Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Ruska državna vesoljska korporacija Roskozmos je objavila fotografijo meglice NGC 2264, ki se nahaja v ozvezdju Samoroga. Astronomski objekt je zaradi svoje specifične oblike in razporeditve zvezd, ki spominjajo na okrašeno praznično drevo, dobil neuradno ime meglice Božična jelka. Gre za izrazito območje nastajanja zvezd, kjer oblaki plina in prahu ustvarjajo vizualni učinek, ki močno spominja na obrise smreke. Objava je bila usklajena s prazničnim obdobjem, korporacija pa je posnetek delila prek svojih uradnih komunikacijskih kanalov, vključno z omrežjem Telegram. Fotografija prikazuje kompleksnost zvezdnih kopic v globokem vesolju in poudarja naravne formacije, ki v človeški kulturi vzbujajo prepoznavne simbole.

Ruski astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) Ruske akademije znanosti so napovedali izjemen astronomski dogodek, ki se bo odvil v torek, 6. januarja 2025. Po njihovih navedbah se bosta planeta Venera in Mars na nebu vizualno približala Soncu do te mere, da bodo vsa tri nebesna telesa videti skoraj kot ena sama svetla točka. Ta redek pojav astronomi v javnosti primerjajo s t. i. betlehemsko zvezdo, ki ima močno simbolno vrednost v času božičnih praznikov. Nebesni spektakel bo viden v večernih urah, ko bosta planeta zaradi perspektive z Zemlje dosegla navidezno konjunkcijo v neposredni bližini Sonca. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za vizualno poravnavo, ki je z astronomskega vidika zanimiva predvsem zaradi svoje svetilnosti in redkosti. Pojav bo mogoče opazovati ob jasnem vremenu, znanstveniki pa svetujejo ljubiteljem astronomije, naj ne zamudijo tega nenavadnega nebesnega dogodka, ki sovpada z ruskim praznovanjem božiča po julijanskem koledarju.

Ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se konec tedna sešla na zasebni večerji, ki se je je udeležila tudi prva dama Melania Trump. Srečanje, o katerem je Musk poročal na družbenem omrežju X, velja za simbolično potrditev njunega zavezništva po lanskem obdobju napetosti in javnih nesoglasij. Musk je ob objavi fotografije z večerje zapisal, da bo leto 2026 »izjemno«, kar nakazuje na tesno sodelovanje med najbogatejšim človekom na svetu in ameriško administracijo. Predsednik Trump je v izjavah po srečanju pohvalil Muskove dosežke in ga označil za »80-odstotnega supergenija«, pri čemer je pripomnil, da je tudi takšnim ljudem dovoljeno delati napake. Večerja se je zgodila le nekaj dni po dramatičnih dogodkih v Venezueli, kjer so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Musk, ki je bil v preteklosti kritičen do Madurovega režima, je s svojo prisotnostjo ob predsedniku v tem ključnem zunanjepolitičnem trenutku utrdil svojo vlogo neformalnega svetovalca v Washingtonu.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

V Rusiji so napovedali razvoj inovativnega sistema za hitro diagnosticiranje rakavih obolenj, ki naj bi bil v serijsko proizvodnjo uveden v prihodnjih dveh do treh letih. Po besedah Ljudmile Tekutjeve, direktorice Napredne inženirske šole na Daljnovzhodni zvezni univerzi (DVFU), projekt temelji na uporabi specifičnih encimov morskih mikroorganizmov. Nova tehnologija bi lahko bistveno pospešila postopke odkrivanja onkoloških bolezni, kar je ključnega pomena za uspešnost zdravljenja. Sistem, ki ga razvijajo v okviru omenjene izobraževalne in raziskovalne institucije, je opisan kot unikaten, saj izkorišča biološke lastnosti morskih organizmov za prepoznavanje markerjev bolezni. Čeprav so napovedi o komercialni razpoložljivosti optimistične, bo morala tehnologija prestati še vrsto kliničnih preizkušanj in regulatornih postopkov, preden bo dostopna v širši zdravstveni mreži. Razvoj tovrstnih testov v Rusiji odraža širša prizadevanja države po tehnološki samostojnosti na področju medicinske diagnostike in biotehnologije.

Virologinja Jelena Malinnikova je ponovila, da so otroci, nosečnice in osebe s kroničnimi boleznimi pljuč ter imunsko oslabeli posamezniki še posebej izpostavljeni tveganju zaradi hongkonške gripe.

Ministrstvo za notranje zadeve Ruske federacije je izdalo uradno opozorilo državljanom glede nevarnosti posredovanja osebnih podatkov neznanim osebam. Uprava za boj proti protipravni uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij je izpostavila, da lahko že naključno razkritje določenih informacij privede do resnih posledic, vključno s krajo identitete in nepooblaščenim dostopom do finančnih sredstev. Strokovnjaki so poudarili, da določenih podatkov pod nobenim pogojem ne bi smeli razkrivati tretjim osebam, saj se ti pogosto zlorabljajo v kibernetskih napadih in prevarah. Organi pregona opozarjajo, da se število kaznivih dejanj, povezanih z digitalnimi podatki, povečuje, zato je previdnost pri komunikaciji z neznanci ključnega pomena za zaščito osebnega premoženja in zasebnosti.

Mednarodna ekipa raziskovalcev je v Antarktiki sprožila obsežno znanstveno misijo, namenjeno preučevanju ledenika Thwaites, ki je zaradi svojega kritičnega vpliva na dvig morske gladine znan pod imenom "ledenik sodnega dne". Znanstveniki želijo na terenu pridobiti natančne podatke o hitrosti in vzrokih njegovega razpadanja, saj satelitski posnetki ne ponujajo celostnega odgovora na vprašanje, zakaj se proces taljenja v zadnjem obdobju tako močno pospešuje. Ledenik Thwaites, ki po površini meri približno toliko kot Velika Britanija, predstavlja ključno oviro za preostali ledeni ščit Zahodne Antarktike. Deluje namreč kot naravni čep; če bi ta popustil, bi se v ocean sprostile ogromne količine ledu iz notranjosti celine, kar bi povzročilo drastičen in nepovraten dvig svetovne morske gladine. Raziskava je ključnega pomena za razumevanje prihodnjih podnebnih sprememb in njihovih posledic za obmorska območja po vsem svetu.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Starlink je napovedal, da bo prebivalcem Venezuele zagotovil brezplačen satelitski internet do 3. februarja. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi napada ZDA na Caracas.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Ameriška vesoljska agencija NASA načrtuje ambiciozno misijo, ki bo leta 2026 pomenila najdaljše vesoljsko potovanje v zgodovini Združenih držav Amerike s človeško posadko. Vodja agencije Bill Nelson (napačno naveden kot Jared Isaacman v nekaterih poročilih) je napovedal, da bo posadka v okviru tega podviga poletela v bližino Lune in dosegla točko, ki je najbolj oddaljena od Zemlje doslej. Projekt se osredotoča na vrnitev pilotiranega plovila v Lunino orbito, kar predstavlja ključni korak v sodobnem raziskovanju vesolja. Misija leta 2026 bo služila kot preizkus zmogljivosti za dolgotrajna bivanja v vesolju in tehnološki temelj za prihodnje odprave na Mars. Cilj agencije je utrditi vodilno vlogo ZDA pri raziskovanju globokega vesolja, hkrati pa zagotoviti varno vrnitev astronavtov na Zemljo po končanem obhodu Lune.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.