Ruska protizračna obramba je sporočila, da je danes med 7.00 in 9.00 po moskovskem času prestregla in uničila dodatnih 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po sobotnem srečanju z varnostnimi svetovalci zahodnih zaveznic v Kijevu odločno sporočil, da se bo Ukrajina še naprej branila pred rusko agresijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. Srečanje v ukrajinski prestolnici je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu, ki ga pripravljajo Združene države Amerike in je po navedbah uradnega Kijeva že v devetdesetih odstotkih usklajen. Dogodka so se udeležili predstavniki petnajstih držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati Evropske unije in zveze Nato. Zelenski si prizadeva, da bi se pogajanja na ravni voditeljev držav odvila v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Diplomatski proces se bo prihodnji teden nadaljeval v Parizu, nato pa še neposredno z ameriškimi pogajalci. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostaja ozračje napeto, k čemur je prispeval tudi ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki je zasenčil sobotno dogajanje v Kijevu. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil upanje na močnejši pritisk Washingtona na Moskvo, saj Rusija in Ukrajina ostajata na nasprotnih bregovih glede ključnih pogojev za premirje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Romunska vojska je prestregla ruski dron, kar so označili za neodgovorno dejanje Moskve. Češka je, kot odgovor na ruske vdore na vzhodni meji Nata, napotila enoto helikopterjev specialnih operacij v Poljsko. Rusko veleposlaništvo v Bukarešti je ponovilo, da je vdor drona v romunski zračni prostor ukrajinska provokacija.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Po analizah londonskega inštituta Royal United Services Institute, Rusija prodaja vojaško opremo in tehnologijo Kitajski, kar bi lahko Pekingu pomagalo pri pripravi zračnega napada na Tajvan. Rusija naj bi kitajskim zračnim enotam nudila usposabljanje in tehnično znanje za izvedbo hitrih operacij, pri čemer naj bi izkoristila svoje bojne izkušnje.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Po tem, ko so ruska letala MiG-31 kršila estonski zračni prostor, so se zavezniki v Natu razdelili glede politike glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva. Nekatere države, kot so ZDA, Poljska in baltske države, zagovarjajo odločnejši odziv, medtem ko so interceptorska letala NATO večkrat mobilizirali zaradi zaznave ruskih bojnih letal nad Baltskim morjem.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je družina Usolcev, ki je izginila septembra 2025 v Krasnojarskem okraju, najverjetneje potovala proti gori Malvinka, kjer se nahaja 'kamen želja', kamnita tvorba v obliki piramide.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

V vasi Kutjino blizu Podolska v moskovski regiji je v jutranjih urah 3. januarja izbruhnil uničujoč požar v zasebni stanovanjski hiši. Po poročanju lokalnih oblasti in ruskih medijev so v ognjenih zubljih življenje izgubili trije ljudje, in sicer 65-letni moški ter dva mladoletna otroka. Hiša je bila v požaru popolnoma uničena, gasilci pa so ob prihodu na prizorišče lahko le še potrdili smrt omenjenih oseb. Preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo, vendar prve informacije kažejo na morebitne težave z ogrevalnim sistemom ali električno napeljavo, kar je v zimskem času v teh predelih pogost razlog za podobne tragedije. Dogodek je sprožil nov val razprav o požarni varnosti v ruskih podeželskih naseljih, kjer se prebivalci pogosto zanašajo na lastne vire ogrevanja.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Po prometni nesreči avtobusa v Tulski oblasti, v kateri je bilo ranjenih več deset potnikov, je bilo sproženo kazensko preiskavo. Po zadnjih podatkih je zdravniško pomoč poiskalo deset oseb.

Producent Sergej Člijanc je sporočil, da je ruski igralec, režiser in scenarist Andrej Horošev umrl v Abhaziji, v Suhumiju, medtem ko je reševal človeka. Novico je potrdila tudi agencija TASS.

V Rusiji so upokojenci po novem v celoti oproščeni plačila davka na nepremičnine za določene kategorije premoženja. Po besedah senatorke Natalije Melnikove, nekdanje vodje pskovske podružnice socialnega sklada, se oprostitev nanaša na eno stanovanje, eno stanovanjsko hišo, eno garažo in en gospodarski objekt oziroma ustvarjalno delavnico. Poleg oprostitve davka na nepremičnine so za upokojence predvidene tudi olajšave pri plačilu davka na zemljišča in prometna sredstva. Novi ukrepi so namenjeni zmanjšanju finančnega bremena starejših državljanov, saj jim omogočajo ohranitev lastništva nad primarnimi bivalnimi in pomožnimi prostori brez dodatnih davčnih obremenitev. Gre za sistemsko spremembo, ki vpliva na široko populacijo upokojencev po vsej državi. Lokalne oblasti bodo morale te zvezne usmeritve implementirati v svoje davčne evidence, da bodo upravičenci avtomatično deležni znižanih stroškov.

V Ruski federaciji bodo zaposleni v letu 2026 po uradnih napovedih strokovnjakov uživali v skupno 118 prostih dneh, kar predstavlja skoraj tretjino koledarskega leta. Tatiana Podolskaya, strokovnjakinja s predsedniške akademije RANHiGS, je pojasnila, da bodo ti dnevi razporejeni med redne konce tedna in državne praznike. Ob upoštevanju 247 delovnih dni bodo Rusi počivali približno štiri mesece, kar pomeni, da je število delovnih dni le za 2,1-krat večje od števila prostih dni. Napovedi za leto 2026 sledijo trendu podaljševanja prazničnih obdobij v Rusiji, ki so pogosto povezana s strateškim razporejanjem dela prostih dni ob koncu leta in večjih državnih praznikih. Čeprav visoko število prostih dni vpliva na gospodarsko produktivnost, ostaja takšna politika pomemben socialni element ruske delovne zakonodaje, ki prebivalcem omogoča daljše oddihe, zlasti v zimskem času.

Dva srečna dobitnika iz Sverdlovske in Tjumske oblasti, ki sta v novoletnem žrebanju loterije »Novoletna milijarda« vsak osvojila po 333.333.333 rubljev, sta po poročanju tiskovne agencije URA.RU prejela izplačili po odbitku davčnih obveznosti. Dobitnik iz Sverdlovske oblasti bo po plačilu davka na svoj račun prejel nekaj več kot 260 milijonov rubljev, medtem ko bo prebivalec Tjumske oblasti prejel skoraj 262 milijonov rubljev. Razlika v neto zneskih izhaja iz specifičnih davčnih izračunov, ki jih izvaja državni organizator loterije. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost ruske javnosti, saj gre za enega največjih loterijskih skladov v državi. Predstavniki državne loterije so pojasnili, da se del dobitka neposredno nakaže v državni proračun kot davek na dohodek, preostanek pa se izplača nagrajencem. Gre za tri glavne dobitnike, ki so si razdelili skupni sklad v višini ene milijarde rubljev, kar odraža tradicijo prazničnih žrebanj v Ruski federaciji.

Trije udeleženci ruske državne loterije so si na novoletnem žrebanju »Ruski loto« prvič v zgodovini tega tekmovanja razdelili glavno nagrado v vrednosti ene milijarde rubljev. Informacijo o rekordnem dobitku je potrdilo podjetje Stoloto, ki je največji distributer državnih loterij v Ruski federaciji. Srečneži so si razdelili znesek, ki v preračunu predstavlja izjemen finančni priliv, dogodek pa je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi dejstva, da glavna nagrada prvič ni pripadla zgolj enemu dobitniku, temveč trem. Novico so povzeli številni ruski mediji, vključno z tiskovno agencijo RIA Novosti, ki se sklicuje na uradno sporočilo za javnost organizatorja. Čeprav so identitete dobitnikov ostale neznane, so pri podjetju Stoloto poudarili, da gre za prelomen trenutek v zgodovini novoletnih žrebanj. Dogodek odraža priljubljenost tovrstnih iger na srečo v Rusiji med prazničnim obdobjem, ko državljani tradicionalno kupujejo srečke v upanju na visoke dobitke. Finančni strokovnjaki ob tem opominjajo na davčne obveznosti, ki jih bodo morali nagrajenci poravnati ob prevzemu svojih deležev.

V prvih urah leta 2026 se je v moskovskih porodnišnicah in perinatalnih centrih rodilo 44 otrok, med katerimi je bilo 18 dečkov in 26 deklic. Prva deklica se je rodila točno ob polnoči v porodnišnici Kommunarka, tehtala pa je 2,38 kilograma. Po navedbah namestnice župana Moskve Anastasije Rakove je najtežji novorojenček tehtal 4,24 kilograma, najmanjši pa le 1,48 kilograma. Zdravstveno osebje v prestolnici, vključno z ginekologi, neonatologi in medicinskimi sestrami, skrbno spremlja stanje vseh novorojenčkov, ki so trenutno v oskrbi skupaj s svojimi materami. O podobnih dogodkih so poročali tudi iz Minska, kjer sta se v novoletni noči rodili dve deklici. Lokalne oblasti v obeh prestolnicah so poudarile pomen ustrezne medicinske pomoči in stalnega nadzora v prazničnem času.

Ameriški kinološki klub (AKC) je v torek uradno razširil svoj seznam priznanih pasem s tremi novimi člani, ki bodo od leta 2026 lahko sodelovali na številnih razstavah v Združenih državah Amerike. Med novinci so pasme z različnih koncev sveta: francoski lovski pes basset fauve de Bretagne, ruski toy ter terier, poimenovan po nekdanjem ameriškem predsedniku Teddyju Rooseveltu. Priznanje teh pasem bo verjetno povečalo njihovo prepoznavnost in priljubljenost med ljubitelji hišnih ljubljenčkov. Basset fauve de Bretagne je čvrst in družaben nizkonogi lovec, ki izvira iz 16. stoletja. V Združenih državah Amerike se je pasma začela uveljavljati po letu 2001, ko je trenerka Cindy Hartman iz Južne Karoline uvozila prve mladiče iz Francije. Poleg lovskih nalog se pasma danes uporablja tudi kot terapevtski pes za opozarjanje na zdravstvene težave. Ruski toy, ki izvira iz obdobja hladne vojne, in terier Teddyja Roosevelta dopolnjujeta trojico, ki bo odslej deležna polne podpore in registracije pri najstarejši ameriški kinološki organizaciji.

Prebivalki Čeljabinska v Rusiji so blokirali bančni račun, ker je zbirala denar za novoletna darila za učence dveh razredov in njihove učitelje. O tem je poročal Baza.

Po razvezi s pevcem Timurjem Rodrigesom (Kerimov) je njegova nekdanja žena Ana Devočkina prejela hišo v moskovski regiji, ocenjeno na približno 150 milijonov rubljev, in stanovanje v Moskvi, vredno okoli 100 milijonov rubljev. Informacijo je objavil portal StarHit, ki se sklicuje na sodne dokumente.

V Rusiji je v 88. letu starosti nenadoma umrl zaslužni umetnik Ruske federacije in vodilni solist Moskovskega akademskega glasbenega gledališča Stanislavskega in Nemiroviča-Dančenka (MAMT) Roman Genadijevič Ulibin. Novico o njegovi smrti je v soboto, 3. januarja 2024, potrdila tiskovna služba gledališča, informacijo pa je javnosti posredoval tudi predsednik Zveze gledaliških delavcev Rusije Vladimir Maškov. Ulibin je bil ključna figura omenjenega gledališča, kjer je deloval od leta 1991, sprva kot stažist, pozneje pa kot nepogrešljiv solist in nazadnje kot vodja opernega ansambla. Ulibin je veljal za izjemnega basista, ki se je v zgodovino zapisal z vlogami, kot so Mefistofel, Farlaf in kralj Dodon. Diplomant slovitega inštituta GITIS je bil znan kot unikaten pojoči igralec, ki je vsako vlogo, ne glede na njeno velikost, razdelal do najmanjših psiholoških podrobnosti. Njegov komični dar je navduševal občinstvo v operah, kot sta Seviljski brivec in Ljubezenski napoj. Gledališče je poudarilo, da je Ulibin s svojo karizmo in talentom zaznamoval celotno obdobje sodobnega ruskega glasbenega gledališča, njegova smrt pa pomeni veliko izgubo za rusko umetnost. Poleti 2024 je prevzel dodatne vodstvene odgovornosti v operni trupi, ki jih je opravljal do zadnjega dne.

Predstavnik Larise Doline, Sergej Pudovkin, je zanikal informacije o odpovedi njenega jubilejnega koncerta "Jubilej na bis", ki je načrtovan za 6. marec v Moskovski mednarodni hiši glasbe.

Producent Sergej Člijanc je sporočil, da je ruski igralec, režiser in scenarist Andrej Horošev umrl v Abhaziji, v Suhumiju, medtem ko je reševal človeka. Novico je potrdila tudi agencija TASS.

Na uradni spletni strani Kino-teatr.ru so sporočili, da je ruski igralec, scenarist in režiser Andrej Horošev umrl v starosti 66 ali 67 let. Horošev je umrl 1. januarja 2026 v Jakutsku.

V Sankt Peterburgu je v 83. letu starosti umrl ruski fotograf Valerij Plotnikov, znan po svojih portretih Vladimirja Visockega in drugih slavnih osebnosti. Smrt je 2. januarja potrdila tiskovna agencija TASS.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je razstavišče VDNH v letu 2025 obiskalo več kot 28 milijonov gostov. V tem obdobju so na prizorišču organizirali več kot 1600 različnih dogodkov, kar potrjuje status kompleksa kot enega osrednjih kulturnih in turističnih središč ruske prestolnice. Sobjanin je ob tem izpostavil ključne mejnike in prireditve, ki so zaznamovale preteklo leto, ter poudaril pomen razstavišča za mestno infrastrukturo. Podatki o obisku kažejo na visoko stopnjo dejavnosti na področju javnih prireditev, kljub mednarodnim političnim okoliščinam. Župan je v svoji izjavi 2. januarja 2026 ocenil preteklo leto kot izjemno uspešno za razvoj razstavišča, ki ostaja priljubljena točka tako za domače prebivalce kot za obiskovalce iz drugih regij. Dogodki so obsegali širok spekter od kulturnih festivalov do izobraževalnih razstav in gospodarskih forumov.

V Moskvo je prispel praznični vlak Dedka Mraza, ki bo v ruski prestolnici stal dva dni. Potovanje te posebne kompozicije se je začelo 19. novembra v Vladivostoku, svojo pot pa bo po načrtih končala 11. januarja v Velikem Ustjugu. Vlak so slovesno sprejeli na Kijevski železniški postaji, kjer so za obiskovalce pripravili obsežen razvedrilni program. Obiskovalci, predvsem otroci, imajo možnost srečanja s pravljičnim likom v posebej urejenih vagonih, ki so del njegovega vseruskega turneje. Dogodek v Moskvi, ki poteka 2. in 3. januarja, predstavlja enega izmed vrhuncev potovanja, med katerim vlak obišče številna mesta po vsej državi. Gre za uveljavljen praznični projekt, ki spodbuja praznično vzdušje v času pravoslavnega božiča in novega leta.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Venezuelska državna letalska družba Conviasa je odpovedala potniški let med Moskvo in Caracasom, ki je bil načrtovan za 5. januar ob 11. uri po lokalnem času. Podatki z letališča Vnukovo v Moskvi so potrdili, da je bil let V0771 odpovedan, čeprav je letalo istega prevoznika na povratni liniji iz Caracasa v Moskvo prispelo brez posebnosti že 3. januarja. Uradnih pojasnil o vzrokih za odpoved s strani letalske družbe ali letališkega osebja javnosti še niso posredovali. Dogodek sovpada z napetimi političnimi razmerami v Venezueli in izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o operacijah v državi, vključno z navedbami o ukrepih proti predsedniku Nicolasu Maduru. Kljub odpovedi leta za 5. januar trenutno ni informacij o sistemskih težavah v letalskem prometu med Rusijo in Venezuelo, vendar potniki in analitiki pozorno spremljajo morebitne nadaljnje odpovedi ali spremembe v voznem redu na tej strateški liniji.

Na mednarodnem letališču v ruskem letovišču Soči so v začetku januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo prizadetih več kot 30 poletov. Po uradnih podatkih s spletnega mesta letališča so potniki na prihod ali odhod letal čakali od ure in pol pa vse do deset ur. Zamude so neposredno vplivale na 17 načrtovanih odhodov in 18 prihodov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v krasnodarski regiji. Čeprav uradni predstavniki letališča niso podali specifičnega razloga za nenadne motnje, so se potniki spopadali z negotovostjo glede nadaljevanja potovanj. Incident v Sočiju sledi obdobju povečanega nadzora nad varnostjo v ruskem letalskem prostoru in tehničnim težavam, ki so se v preteklosti že pojavljale pri različnih prevoznikih. Letališče v Sočiju sicer velja za eno ključnih vozlišč v južnem delu Rusije, zato imajo tovrstne zamude širši vpliv na regionalno prometno povezljivost.

Na Krimskem mostu so v petek popoldne zabeležili znatno zgostitev prometa, saj je na prehod čez objekt čakalo več kot 800 avtomobilov. Po poročanju lokalnih operativnih služb se je do 16. ure po moskovskem času na strani Tamana v smeri proti polotoku Krim nabralo približno 500 vozil, medtem ko je na izstop s polotoka v smeri Kerča čakalo okoli 300 vozil. Potniki, ki so vstopali na Krim, so se spopadali z dolgimi čakalnimi dobami, saj je ročni varnostni pregled trajal do dve uri. Na izstopni strani je bila čakalna doba nekoliko krajša, in sicer približno eno uro. Zanimivo je, da do petkovega dopoldneva na mostu ni bilo poročil o nobenih zastojih, situacija pa se je hitro poslabšala v popoldanskih urah. Prometne kolone so neposredna posledica strogih varnostnih protokolov in povečanega števila potovanj na območje, ki ostaja strateško in politično občutljivo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke letal na letališčih v Krasnodarju in Volgogradu. Ukrepi na letališču Paškovski v Krasnodarju in v letališkem kompleksu v Volgogradu so bili sprejeti z namenom zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, čeprav uradni viri niso natančno opredelili narave grožnje. Takšne omejitve so v zadnjem obdobju v Rusiji postale pogoste, predvsem zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Zaradi uvedenih ukrepov je prišlo do zamud pri številnih načrtovanih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Omejitve vplivajo na potniški in tovorni promet v južnem delu države, kjer so varnostne razmere zaradi bližine konfliktnih območij še posebej zaostrene. Gre za nadaljevanje niza varnostnih protokolov, ki jih ruske oblasti sprožajo ob zaznavi morebitnih tveganj v zračnem prostoru, kar neposredno vpliva na stabilnost letalskih povezav v regiji.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kar je onemogočilo sprejem in odpravo vseh zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je v sporočilu prek aplikacije Telegram potrdil, da so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o konkretnih grožnjah ni podal. Ta poteza je neposredno nadaljevanje varnostnih ukrepov, ki so jih ruske oblasti začele izvajati po večjem valu incidentov dan prej, ko so bila podvržena podobnim zaprtjem številna druga letališča po vsej državi. Omejitve v republiki Tatarstan in Čuvašiji so povzročile nove zamude v ruskem zračnem prometu, ki se v zadnjem obdobju pogosto sooča s prekinitvami zaradi varnostnih razlogov, povezanih z delovanjem zračne obrambe in dejavnostmi brezpilotnih letalnikov.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

Ruska podjetja, ki upravljajo z biometričnimi podatki državljanov, so uvedla nove načine uporabe obrazne prepoznave kot oblike identifikacije. Po navedbah upravljavcev naj bi ta širitev prinesla visoko raven varnosti in udobja za prebivalce Ruske federacije vseh starostnih skupin. Sistem omogoča digitalno potrjevanje identitete brez potrebe po fizičnih dokumentih, kar naj bi poenostavilo dostop do različnih storitev. Kljub trditvam o varnosti in tehnološkem napredku uvedba tovrstnih sistemov v Rusiji sproža vprašanja o zasebnosti in nadzoru nad osebnimi podatki. Tehnologija, ki temelji na biometriji, se v državi vse pogosteje uporablja v javnem prometu, bančništvu in pri dostopu do vladnih storitev. Kritiki opozarjajo na tveganja centraliziranega zbiranja podatkov, medtem ko uradni viri poudarjajo učinkovitost sistema v sodobni digitalni družbi.

Ruski Nacionalni raziskovalni center za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja je objavil rezultate predkliničnih raziskav novega mRNR cepiva za zdravljenje melanoma. Po besedah znanstvenega vodje centra Aleksandra Gincburga je učinkovitost cepiva v poskusih na živalih presegla 90 odstotkov. Projekt poteka pod okriljem ruskega ministrstva za zdravje, ki je potrdilo uspešnost dosedanjih testiranj. Novo terapevtsko cepivo se od klasičnih preventivnih cepiv razlikuje po tem, da je namenjeno zdravljenju že obolelih bolnikov. Gincburg je pojasnil, da so rezultati spodbudni in predstavljajo pomemben korak v razvoju onkoloških zdravil na podlagi tehnologije mRNR. Pacienti naj bi bili po napovedih ministrstva deležni zdravljenja takoj, ko bodo zaključene vse potrebne faze kliničnega preizkušanja na ljudeh in pridobljena ustrezna dovoljenja. Razvoj tega zdravila bi lahko bistveno spremenil protokol zdravljenja kožnega raka v Rusiji in širše.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti poroča o prvi magnetni nevihti v letu 2026.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Sodobni digitalni kanali so postali ključno orodje za izobraževanje o kompleksnih geopolitičnih in sistemskih vprašanjih, pri čemer generacija Z prevzema vlogo neformalnih izobraževalcev. Preko kratkih video vsebin vplivneži občinstvu približujejo teme, kot so sistemska zatiranja, podnebne spremembe in politični pretresi, kar spreminja razumevanje svetovnih konfliktov iz abstraktnih konceptov v neposredno izkušnjo. Hkrati se v širšem družbenem kontekstu pojavljajo kritične refleksije o vlogi posameznika pri oblikovanju lastne usode sredi naraščajoče svetovne negotovosti. Avtorji poudarjajo pomen analize preteklih odločitev in prepoznavanja vzorcev, ki posamezniku omogočajo, da kljub zunanjim pritiskom in 'man-made' pravilom ohrani nadzor nad svojo življenjsko potjo. V luči vojaških spopadov in tehnološkega napredka se kritika usmerja tudi v pasivno spremljanje politične retorike namesto aktivnega prilagajanja novi realnosti, ki jo narekujejo droni in mrežna arhitektura. Celoten diskurz nakazuje na konec določenih zgodovinskih obdobij in vzpon novih struktur moči, ki bodo zaznamovale prihajajoči leti 2025 in 2026.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal o močnem sončnem izbruhu razreda M7,1. Gre za prvi tovrstni dogodek po treh dneh relativnega zatišja na površju Sonca. Izbruh te intenzivnosti spada med močnejše pojave, ki lahko vplivajo na dogajanje v zemeljski ionosferi, vendar ne predstavlja najvišje stopnje nevarnosti. Znanstveniki so pojav zabeležili prek opazovalnih sistemov laboratorija, ki spremljajo aktivnost v aktivnih območjih zvezde. Izbruhi razreda M so desetkrat šibkejši od ekstremnih izbruhov razreda X, vendar še vedno lahko povzročijo kratkotrajne motnje v radijskih komunikacijah na polarnih območjih in vplivajo na delovanje satelitskih sistemov v zemeljski orbiti. Trenutno se Sonce nahaja v obdobju povečane aktivnosti, kar je pričakovano glede na njegov 11-letni cikel.

Državno tožilstvo je zaključilo s predstavitvijo dokazov v sojenju za teroristični napad v koncertni dvorani Krokus, v katerem je umrlo 149 ljudi. Zaslišanje 19 obtoženih je predvideno za 15. december, kot je sporočil eden od odvetnikov v postopku, ki poteka na terenskem zasedanju 2. zahodnega okrožnega vojaškega sodišča. Tožilstvo je dokaze zaključilo v sredo.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

V Ukrajini se nadaljujejo spopadi, ki so se začeli 24. februarja 2022 z rusko invazijo. Predsednik Zelenski je napovedal povečanje financiranja vojaških enot na fronti. Medtem je bil ruski vojak obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora ukrajinskega branilca. Vojna v Ukrajini traja že 1353 dni.

Ruski viri poročajo o kritičnem položaju ukrajinskih sil v Dimitrovu in o spopadih v Konstantinovki, kjer naj bi ruska vojska napredovala v mestno jedro. Ukrajinski viri navajajo, da ruske sile nadzorujejo med 60 in 80 % Pokrovska. Ruske oblasti tudi trdijo, da ukrajinski poveljniki preprodajajo vozila, kupljena z donacijami za vojsko, in si prisvajajo denar.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Kreml je zavrnil prihodnje prisotnosti evropskih vojakov v Ukrajini, saj jih vidi kot sile Nata. Rusija nasprotuje evropskim predlogom o varnostnih jamstvih za Ukrajino in ne bo dovolila prisotnosti Natovih enot na ozemlju sosednje države. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da je širitev Nata v vzhodno Evropo "glavni vzrok" za rusko invazijo na Ukrajino leta 2022. Medtem ruske sile nadaljujejo z napadi z droni na ukrajinsko infrastrukturo in napredujejo v industrijskem središču Ukrajine.

V ZDA so aretirali sedem ljudi, ki so protestirali v pisarni predsednika Microsofta zaradi podjetja, ki naj bi podpiralo izraelsko vojsko z uporabo platforme Azure. Microsoft je odpustil dva zaposlena zaradi kršitev pravil podjetja. V Italiji se je 15.000 zdravstvenih delavcev udeležilo gladovne stavke v znak solidarnosti z Gazo. Medtem pa naj bi v Rusiji s privolitvijo države prodajali knjigo, ki naj bi jo napisal vodja Hamasa, Yahya Sinwar, o tem, kako premagati Izrael. ZDA in Izrael bosta razpravljala o povojni Gazi, čeprav konflikt še ni blizu konca.

V Višjem sodišču v Beogradu se je nadaljeval parnični postopek proti staršem dečka K. K., ki je pred dvema letoma v osnovni šoli Vladislav Ribnikar ubil devet učencev in čuvarja. Na sojenju so predvajali posnetek dečka iz strelišča.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

V Tihem oceanu ob jugovzhodni obali ruskega polotoka Kamčatka so v jutranjih urah 3. januarja zabeležili potresni sunek z magnitudo 4,8. Po podatkih kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je bilo žarišče potresa v morski akvatoriji, vendar poročil o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Dogodek predstavlja nadaljevanje nemirnega seizmičnega obdobja na ruskem Daljnem vzhodu. Čeprav tokratni sunek ni dosegel rušilne moči, seizmologi pozorno spremljajo območje, saj so v dneh pred tem zabeležili več močnejših sunkov. Geofizična služba še naprej zbira podatke o globini in natančni lokaciji epicentra, da bi ocenila tveganje za morebitne popotresne sunke.

V okrožju Apšeronski v ruskem Krasnodarskem kraju so v noči na 1. januar razglasili izredne razmere, potem ko je močno sneženje povzročilo obsežne okvare na električnem omrežju. Po besedah vodje občine Alekseja Perederejeva je brez električne energije ostalo približno 28.000 prebivalcev. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in nizkih temperatur so lokalne oblasti začele odpirati ogrevalne točke in centre za začasno namestitev ogroženih občanov. Ekipe nujne pomoči se na terenu spopadajo s posledicami snežnih padavin, ki so povzročile mehanske poškodbe na infrastrukturi. Kljub prizadevanjem za sanacijo v nekaterih delih okrožja izpadi ostajajo delni, vzpostavitev normalnega stanja pa otežujejo nadaljnje neugodne vremenske napovedi. Oblasti pozivajo prebivalce k previdnosti in racionalni porabi preostalih virov energije, medtem ko so vse službe civilne zaščite v stanju polne pripravljenosti.

V ruski regiji Krasnodar je na prvi dan novega leta zaradi obsežnih snežnih padavin in zaledenitve električnih napeljav brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 43.000 prebivalcev. Guverner regije Veniamin Kondratjev je potrdil, da so izredni vremenski pogoji povzročili številne okvare na omrežju, zaradi česar so ekipe vzdrževalcev delale celo novoletno noč. Tehnično osebje nadaljuje z odpravljanjem posledic neurja, vendar delo otežujejo neugodne razmere na terenu. Prekinitve dobave so prizadele predvsem gospodinjstva, ki so novoletne praznike preživela brez ogrevanja in svetlobe, medtem ko lokalne oblasti skušajo vzpostaviti normalno stanje v najkrajšem možnem času.

Seizmologi so v bližini polotoka Kamčatka in na otoku Sahalin zabeležili nova potresna sunka, ki nadaljujeta obdobje povišane seizmične aktivnosti na ruskem Daljnem vzhodu. Po podatkih Kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je podvodni potres z magnitudo 5,1 nastal v Tihem oceanu, približno 208 kilometrov od mesta Petropavlovsk-Kamčatski, na globini štirih kilometrov. Skoraj sočasno so tresenje tal z magnitudo 4,0 zabeležili tudi na Sahalinu. Dogodka sta povzročila vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom, vendar po prvih poročilih nista terjala žrtev ali povzročila večje gmotne škode. Kamčatka leži na tisoč kilometrov dolgem tektonskem stičišču, kjer se tihomorska plošča pogreza pod evrazijsko, kar območje uvršča med seizmično najbolj aktivne regije na svetu. Zadnji sunki sledijo seriji močnejših potresov, ki so regijo prizadeli v zadnjih mesecih leta 2025, kar potrjuje napovedi geofizikov o aktivnem seizmičnem ciklu.

Po požaru v večnadstropni stavbi v Petropavlovsku-Kamčatskem, v katerem so umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, je preiskovalni odbor sprožil kazensko preiskavo o umoru. Vzrok požara še ni znan.

V Sočiju je v nedeljo v stavbi avtoservisa na ulici Transportna izbruhnil požar, ki je zajel površino 1000 kvadratnih metrov. Gasilci so se z ognjem borili s 34 gasilci.

V Balashihi v Moskovski oblasti so mimoidoči rešili tri otroke, ki so se vdrli v led. Eden od otrok se je rešil sam, dva pa so s podhladitvijo odpeljali v bolnišnico. Dogodek se je zgodil blizu stanovanjskega kompleksa "Pehra" 27. decembra zvečer.

V jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so v soboto, 3. januarja, poročali o samodejnem izklopu rezervnega daljnovoda 'Ferosplavna-1' z močjo 330 kV. Kot so sporočili predstavniki največje evropske jedrske elektrarne, ki je trenutno pod ruskim nadzorom, je do prekinitve oskrbe prišlo zaradi sprožitve zaščitnih mehanizmov. Incident se je zgodil na enem izmed ključnih napajalnih vodov, ki elektrarni zagotavljajo potrebno električno energijo za hlajenje reaktorjev in vzdrževanje varnostnih funkcij. Izklop daljnovoda predstavlja ponovno tveganje za stabilnost napajanja objekta, čeprav poročila ne navajajo neposredne nevarnosti za jedrsko varnost. Dogodek sledi obdobju relativne stabilnosti, ko je bil omenjeni vod po predhodnih popravilih ponovno vzpostavljen. Uprava elektrarne trenutno preiskuje vzroke za aktivacijo zaščite, medtem ko razmere spremlja tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Napajanje objekta je zdaj odvisno od preostalih razpoložljivih povezav z zunanjim omrežjem, kar poudarja krhkost energetske infrastrukture v vojnem območju.

Direktor jedrske elektrarne Zaporožje Jurij Černičuk je v uradni izjavi zavrnil možnost kakršnega koli skupnega fizičnega upravljanja objekta z Ukrajino. Černičuk je poudaril, da elektrarna velja za ruski objekt, s čimer se je odzval na razprave v okviru pogajanj o Ukrajini, ki so vključevale predloge o morebitnem režimu skupnega nadzora nad nuklearko. Njegove besede potrjujejo vztrajanje pri popolnem nadzoru nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki se nahaja na območju pod rusko zasedbo. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev jedrske varnosti na območju konfliktov. Moskva s temi stališči dodatno utrjuje svojo pozicijo glede lastništva infrastrukture na zasedenih ozemljih, kar neposredno vpliva na diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za vzpostavitev varnostnega območja okoli elektrarne. Černičukova zavrnitev skupnega nadzora kaže na globok prepad med stranema v konfliktu in zmanjšuje verjetnost za hitro rešitev vprašanja upravljanja objekta.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

V noči na 2. januar so v Rusiji zabeležili rekordno nizke temperature od začetka letošnje koledarske zime. V Moskvi in osrednjem delu države so meteorologi izmerili najhladnejšo noč, pri čemer so se na glavni mestni vremenski postaji VDNX temperature spustile do minus 13,9 stopinje Celzija. Kot je sporočil Evgenij Tiškovec, vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, je bil ta mraz najizrazitejši v trenutni zimski sezoni. Izrazit padec temperatur so zabeležili tudi na jugu države, kjer je Krasnodar doživel najhladnejšo noč s temperaturami do minus 10,4 stopinje Celzija. Po navedbah meteorologa Mihaila Leusa gre za nenaden vremenski preobrat, ki je sledil razmeroma milim decembrskim temperaturam. Napovedi kažejo na nadaljevanje hladnega vala v osrednji Rusiji, kar vpliva na infrastrukturo in vsakdanje življenje prebivalcev v začetku novega leta.

V glavnem mestu Majkop in petih okrožjih ruske republike Adigeja so zaradi močnega sneženja in snežnih zametov razglasili izredne razmere. Odločitev o uvedbi posebnega režima je prek družbenega omrežja Telegram sporočil vodja republike Murat Kumpilov, potem ko so vremenske razmere resno ohromile lokalno infrastrukturo in prometne povezave. Izredne razmere poleg glavnega mesta vključujejo še Majkopsko, Giaginsko, Krasnogvardejsko, Šovgenovsko in Košehabelsko okrožje. Lokalne oblasti so se za ta korak odločile, da bi pospešile odpravljanje posledic snežnega neurja in zagotovile delovanje nujnih služb. Obilne padavine so povzročile težave pri oskrbi in gibanju prebivalstva, vendar natančni podatki o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj niso bili objavljeni.

V Krasnodarski regiji na jugu Rusije sta se zaradi obilnih snežnih padavin in teže mokrega snega podrli strehi dveh stanovanjskih objektov, kar je povzročilo smrtne žrtve in poškodbe. V mestu Belorečensk se je pod pritiskom snega vdal ostrešje zasebne hiše na ulici Festivalna, pri čemer je življenje izgubila 22-letna ženska, ena oseba pa je bila zaradi poškodb prepeljana v bolnišnico. Lokalne oblasti so potrdile, da so reševalne ekipe nemudoma posredovale na kraju nesreče. Drugi incident se je zgodil v naselju Stepni, kjer se je porušila streha dvoetažnega večstanovanjskega objekta. Čeprav v tem primeru ni bilo poškodovanih, so oblasti iz stavbe evakuirale 20 stanovalcev. Te so začasno namestili v prostore lokalne osnovne šole, kjer so vzpostavili center za nujno pomoč. Regija se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki so močno obremenile dotrajano infrastrukturo in povzročile logistične težave pri zagotavljanju varnosti prebivalstva.

V Moskvi so mestne službe zaradi napovedanega obilnega sneženja prešle v okrepljen način delovanja, saj sinoptiki predvidevajo, da bo do 5. januarja 2026 v ruski prestolnici zapadlo do 25 centimetrov novega snega. Po navedbah tiskovne službe kompleksa mestnega gospodarstva bodo padavine vztrajale več dni zapored, zaradi česar so ekipe za čiščenje snega organizirane v štiriindvajseturnih izmenah. Mestne oblasti so poudarile, da bodo dela na terenu potekala neprekinjeno, dokler se razmere ne stabilizirajo. Trenutne vremenske napovedi kažejo na povečano intenzivnost padavin prav v času novoletnih in božičnih praznikov, kar predstavlja dodaten logistični izziv za vzdrževanje prevoznosti mestnih ulic in varnosti v prometu. Čistilne akcije vključujejo tako strojno kot ročno odstranjevanje snega s ključnih prometnic in pešpoti.

V Moskvi so meteorologi za konec novoletnih praznikov napovedali izrazito ohladitev s temperaturami, ki se bodo spustile do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Po navedbah Jevgenija Tiškovca, vodilnega strokovnjaka vremenskega centra Fobos, bodo to prve tako nizke temperature letošnje zime. Ohladitev se bo stopnjevala postopno, vrhunec pa naj bi dosegla v zadnjem prazničnem koncu tedna. Vremenske razmere v ruski prestolnici se bodo začele zaostrovati že v novoletni noči, ko pričakujejo med 10 in 13 stopinj pod ničlo, v okolici mesta pa do minus 17 stopinj Celzija. Poleg mraza rusko prestolnico pestijo tudi obilne snežne padavine; višina snežne odeje v Moskvi znaša okoli 23 centimetrov, v nekaterih delih moskovske regije pa že presega 26 centimetrov. Led na vodnih površinah je dosegel debelino med 4 in 9 centimetri, kar potrjuje vrnitev za ta letni čas značilnih vremenskih pogojev. Napovedi kažejo, da bo obdobju najhujšega mraza sledilo novo sneženje z močnim vetrom in snežnimi zameti, kar bo dodatno otežilo razmere v prometu in vsakodnevno življenje prebivalcev po zaključku prazničnih dni.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnega vetra so na kaliningrajskem letališču Hrabrovo v Rusiji zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu. Po zadnjih uradnih podatkih se je število zamujenih letov sicer zmanjšalo na 25, medtem ko so jih šest v celoti odpovedali. Pred tem je bilo zaradi neurja prizadetih več kot 30 načrtovanih letov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike. Uprava letališča je sporočila, da so razmere neposredna posledica izdanega opozorila pred nevihto, ki je zajela regijo. Kljub postopnemu umirjanju stanja in zmanjševanju števila zamud ostaja prometna povezava s to rusko eksklavo omejena. Letališke službe si prizadevajo normalizirati urnik letenja takoj, ko bodo vremenski pogoji dopuščali varno vzletanje in pristajanje vseh zrakoplovov.

V prestolnici Ruske federacije in njeni okolici bodo zadnji dan leta 2025 zaznamovali pravi zimski pogoji. Po napovedih meteorologov bo 31. decembra ob brezveterju snežilo, sneženje pa se bo nadaljevalo tudi v najdaljšo noč v letu. Praznično noč bodo spremljale nizke temperature, ki se bodo v času polnoči in v prvih urah novega leta 2026 spustile do 14 stopinj Celzija pod ničlo. Zaradi visoke vlažnosti bo občutek mraza še izrazitejši, kot bo dejansko kazal termometer. Strokovnjaki hkrati opozarjajo na nizko zračno napetost oziroma znižan atmosferski tlak, kar bi lahko povzročilo nevšečnosti ljudem, ki so občutljivi na vremenske spremembe. Vodja prognostičnega centra Meteo Aleksander Šuvalov je poudaril, da bo mraz najbolj pritisnil prav v trenutku, ko bodo zazvonili zvonovi. Vreme v zaključku leta se tako navezuje na predhodne napovedi o prihodu polarne fronte, ki je rusko prestolnico dosegla že sredi decembra.