V nočnem ruskem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sta po podatkih lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka. Do stopnjevanja nasilja prihaja v času, ko se v mednarodnem prostoru krepijo napetosti glede resničnosti dogodkov na območju ruske predsedniške rezidence. Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil dvom o ruskih navedbah, po katerih naj bi Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kljub trditvam Moskve, da je šlo za poskus atentata, Trump meni, da se takšen dogodek ni zgodil. To stališče ameriškega predsednika se sklada s prejšnjimi ocenami obveščevalnih služb, ki so prav tako zavrnile ruske obtožbe. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Moskvo, saj Kremelj vztraja pri svoji različici dogodkov in grozi s povračilnimi ukrepi. Medtem ko Rusija ameriške dvome interpretira kot oviranje miru, Trumpova administracija s svojo retoriko in ohranjanjem sankcij nakazuje na nepripravljenost za popuščanje ruskemu pritisku.

Ruska vojska je po navedbah načelnika tiskovnega središča skupine Zahod Ivana Bigme preprečila dva poskusa ukrajinskih sil za preboj v mesto Kupjansk v regiji Harkov. Pripadniki ruske 6. armade so v zadnjih 24 urah odbili napada enot 92. jurišne brigade ukrajinskih oboroženih sil, ki sta se odvila v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka. Po ruskih trditvah je bil cilj teh operacij ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad strateško pomembnim mestom Kupjansk. Dogajanje na tem delu fronte potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov za nadzor nad ključnimi logističnimi točkami v severovzhodnem delu Ukrajine. Ruske sile so utrdile svoje položaje in se spopadajo z nenehnimi poskusi ukrajinske vojske, da bi s protinapadi presekala ruske oskrbovalne poti. Poročila o odbitih napadih prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje dejavnosti na harkovoskem in zaporoškem odseku bojišča, kar nakazuje na stopnjevanje sovražnosti v zimskem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ponovno zaostril svojo trgovinsko retoriko do Indije. Napovedal je, da bodo Združene države Amerike povišale carine na indijske izdelke, če se uradni New Delhi ne bo prilagodil ameriškim pričakovanjem glede omejevanja nakupov ruske nafte. Trumpova administracija meni, da indijsko vztrajanje pri trgovanju z Rusijo spodkopava mednarodne sankcije in ameriške zunanjepolitične cilje. Najnovejše grožnje prihajajo v času, ko med državama že potekajo napeta trgovinska pogajanja. Predsednik Trump je jasno nakazal, da je dostop do ameriškega trga pogojen s politično lojalnostjo pri vprašanju energetske odvisnosti od Moskve. Indija, ki je ena največjih uvoznic ruske surove nafte, se tako spopada z vse večjim pritiskom Washingtona, kar bi lahko močno vplivalo na njeno izvozno naravnano gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost na letalu Air Force One zavrnil trditve Rusije, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je pojasnil, da so ameriški obveščevalni organi in uradniki za nacionalno varnost opravili temeljito analizo dogodka ter ugotovili, da Ukrajina ni bila vpletena v ta napad. Čeprav je predsednik sprva izrazil zaskrbljenost nad incidentom, je po poročanju Washington Posta svoj odnos spremenil v odkrit skepticizem. Kremelj je pred tem trdil, da je rusko obrambno ministrstvo dešifriralo nalogo brezpilotnega letalnika in potrdilo, da je bil cilj napada prav rezidenca ruskega voditelja. Trumpove navedbe so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem Moskve, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Washingtonom in Kremljem. Po besedah ameriškega predsednika so ugotovitve ameriških služb jasne in ne potrjujejo ruske različice dogodkov, ki so se zgodili prejšnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil javnosti, da ameriški obveščevalci niso potrdili navedb Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je med povratkom v Washington poudaril, da na podlagi informacij nacionalnih varnostnih organov ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. S tem se je neposredno postavil po robu trditvam ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je prejšnji teden obtožil Kijev, da je s serijo dronov ciljal Putinovo državno rezidenco v regiji Novgorod. Ruske obtožbe so se pojavile le dan po tem, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestal s Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu v 20 točkah za končanje vojne. Zelenski je ruske navedbe nemudoma zavrnil kot dezinformacije. Trump, ki je sprva izrazil zaskrbljenost ob ruskih poročilih, je po posvetu z obveščevalno agencijo CIA spremenil svoje stališče, kar nakazuje na novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in Moskvo kljub prejšnjim prizadevanjem za diplomatsko rešitev.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Ruske letalske oblasti so preklicale začasne omejitve poletov na letališčih v Nižnem Novgorodu, Ivanovu in Jaroslavlju. Predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališča Južni, Čkalov in Tunošna ponovno nemoteno sprejemajo in odpošiljajo letala. Ukrep omejitve prometa je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, kar je v zadnjem obdobju pogosta praksa ruskih oblasti ob morebitnih nevarnostih. Letališča so se po prenehanju nevarnosti hitro vrnila k rednemu voznemu redu. Preklic omejitev sledi obdobju povečane previdnosti v ruskem zračnem prostoru. Čeprav uradni viri niso podrobneje pojasnili narave grožnje, so bili tovrstni ukrepi v preteklosti neposredno povezani z dejavnostmi brezpilotnih letalnikov v bližini civilne infrastrukture. Normalizacija prometa na omenjenih lokacijah pomeni vzpostavitev rednih povezav v pomembnih regionalnih središčih Ruske federacije.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je po poročanju več medijev podal odstopno izjavo s svojega položaja. Informacijo o njegovem odhodu so najprej razširili ukrajinski viri, vključno s portalom Strana.ua in svetovalcem Stanislavom Rečinskim, kasneje pa so se pojavile navedbe, da je predsednik Volodimir Zelenski odstop že sprejel oziroma Maljuka razrešil. Razlogi za nenadno menjavo na vrhu ene ključnih obveščevalnih služb v državi uradno še niso bili pojasnjeni, vendar se dogodek umešča v širši okvir kadrovskih sprememb v ukrajinskem varnostnem aparatu. Služba varnosti pod Maljukovim vodstvom je bila v zadnjem obdobju močno vpeta v protiobveščevalne dejavnosti in operacije na fronti. Maljuk je na položaj prišel po razrešitvi predhodnika Ivana Bakanova, njegov odstop pa bi lahko nakazal nove strateške premike v Kijevu. Čeprav ukrajinski uradni organi še niso podali izčrpne izjave za javnost, ruski mediji dogodek izpostavljajo v luči uvrstitve Maljuka na ruski seznam teroristov in ekstremistov. Menjava na vrhu SBU v času intenzivnih spopadov predstavlja pomemben trenutek za notranjo stabilnost Ukrajine.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Ruske oblasti pripravljajo zakonodajne spremembe, ki predvidevajo obvezno mediacijo za reševanje družinskih sporov pred sodiščem. Pobuda je del načrta za izvajanje družinske politike, ki ga je potrdila vlada.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je sprva izrazil ogorčenje nad dogodkom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil Putin, je Trump kasneje pred novinarji na letalu Air Force One izjavil, da ne verjame, da se je takšen napad sploh zgodil. Po njegovih besedah se je sicer nekaj zgodilo v bližini, vendar to ni bilo povezano z neposrednim napadom na predsedniško rezidenco. Ameriške nacionalnovarnostne službe in zahodne obveščevalne agencije so podprle to tezo, saj ugotavljajo, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Obveščevalni podatki kažejo, da je bil tarča napada vojaški objekt v Novgorodski oblasti, ki je precej oddaljen od omenjene rezidence. Rusija je kljub temu Združenim državam Amerike predala domnevne podatke iz črne skrinjice sestreljenega drona, s katerimi želi dokazati krivdo Kijeva. Ukrajinska stran je vse obtožbe o napadu na rezidenco že večkrat zavrnila in jih označila za poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Letalo družbe AlMasria Universal Airlines, ki je letelo iz Egipta v Moskvo, je v ponedeljek, 5. januarja, zasilno pristalo na letališču Šeremetjevo zaradi dima v prtljažnem prostoru. Po informacijah Ren-TV je bil vir težav dim v prtljažniku.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Ruska vojska je v vojno v Ukrajini uvedla novo tehnično modifikacijo brezpilotnih letal tipa Shahed (v ruskih virih poznanih kot Geran), ki so zdaj opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi (PZRK). Ta tehnološki preskok so potrdili vojaški strokovnjaki po objavi posnetkov prestreženega drona, ki je nosil omenjeno oborožitev. Gre za poskus povečanja grožnje ukrajinskemu vojaškemu letalstvu, zlasti helikopterjem in nižje letečim letalom, ki so bila doslej razmeroma varna pred tovrstnimi napadi iz zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za spremembo taktike uporabe brezpilotnih letal, saj se ta iz zgolj napadalnih sredstev za cilje na tleh spreminjajo v aktivno grožnjo v zračnem prostoru. Poleg raket PZRK so se v preteklosti že pojavile informacije o uporabi raket zrak-zrak tipa R-60 na teh dronih, kar kaže na sistematično nadgradnjo ruskega arzenala brezpilotnih letal. Nova oprema ruskim silam omogoča zasede v zraku, kar močno otežuje delovanje ukrajinske armadne aviacije na frontni črti in v zaledju.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v Madridu potekali protesti proti »imperialistični agresiji« ZDA. Ameriški zunanji minister Rubio je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z venezuelsko vlado, če bo ta sprejemala »prave odločitve«, in dodal, da ZDA ne posegajo v notranje zadeve drugih držav, temveč ščitijo svoje interese. Pet levičarskih vlad Latinske Amerike (Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj) in Španija so izdale skupno izjavo, v kateri so zavrnile vsakršne poskuse nadzora nad Venezuelo. Roger Waters je kritiziral Trumpovo politiko do Venezuele, Evropska unija pa je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je komentiral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Medvedjev je dejanja administracije Donalda Trumpa označil za mednarodnopravno nezakonita, vendar obenem ocenil, da so v svojem bistvu dosledna. Po njegovih besedah so Združene države Amerike s tem napadom neposredno zasledovale svoje interese glede venezuelskih naravnih virov. Ruski uradnik je v svoji izjavi poudaril, da Washington s takšnimi potezami odkrito brani lastne ekonomske in geopolitične cilje, ne glede na suverenost drugih držav. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, je povzročila oster odziv Moskve, saj Rusija vojaško posredovanje razume kot oboroženo agresijo. Medvedjevova analiza nakazuje, da so Združene države Amerike z zajetjem Madura potrdile svojo dolgoročno politiko intervencionizma v Latinski Ameriki.

Rusko prestolnico je 4. januarja dosegel nov val napadov z brezpilotnimi letalniki, kar je povzročilo obsežne motnje v letalskem prometu. Zaradi neposredne nevarnosti iz zraka so ruske letalske oblasti začasno zaprle zračni prostor nad ključnimi moskovskimi letališči Domodedovo, Vnukovo in Žukovski. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti civilnih poletov, potem ko so ruski mediji poročali o aktivaciji zračne obrambe v bližini mesta. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnostnih omejitev zadržanih približno 200 načrtovanih poletov, več letov pa so morali odpovedati ali preusmeriti na alternativna letališča. Gre za stopnjevanje incidentov, ki so v zadnjem obdobju postali pogostejši in neposredno vplivajo na delovanje kritične infrastrukture v Ruski federaciji. Kljub trditvam o sestrelitvah letalnikov so operativne motnje povzročile logistični kaos za tisoče potnikov, ki so obtičali na terminalih moskovskega letalskega vozlišča.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je 4. januarja izjavil, da so se Združene države Amerike pripravljene povezati s sedanjim venezuelskim vodstvom, v kolikor bodo tamkajšnji uradniki sprejeli »pravilne odločitve«. Izjava prihaja neposredno po drzni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rubio je ob tem poudaril, da prihodnji odnosi zahtevajo korenite spremembe, zlasti pri preprečevanju delovanja kitajskih obveščevalnih služb na venezuelskem ozemlju. Po njegovih besedah Venezuela ne sme več služiti kot oporišče za tuje akterje, ki ogrožajo varnost regije. Medtem ko so Rusija, Kitajska in druge države ostro obsodile ameriško posredovanje kot kršitev venezuelske suverenosti, del venezuelske diaspore operacijo podpira. Venezuelci, ki živijo v tujini, denimo na Tajskem, so izpostavili, da suverenost države že leta spodkopavajo prikriti vplivi tujih sil, ki podpirajo Madurov režim, ne pa dejanja Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja pri strategiji večstranskega pritiska, s katero želi stabilizirati razmere v državi in ustaviti mednarodno trgovino z drogami, v katero naj bi bil vpleten vrh venezuelske oblasti.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Ameriške vojaške sile so v spektakularni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da bo osrednji cilj prihodnjega ameriškega upravljanja Venezuele zagotovitev nadzora nad tamkajšnjimi obsežnimi zalogami nafte. Čeprav so ZDA mesece trdile, da so vojaške dejavnosti v regiji del boja proti trgovini z drogami, je Trump v zadnjem nagovoru nafto omenil več kot desetkrat, kar potrjuje strateške interese Washingtona v regiji. Operacija, v kateri je sodelovalo približno 150 letal in elitne enote, kot sta Delta Force in FBI Hostage Rescue Team, je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. V Caracasu vlada negotovo vzdušje; medtem ko so nekatere trgovine in ustanove zaprte, Madurovi sodelavci, ki so ostali v državi, zahtevajo njegovo izpustitev. Za začasno predsednico je bila ob podpori vrhovnega sodišča imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazuje, da bo Washington prek nadzora nad naftno industrijo narekoval prihodnjo politiko države. Mednarodna skupnost in ameriški notranjepolitični vrh sta glede operacije globoko razdeljena. Demokratski voditelji v ZDA so napad označili za nezakonit, saj Trump zanj ni pridobil odobritve kongresa. Pravni strokovnjaki medtem opozarjajo, da se bo Maduro na sodišču verjetno skliceval na diplomatsko imuniteto, podobno kot nekdanji panamski diktator Manuel Noriega, vendar so možnosti za uspeh takšne obrambe majhne, saj ZDA Madura ne priznavajo več kot legitimnega voditelja države. Operacija po mnenju analitikov pošilja jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o novi ameriški pripravljenosti na uporabo sile za zaščito lastnih interesov brez predhodnega posvetovanja z zavezniki.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je sporočila, da so bile odpravljene omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Volgogradu in Kalugi (Grabcevo). Omejitve so bile uvedene zaradi zagotavljanja varnosti poletov.

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ruska protizračna obramba je 4. januarja nad širšim območjem Moskve odbila obsežen napad z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po poročanju moskovskega župana Sergeja Sobjanina in navedbah tamkajšnjih oblasti so sile protizračne obrambe skupno uničile med 23 in 48 letalnikov, pri čemer po uradnih podatkih naj ne bi bilo ranjenih oseb. Napad je povzročil obsežne motnje v civilnem letalskem prometu, saj so ruske oblasti začasno zaprle vsa štiri glavna letališča v prestolnici. Zaradi varnostnih tveganj je bilo odpovedanih ali zadržanih približno 200 letov, kar je povzročilo kaos v ruskem letalskem vozlišču. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko glavno mesto, ki je postalo tarča tovrstnih operacij ukrajinskih sil z namenom povzročanja gospodarske škode in motenj v vsakdanjem življenju prebivalstva. Čeprav so bile vse naprave po trditvah Moskve uspešno prestrežene, so obsežne omejitve v zračnem prostoru pokazale na ranljivost kritične infrastrukture.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je kritiziral dejanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli in jih označil za nezakonita, vendar obenem za konsistentna z vidika zaščite ameriških interesov. Medvedjev trdi, da Združene države Amerike na Latinsko Ameriko gledajo kot na svoje "dvorišče" in da je primarni cilj Trumpove administracije pridobitev nadzora nad bogatimi venezuelskimi zalogami nafte. Ruski uradnik je te izjave podal po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Istočasno časnik The Wall Street Journal poroča, da ekipa predsednika Trumpa že intenzivno pripravlja podroben načrt za upravljanje Venezuele po odstavitvi Madura. Po navedbah visokega ameriškega uradnika se strategija osredotoča na obdobje po zajetju predsednika, pri čemer naj bi ZDA skušale vzpostaviti prehodno oblast, ki bi bila naklonjena Washingtonu. Trump je ob tem ponudil sodelovanje podpredsednici Delsy Rodriguez pod pogojem, da bo ta sodelovala z ameriško administracijo pri stabilizaciji države, kar bi po njegovih besedah prineslo bogato in varno Venezuelo brez potrebe po nadaljnji napotitvi ameriške kopenske vojske.

Naftno zavezništvo OPEC+, ki ga vodita Savdska Arabija in Rusija, je v nedeljo potrdilo svojo odločitev, da bo vsaj do aprila ohranilo nespremenjeno raven ponudbe surove nafte. Organizacija se je za ta korak odločila kljub geopolitičnim pretresom in negotovosti na trgih, ki bi jih lahko povzročila nedavna aretacija venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani organov pregona Združenih držav Amerike. Zavezništvo je s tem sporočilo, da trenutno ne vidi potrebe po odzivanju na turbulence na trgu, ki so posledica političnih sprememb v eni izmed ključnih naftnih izvoznic. Stabilnost proizvodnih kvot ostaja prioriteta skupine, ki želi s to strategijo ohraniti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na svetovnem trgu energentov. Analitiki ocenjujejo, da bo odločitev prispevala k trenutni stabilnosti cen, čeprav ostajajo razmere v Venezueli pomemben dejavnik tveganja za prihodnje obdobje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.