalno prometno povezljivost.

Na Krimskem mostu so v petek popoldne zabeležili znatno zgostitev prometa, saj je na prehod čez objekt čakalo več kot 800 avtomobilov. Po poročanju lokalnih operativnih služb se je do 16. ure po moskovskem času na strani Tamana v smeri proti polotoku Krim nabralo približno 500 vozil, medtem ko je na izstop s polotoka v smeri Kerča čakalo okoli 300 vozil. Potniki, ki so vstopali na Krim, so se spopadali z dolgimi čakalnimi dobami, saj je ročni varnostni pregled trajal do dve uri. Na izstopni strani je bila čakalna doba nekoliko krajša, in sicer približno eno uro. Zanimivo je, da do petkovega dopoldneva na mostu ni bilo poročil o nobenih zastojih, situacija pa se je hitro poslabšala v popoldanskih urah. Prometne kolone so neposredna posledica strogih varnostnih protokolov in povečanega števila potovanj na območje, ki ostaja strateško in politično občutljivo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke letal na letališčih v Krasnodarju in Volgogradu. Ukrepi na letališču Paškovski v Krasnodarju in v letališkem kompleksu v Volgogradu so bili sprejeti z namenom zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, čeprav uradni viri niso natančno opredelili narave grožnje. Takšne omejitve so v zadnjem obdobju v Rusiji postale pogoste, predvsem zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Zaradi uvedenih ukrepov je prišlo do zamud pri številnih načrtovanih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Omejitve vplivajo na potniški in tovorni promet v južnem delu države, kjer so varnostne razmere zaradi bližine konfliktnih območij še posebej zaostrene. Gre za nadaljevanje niza varnostnih protokolov, ki jih ruske oblasti sprožajo ob zaznavi morebitnih tveganj v zračnem prostoru, kar neposredno vpliva na stabilnost letalskih povezav v regiji.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kar je onemogočilo sprejem in odpravo vseh zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je v sporočilu prek aplikacije Telegram potrdil, da so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o konkretnih grožnjah ni podal. Ta poteza je neposredno nadaljevanje varnostnih ukrepov, ki so jih ruske oblasti začele izvajati po večjem valu incidentov dan prej, ko so bila podvržena podobnim zaprtjem številna druga letališča po vsej državi. Omejitve v republiki Tatarstan in Čuvašiji so povzročile nove zamude v ruskem zračnem prometu, ki se v zadnjem obdobju pogosto sooča s prekinitvami zaradi varnostnih razlogov, povezanih z delovanjem zračne obrambe in dejavnostmi brezpilotnih letalnikov.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

Ruska vlada je sprejela odločitev o uvedbi novega poklica v zdravstvenem sistemu, in sicer zdravnika za medicino zdrave dolgoživosti. Po poročanju tiskovne agencije RIA Novosti naj bi se nova funkcija uradno uveljavila leta 2026, ko se bo razširila obstoječa nomenklatura delovnih mest v zdravstvu. Rusko ministrstvo za zdravje je prejelo navodilo, da mora do 1. aprila v seznam zdravniških poklicev vključiti naziv zdravnik za medicino zdrave dolgoživosti. Uvedba nove specializacije je neposredno povezana z izvajanjem strategije v interesu starejših državljanov do leta 2030. Kot je poudaril predsednik vlade Mihail Mišustin, sta podaljševanje pričakovane življenjske dobe in podpora aktivnemu staranju postala prednostni nalogi državne politike. Strokovnjaki na tem področju se bodo osredotočali predvsem na sistemsko preprečevanje s starostjo povezanih bolezni in ohranjanje visoke kakovosti življenja v poznejših letih, kar sledi usmeritvam predsednika Vladimirja Putina o uporabi sodobne tehnologije in medicine za podaljšanje človeškega življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da že 25 let vsakodnevno uživa visoke odmerke aspirina z namenom redčenja krvi. Njegovo priznanje je sprožilo odzive v zdravstveni stroki, kjer strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana s takšno dolgotrajno terapijo brez ustreznega nadzora. Zdravnik terapevt Andrej Kondrahin je ob tem pojasnil, da bi takšna navada lahko kazala na specifična srčno-žilna obolenja, hkrati pa opozoril na vidne stranske učinke, kot so modrice na predsednikovem telesu. Kondrahin je poudaril, da nenadzorovano uživanje aspirina v visokih odmerkih predstavlja resno nevarnost za zdravje, saj lahko povzroči notranje krvavitve in poškodbe želodčne sluznice. Čeprav se aspirin pogosto uporablja kot preventivno sredstvo proti strdkom, strokovnjaki poudarjajo, da mora biti vsakršna terapija prilagojena posamezniku in vodena s strani osebnega zdravnika. Primer ameriškega predsednika tako odpira širšo razpravo o varni uporabi zdravil v samozdravstvene namene.

Predsednik komisije Državljanske zbornice Ruske federacije za demografijo, zaščito družine, otrok in tradicionalnih družinskih vrednot Sergej Ribalčenko je pozval ruske oblasti k preučitvi in uvedbi pozitivnih praks protialkoholnih kampanj iz obdobja Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so se tovrstni ukrepi v preteklosti izkazali za izjemno učinkovite, saj so neposredno vplivali na zmanjšanje stopnje umrljivosti in hkrati spodbudili rast rodnosti v državi. Ribalčenko je poudaril, da bi morala Rusija pri oblikovanju sodobne demografske politike aktivneje izrabljati pretekle izkušnje, zlasti tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem je opozoril, da se je treba izogniti morebitnim negativnim stranskim učinkom preteklih kampanj in se osredotočiti zgolj na elemente, ki so prinesli dokazljive izboljšanje javnega zdravja. Predlog prihaja v času, ko se ruska država sooča z resnimi demografskimi izzivi in si prizadeva za ohranitev tradicionalnih družinskih vrednot.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na objavo v časniku Wall Street Journal, ki je razkrila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju in rutini, ki bi lahko nakazovale na upad kognitivnih sposobnosti. 79-letni predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test. V svojih objavah je poudaril, da bi morali biti takšni pregledi obvezni za vse kandidate za predsednika in podpredsednika ZDA. Kljub njegovim trditvam poročila sprožajo dodatna vprašanja o doslednosti njegovih izjav. Čeprav je pred meseci priznal, da je oktobra v bolnišnici Walter Reed opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI), je v zadnjem intervjuju to zanikal in trdil, da je šlo le za hitrejši CT pregled. Bela hiša vzrokov za te preiskave, ki so vključevale tudi opazne modrice na njegovih rokah, še ni podrobneje pojasnila. Trump je prav tako zavrnil očitke, da bi med javnimi sestanki zaspal, in pojasnil, da so posnetki, ki krožijo v javnosti, zgolj ujeti trenutki mežikanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The Wall Street Journal razkril, da že vrsto let dnevno uživa odmerek aspirina, ki presega zdravniška priporočila. Svojo navado je pripisal vraževerju in osebni prepričanju, da zdravilo pomaga pri redčenju krvi. Ob tem je pojasnil, da so izrazite modrice na njegovi desni roki, ki so v zadnjem času vzbudile pozornost javnosti, neposredna posledica uporabe tega zdravila in ne znak resnejših obolenj. Trump je med intervjujem odločno zavrnil navedbe nekaterih medijev, da naj bi med uradnimi dogodki zaspal, ter poudaril, da mu njegova "dobra genetika" zagotavlja odlično zdravje. Razkritje prihaja v času, ko se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o telesni pripravljenosti najvišjih državnih predstavnikov, Trump pa s temi izjavami poskuša utrditi podobo vitalnega voditelja. Njegovi komentarji o samodiagnosticiranju in neupoštevanju zdravniških nasvetov so med strokovno javnostjo sprožili razprave o vplivu takšnih ravnanj na javno zdravje, zlasti v luči njegovih preteklih napovedi glede povezav med drugimi zdravili in kroničnimi stanji.

V ruski republiki Dagestan se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragično nesrečo, v kateri je moški zaradi neprevidne uporabe pirotehnike izgubil obe dlani. Po navedbah tamkajšnjega ministrstva za izredne razmere je do eksplozije petarde prišlo v času prehoda v novo leto, pri čemer so bile poškodbe tako hude, da so mu morali amputirati obe roki v predelu zapestja. Lokalne oblasti so sporočile, da so reševalne službe nemudoma posredovale, vendar moškemu niso mogle rešiti okončin. Incident znova odpira vprašanja o varnosti uporabe pirotehničnih sredstev med prazniki, saj so ruske službe za zaščito in reševanje na prvi dan novega leta poročale o več podobnih nesrečah po vsej državi, ki so bile posledica nepravilnega rokovanja z eksplozivnimi telesi.

V ruskem mestu Sankt Peterburg se je med praznovanjem novega leta zgodila huda nesreča s pirotehniko, v kateri je bil udeležen šestletni deček. Po dostopnih podatkih je v dečkovi roki eksplodiral ognjemet, kar je povzročilo hude telesne poškodbe. Po dogodku so ga nemudoma prepeljali v državno pediatrično medicinsko univerzo v Sankt Peterburgu (SPbGPUM), kjer so zdravniki opravili nujno in zahtevno operacijo. Zdravstveno osebje je potrdilo, da je bila operacija ključna za oskrbo poškodb, ki jih je povzročila eksplozija. Dogodek znova odpira vprašanja o varnosti uporabe pirotehničnih sredstev v bližini otrok in o nadzoru nad tovrstnimi nevarnimi predmeti med prazničnimi dnevi. Podrobnosti o trenutnem zdravstvenem stanju dečka in stopnji trajnih posledic za zdaj še niso v celoti znane, vendar so poškodbe označili za težke.

Mehiška nacionalna seizmološka služba je poročala o izraziti seizmični aktivnosti po močnem potresu z magnitudo 6,5, ki je stresel južni del države. Strokovnjaki so v zvezni državi Guerrero in njeni okolici našteli skupno 936 popotresnih sunkov. Glavni potresni sunek je imel epicenter v bližini obmorskega mesta Acapulco, kar je povzročilo precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom. Nacionalna seizmološka služba razmere spremlja prek svojih uradnih kanalov na družbenih omrežjih in opozarja na nadaljevanje popotresnih dejavnosti. Čeprav so popotresni sunki običajen pojav po močnejših premikih tektonskih plošč, njihovo število v tem primeru kaže na intenzivno sproščanje nakopičene energije v zemeljski skorji. Oblasti za zdaj niso podale podrobnih informacij o morebitni novi gmotni škodi, ki bi jo lahko povzročili ti številni sekundarni sunki.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

V Tihem oceanu ob jugovzhodni obali ruskega polotoka Kamčatka so v jutranjih urah 3. januarja zabeležili potresni sunek z magnitudo 4,8. Po podatkih kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je bilo žarišče potresa v morski akvatoriji, vendar poročil o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Dogodek predstavlja nadaljevanje nemirnega seizmičnega obdobja na ruskem Daljnem vzhodu. Čeprav tokratni sunek ni dosegel rušilne moči, seizmologi pozorno spremljajo območje, saj so v dneh pred tem zabeležili več močnejših sunkov. Geofizična služba še naprej zbira podatke o globini in natančni lokaciji epicentra, da bi ocenila tveganje za morebitne popotresne sunke.

V mehiški prestolnici Ciudad de México je v močnem potresu z magnitudo 6,5 utrpelo poškodbe dvanajst ljudi. Županja mesta Clara Brugada je prek družbenega omrežja X sporočila, da so oblasti poleg telesnih poškodb prebivalcev zabeležile tudi znatno gmotno škodo na infrastrukturi. Zaradi tresenja tal se je podrlo pet stebrov električne napeljave in štiri drevesa, kar je povzročilo izpade električne energije v več mestnih okrožjih. Oblasti so prejele 18 prijav o težavah z oskrbo z elektriko, hkrati pa opozarjajo na povečano nevarnost zrušitev stavb po vsem mestu. Reševalne službe ostajajo v stanju pripravljenosti, medtem ko se nadaljuje ocenjevanje škode na objektih, ki bi jih morebitni popotresni sunki lahko dodatno ogrozili. Trenutno ni poročil o smrtnih žrtvah, vendar so razmere v nekaterih predelih mesta še vedno napete.

V okrožju Apšeronski v ruskem Krasnodarskem kraju so v noči na 1. januar razglasili izredne razmere, potem ko je močno sneženje povzročilo obsežne okvare na električnem omrežju. Po besedah vodje občine Alekseja Perederejeva je brez električne energije ostalo približno 28.000 prebivalcev. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in nizkih temperatur so lokalne oblasti začele odpirati ogrevalne točke in centre za začasno namestitev ogroženih občanov. Ekipe nujne pomoči se na terenu spopadajo s posledicami snežnih padavin, ki so povzročile mehanske poškodbe na infrastrukturi. Kljub prizadevanjem za sanacijo v nekaterih delih okrožja izpadi ostajajo delni, vzpostavitev normalnega stanja pa otežujejo nadaljnje neugodne vremenske napovedi. Oblasti pozivajo prebivalce k previdnosti in racionalni porabi preostalih virov energije, medtem ko so vse službe civilne zaščite v stanju polne pripravljenosti.

V ruski regiji Krasnodar je na prvi dan novega leta zaradi obsežnih snežnih padavin in zaledenitve električnih napeljav brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 43.000 prebivalcev. Guverner regije Veniamin Kondratjev je potrdil, da so izredni vremenski pogoji povzročili številne okvare na omrežju, zaradi česar so ekipe vzdrževalcev delale celo novoletno noč. Tehnično osebje nadaljuje z odpravljanjem posledic neurja, vendar delo otežujejo neugodne razmere na terenu. Prekinitve dobave so prizadele predvsem gospodinjstva, ki so novoletne praznike preživela brez ogrevanja in svetlobe, medtem ko lokalne oblasti skušajo vzpostaviti normalno stanje v najkrajšem možnem času.

Seizmologi so v bližini polotoka Kamčatka in na otoku Sahalin zabeležili nova potresna sunka, ki nadaljujeta obdobje povišane seizmične aktivnosti na ruskem Daljnem vzhodu. Po podatkih Kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je podvodni potres z magnitudo 5,1 nastal v Tihem oceanu, približno 208 kilometrov od mesta Petropavlovsk-Kamčatski, na globini štirih kilometrov. Skoraj sočasno so tresenje tal z magnitudo 4,0 zabeležili tudi na Sahalinu. Dogodka sta povzročila vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom, vendar po prvih poročilih nista terjala žrtev ali povzročila večje gmotne škode. Kamčatka leži na tisoč kilometrov dolgem tektonskem stičišču, kjer se tihomorska plošča pogreza pod evrazijsko, kar območje uvršča med seizmično najbolj aktivne regije na svetu. Zadnji sunki sledijo seriji močnejših potresov, ki so regijo prizadeli v zadnjih mesecih leta 2025, kar potrjuje napovedi geofizikov o aktivnem seizmičnem ciklu.

V Tihem oceanu ob severovzhodni obali Japonske so v bližini prefekture Ivate zabeležili potres z magnitudo 5,7. Japonska nacionalna meteorološka služba je poročala, da je bilo žarišče potresa na globini približno 30 kilometrov pod morsko gladino. Kljub znatni moči tresenja tal pristojni organi niso poročali o smrtnih žrtvah ali gmotni škodi na infrastrukturi. Oblasti prav tako niso izdale opozorila pred cunamijem, kar je prineslo olajšanje prebivalcem regije, ki je bila v preteklosti že večkrat tarča uničujočih seizmičnih dogodkov. Današnji dogodek se uvršča med manj nevarne potrese v regiji, ki se sicer spopada z visoko stopnjo potresne dejavnosti. Japonski strokovnjaki nadaljujejo z opazovanjem razmer, vendar ocenjujejo, da neposredne nevarnosti za širšo javnost ni.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

V noči na 2. januar so v Rusiji zabeležili rekordno nizke temperature od začetka letošnje koledarske zime. V Moskvi in osrednjem delu države so meteorologi izmerili najhladnejšo noč, pri čemer so se na glavni mestni vremenski postaji VDNX temperature spustile do minus 13,9 stopinje Celzija. Kot je sporočil Evgenij Tiškovec, vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, je bil ta mraz najizrazitejši v trenutni zimski sezoni. Izrazit padec temperatur so zabeležili tudi na jugu države, kjer je Krasnodar doživel najhladnejšo noč s temperaturami do minus 10,4 stopinje Celzija. Po navedbah meteorologa Mihaila Leusa gre za nenaden vremenski preobrat, ki je sledil razmeroma milim decembrskim temperaturam. Napovedi kažejo na nadaljevanje hladnega vala v osrednji Rusiji, kar vpliva na infrastrukturo in vsakdanje življenje prebivalcev v začetku novega leta.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

V Krasnodarski regiji na jugu Rusije sta se zaradi obilnih snežnih padavin in teže mokrega snega podrli strehi dveh stanovanjskih objektov, kar je povzročilo smrtne žrtve in poškodbe. V mestu Belorečensk se je pod pritiskom snega vdal ostrešje zasebne hiše na ulici Festivalna, pri čemer je življenje izgubila 22-letna ženska, ena oseba pa je bila zaradi poškodb prepeljana v bolnišnico. Lokalne oblasti so potrdile, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na kraju nesreče. Drugi incident se je zgodil v naselju Stepni, kjer se je porušila streha dvoetažnega večstanovanjskega objekta. Čeprav v tem primeru ni bilo poškodovanih, so oblasti iz stavbe evakuirale 20 stanovalcev. Te so začasno namestili v prostore lokalne osnovne šole, kjer so vzpostavili center za nujno pomoč. Regija se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki so močno obremenile dotrajano infrastrukturo in povzročile logistične težave pri zagotavljanju varnosti prebivalstva.

V Moskvi so mestne službe zaradi napovedanega obilnega sneženja prešle v okrepljen način delovanja, saj sinoptiki predvidevajo, da bo do 5. januarja 2026 v ruski prestolnici zapadlo do 25 centimetrov novega snega. Po navedbah tiskovne službe kompleksa mestnega gospodarstva bodo padavine vztrajale več dni zapored, zaradi česar so ekipe za čiščenje snega organizirane v štiriindvajseturnih izmenah. Mestne oblasti so poudarile, da bodo dela na terenu potekala neprekinjeno, dokler se razmere ne stabilizirajo. Trenutne vremenske napovedi kažejo na povečano intenzivnost padavin prav v času novoletnih in božičnih praznikov, kar predstavlja dodaten logistični izziv za vzdrževanje prevoznosti mestnih ulic in varnosti v prometu. Čistilne akcije vključujejo tako strojno kot ročno odstranjevanje snega s ključnih prometnic in pešpoti.

V Moskvi so meteorologi za konec novoletnih praznikov napovedali izrazito ohladitev s temperaturami, ki se bodo spustile do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Po navedbah Jevgenija Tiškovca, vodilnega strokovnjaka vremenskega centra Fobos, bodo to prve tako nizke temperature letošnje zime. Ohladitev se bo stopnjevala postopno, vrhunec pa naj bi dosegla v zadnjem prazničnem koncu tedna. Vremenske razmere v ruski prestolnici se bodo začele zaostrovati že v novoletni noči, ko pričakujejo med 10 in 13 stopinj pod ničlo, v okolici mesta pa do minus 17 stopinj Celzija. Poleg mraza rusko prestolnico pestijo tudi obilne snežne padavine; višina snežne odeje v Moskvi znaša okoli 23 centimetrov, v nekaterih delih moskovske regije pa že presega 26 centimetrov. Led na vodnih površinah je dosegel debelino med 4 in 9 centimetri, kar potrjuje vrnitev za ta letni čas značilnih vremenskih pogojev. Napovedi kažejo, da bo obdobju najhujšega mraza sledilo novo sneženje z močnim vetrom in snežnimi zameti, kar bo dodatno otežilo razmere v prometu in vsakodnevno življenje prebivalcev po zaključku prazničnih dni.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnega vetra so na kaliningrajskem letališču Hrabrovo v Rusiji zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu. Po zadnjih uradnih podatkih se je število zamujenih letov sicer zmanjšalo na 25, medtem ko so jih šest v celoti odpovedali. Pred tem je bilo zaradi neurja prizadetih več kot 30 načrtovanih letov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike. Uprava letališča je sporočila, da so razmere neposredna posledica izdanega opozorila pred nevihto, ki je zajela regijo. Kljub postopnemu umirjanju stanja in zmanjševanju števila zamud ostaja prometna povezava s to rusko eksklavo omejena. Letališke službe si prizadevajo normalizirati urnik letenja takoj, ko bodo vremenski pogoji dopuščali varno vzletanje in pristajanje vseh zrakoplovov.