Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Ruska vojska je v vojno v Ukrajini uvedla novo tehnično modifikacijo brezpilotnih letal tipa Shahed (v ruskih virih poznanih kot Geran), ki so zdaj opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi (PZRK). Ta tehnološki preskok so potrdili vojaški strokovnjaki po objavi posnetkov prestreženega drona, ki je nosil omenjeno oborožitev. Gre za poskus povečanja grožnje ukrajinskemu vojaškemu letalstvu, zlasti helikopterjem in nižje letečim letalom, ki so bila doslej razmeroma varna pred tovrstnimi napadi iz zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za spremembo taktike uporabe brezpilotnih letal, saj se ta iz zgolj napadalnih sredstev za cilje na tleh spreminjajo v aktivno grožnjo v zračnem prostoru. Poleg raket PZRK so se v preteklosti že pojavile informacije o uporabi raket zrak-zrak tipa R-60 na teh dronih, kar kaže na sistematično nadgradnjo ruskega arzenala brezpilotnih letal. Nova oprema ruskim silam omogoča zasede v zraku, kar močno otežuje delovanje ukrajinske armadne aviacije na frontni črti in v zaledju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Ruska zračna obramba je sestrelila še več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti Moskvi. Skupno so jih uničili že več kot 40. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je sporočil, da so obrambne sile preprečile še en poskus napada z brezpilotnim letalnikom na Moskvo.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

V vasi Horli na zasedenem območju južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah ruskih oblasti zahteval najmanj 27 smrtnih žrtev, med njimi tudi enega otroka. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih več kot 50 oseb. Ruska stran je dogodek označila za pokol civilnega prebivalstva, medtem ko Kijev in Moskva podajata različne interpretacije dogodka v okviru stopnjevanja zračnih napadov na obeh straneh fronte. Ruski uradniki so potrdili, da se je število žrtev čez praznike povzpelo na 29, saj so nekateri huje poškodovani podlegli poškodbam v bolnišnicah. Incident v regiji Herson predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na civilno infrastrukturo v zadnjem obdobju in meče senco na diplomatska prizadevanja za mir. Stopnjevanje strategije "oko za oko" se odraža v vse pogostejših ukrajinskih napadih na cilje globoko v zasedenih ozemljih in znotraj meja Ruske federacije, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Češki minister za zunanje zadeve Petr Macinka je na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča, potem ko se je ta kritično odzval na novoletni nagovor predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Vodja stranke SPD Okamura je v svojem govoru ostro kritiziral Ukrajino in nadaljnjo pomoč tej državi, pri čemer je vztrajal, da za svojimi izjavami trdno stoji. Po mnenju Macinke in podpredsednice gibanja ANO Alene Schillerove bi morala biti ukrajinska stran glede na obsežno češko pomoč bolj pokorna. Spor se je dodatno zaostril, ko so se v bran veleposlaniku postavili visoki ukrajinski predstavniki, vključno z zunanjim ministrom Andrijem Sibigo in predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Schillerova je sicer poudarila, da so bile Okamurove besede namenjene predvsem njegovim volivcem, vendar je hkrati podprla odločitev zunanjega ministrstva za diplomatsko ukrepanje. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med češko populistično opozicijo in ukrajinsko diplomacijo, ki so se začele že s simbolnimi potezami v češkem parlamentu.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Po poročanju mestne policije je v kijevskem okrožju Obolon eksplodiral terenec. Incident se je zgodil v nedeljo, 4. januarja, in povzročil več ranjenih.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Nicolása Madura so po aretaciji skupaj z ženo premestili v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so bili zaprti že številni znani posamezniki. Venezuelska vojska je bila postavljena v stanje pripravljenosti.

Ruska protizračna obramba je med 7.00 in 9.00 po moskovskem času uničila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je bilo največ sestreljenih nad Rjazansko oblastjo (12). Med 10.00 in 13.00 po moskovskem času so sestrelili še 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil so kitajski državni mediji ZDA označili za 'svetovnega nasilneža', medtem ko tajvanski analitiki razpravljajo o morebitni ponovitvi ameriške strategije proti tajvanskemu predsedniku Lai Ching-teju. Kitajska je zaradi prekinitve dobave nafte iz Venezuele utrpela strateško škodo v Latinski Ameriki, kar je povzročilo nelagodje med avtoritarnimi režimi po svetu. Medtem je inštitut Chung-Hua Institution for Economic Research ocenil, da je ameriška akcija simbol ponovnega obujanja Monroejeve doktrine in da bodo pogajanja o tajvanskih tarifah začasno zamrznjena. Odkrito je bilo, da so ameriški obveščevalci mesece sledili Maduru in v njegovem ožjem krogu imeli informante, da bi izvedli 'Operacijo Absolutna Odločnost'. Trump je Rodrigueza, začasnega predsednika Venezuele, opozoril, da ga čakajo hujše posledice kot Madura, če ne bo sodeloval z ZDA.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Belgijski zgodovinar in pisatelj David Van Reybrouck, ki trenutno deluje kot častni mislec Nizozemske (Denker des Vaderlands), je v svojem zadnjem nastopu podal pesimistično oceno trenutnih svetovnih razmer. Po njegovih besedah je bilo leto 2025 najslabše leto v 21. stoletju, kar pripisuje predvsem stopnjevanju podnebnih sprememb, vojnim grozotam v Gazi, Ukrajini in Sudanu ter vzponu avtoritarnih teženj v Združenih državah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Kljub kritični analizi svetovnega dogajanja Van Reybrouck poziva javnost, naj ne obupa. Poudarja, da je človeštvo kljub trenutnim krizam sposobno izjemnih dosežkov in pozitivnih premikov. Avtor, ki je znan po svojih razmišljanjih o demokraciji in zgodovini, v svojih delih pogosto raziskuje alternativne oblike sodelovanja, tokrat pa je v osebnem tonu spregovoril tudi o nujnosti ohranjanja upanja in iskanju novih oblik medosebnih ter družbenih odnosov, ko stare oblike odpovejo.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v odzivu na aktualno dogajanje v Venezueli izjavil, da lastništvo jedrskega orožja predstavlja edino zanesljivo jamstvo za zaščito državne suverenosti. Po njegovih besedah vojaška operacija Združenih držav Amerike v Caracasu dokazuje, da morajo države maksimalno krepiti svoje oborožene sile, da preprečijo tuje posege v ustavni red zaradi naravnih virov. Medvedjev je v svoji izjavi uporabil vzklik »Naj živi jedrsko orožje!« ter poudaril, da bi morala biti takšna zaščita prednostna naloga vsake neodvisne države. Ruski uradnik je bil kritičen tudi do pomanjkanja odziva evropskih držav, ki ga je opisal kot »skoraj popolno tišino demokratične Evrope«. Poleg kritik na račun ameriškega posredovanja v Venezueli je Medvedjev pozval Washington, naj podobno odločnost pokaže v Ukrajini. Ob tem je uporabil žaljiv retorični slog, ko je ukrajinsko vodstvo v Kijevu označil za »ukrajinske živali«, in predlagal, da bi morale Združene države Amerike izvesti napade na ukrajinska oporišča ter pridržati tamkajšnje vodstvo.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Donald Trump je med govorom v svoji rezidenci dejal, da je sprva mislil, da bo ukrajinski konflikt preprosto rešljiv, vendar se je izkazalo drugače. Poudaril je, da ZDA zaradi konflikta ne izgubljajo denarja, temveč ga celo zaslužijo s prodajo orožja zaveznikom v Natu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ruske oborožene sile na več sektorjih ukrajinske fronte krepijo svoje položaje in izvajajo intenzivne operacije, kar po navedbah ukrajinskih častnikov nakazuje na priprave za obsežnejše januarske napade. V sektorju Pokrovsk ruska vojska uporablja taktiko posamične infiltracije pehote in kombinirane napade z oklepnimi vozili, vendar po trditvah ukrajinske nacionalne garde frontna črta za zdaj ostaja nespremenjena. Boji na tem območju potekajo v širokem pasu, globokem od 5 do 20 kilometrov, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih letalnikov in artilerije poskušajo zaustaviti nenehne poskuse prodora. Na južnem in jugovzhodnem delu države, predvsem v bližini mest Stepnohirsk in Huliaipole, je ruska stran skoncentrirala močno skupino sil, vključno z elitnimi zračnodesantnimi enotami (VDV). Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinske prostovoljne vojske Serhija Bratčuka je cilj teh sil obkoliti obrambno vozlišče Orikhiv in vzpostaviti mostišče za nadaljnje prodiranje v notranjost države. Čeprav se je intenzivnost spopadov v regijah Harkov, Luhansk in Sumi v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala, ukrajinski obveščevalci opozarjajo, da gre za taktično prerazporejanje sil pred novim valom ofenzivnih operacij v začetku leta 2024.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Po poročanju različnih virov so ZDA izvedle napade na Venezuelo, pri čemer lokacija predsednika Madura ostaja neznana. The New York Times poroča, da je vir iz CIA v venezuelski vladi zagotovil informacije, ki so omogočile zajetje Madura. Predsednik Trump je zanikal načrte za vojaško posredovanje na Kubi.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba 4. januarja sestrelila še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob vstopu v novo leto podala vsebinsko povsem različna nagovora, v katerih sta orisala prihodnost vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v kratkem televizijskem nagovoru poudaril enotnost ruskega naroda in izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago. Ruske vojake je označil za junake in poudaril, da opravljajo svojo dolžnost v boju za domovino, medtem ko se je sami vojni v večjem delu govora izogibal. Na drugi strani je Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril prizadevanja za mir, a hkrati utrdil odločenost Ukrajine pri obrambi svoje suverenosti. Razhajanja med voditeljema so ponovno izpostavila pomanjkanje skupne podlage za mirovna pogajanja, kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom za končanje sovražnosti. Dogodek odraža nadaljevanje dolgotrajnega konflikta, ki vpliva na celotno varnostno arhitekturo v Evropi in ohranja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni skupnosti.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na silvestrovanju v regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost in obsodil napade na civiliste.