Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti.
Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.
Izjave
"V tem trenutku je načrtovano, da se na kozmodrom Bajkonur prenesejo izstrelitve znanstveno-energetskega, univerzalnega vozliščnega in prehodnega modula."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v ruskem vesoljskem programu ima posreden vpliv na slovensko znanstveno sfero, predvsem preko sodelovanja v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Slovenija kot pridružena članica ESA spremlja geopolitične premike, ki vplivajo na mednarodno stabilnost vesoljskih raziskav, vendar neposrednih gospodarskih ali varnostnih posledic za državo ni.
Ruska raketa Sojuz-2.1b je s kozmodroma Vostočni uspešno izstrelila 52 satelitov v orbito. Med izstreljenimi so bili znanstveni in tehnološki sateliti, namenjeni Iranu, Belorusiji in Ekvadorju. Državna korporacija Roscosmos je potrdila, da sta bila aparata "Aist-2T" št. 1 in št. 2 uspešno dostavljena v orbito.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik začel delovati v Belorusiji. Vodja ruskih raketnih sil je izjavil, da ima Orešnik doseg, ki mu omogoča doseči celotno Evropo, in lahko nosi konvencionalne ali jedrske bojne glave. ZDA si prizadevajo posredovati pri sklenitvi dogovora za končanje skoraj štiriletne vojne v Ukrajini.
Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom.
Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.
Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju.
Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.
Beloruske oblasti so v torek objavile videoposnetek, ki prikazuje namestitev ruskega hipersoničnega raketnega sistema Orešnik na njihovem ozemlju. Gre za napreden raketni sistem z jedrsko zmogljivostjo, ki ga je Rusija nedavno prvič uporabila v spopadih v Ukrajini. Ta poteza pomeni neposredno krepitev ruskih vojaških zmogljivosti na zahodni meji, kar povečuje strateško grožnjo državam članicam zveze Nato, predvsem tistim v vzhodni Evropi.
Objava posnetkov sledi prejšnjim poročilom o pripravah infrastrukture za sprejem tovrstnega orožja. Namestitev sistema Orešnik v Belorusiji omogoča Moskvi hitrejše odzivanje in širši doseg ciljev v Evropi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti in demonstracijo moči, s katero želi Kremelj odvrniti Zahod od nadaljnje podpore Ukrajini. Belorusija s tem dejanjem še tesneje povezuje svojo obrambno politiko z rusko, kar potrjuje njeno vlogo ključne zaveznice v trenutnem konfliktu.
Dogajanje v ruskem vesoljskem programu ima posreden vpliv na slovensko znanstveno sfero, predvsem preko sodelovanja v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Slovenija kot pridružena članica ESA spremlja geopolitične premike, ki vplivajo na mednarodno stabilnost vesoljskih raziskav, vendar neposrednih gospodarskih ali varnostnih posledic za državo ni.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.