Ameriške sile v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura
Objavljeno: 4. 1. 2026 2:41
4. jan 3:04
Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force v Caracasu zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je začela v zgodnjih jutranjih urah s silovitimi eksplozijami in raketnimi napadi na ključne vojaške ter komunikacijske objekte v prestolnici. Po navedbah Bele hiše so Madura zajeli v njegovi močno utrjeni rezidenci, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York.
Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti, ob tem pa je izpostavil tudi namero po vključitvi ameriških naftnih podjetij v obnovo tamkajšnje energetske infrastrukture. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in zavezniki ZDA operacijo pozdravili, so Združeni narodi, Rusija in več latinskoameriških držav napad obsodili kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava.
Kontekst in ozadje
3. jan. 2026
ZDA izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura
V zgodnjih jutranjih urah so ameriške elitne enote Delta Force izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, kjer so zajele predsednika Madura in njegovo soprogo. Operacija je vključevala letalske napade na ključno infrastrukturo in se je zaključila z ekstradicijo obeh v ZDA na podlagi obtožb o narkoterorizmu.
Predsednik Trump je odredil celovito pomorsko blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje. Hkrati je Madurov režim uradno označil za teroristično organizacijo, s čimer je pripravil pravno podlago za kasnejšo vojaško posredovanje.
Bela hiša je napovedala razširitev boja proti trgovini z drogami s morja neposredno na venezuelska tla. Trump je takrat opozoril vse letalske družbe, naj se izogibajo venezuelskemu zračnemu prostoru, ki ga je razglasil za zaprto območje.
Ameriška administracija je odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli, namenjenih destabilizaciji režima in boju proti narkokartelom. Caracas je v odziv na te grožnje mobiliziral vojsko in aktiviral obrambne protokole.
ZDA so v sklopu zaostrovanja pritiska bombardirale domnevno tihotapsko ladjo v južnem Karibskem morju, pri čemer je bilo ubitih več oseb. Maduro je te napade označil za poskus prevzema nadzora nad venezuelsko nafto.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsakršen nenaden premik v upravljanju teh virov neposredno vpliva na cene energentov v Evropi in posledično v Sloveniji.
Poleg tega Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO pozorno spremlja ameriške vojaške posege, ki spreminjajo temelje mednarodnega reda. Odločitev ZDA za neposredno vojaško odstranitev tujega voditelja postavlja precedens, ki bo vplival na slovensko zunanjo politiko in njene odnose znotraj mednarodnih organizacij.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen in nepredviden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na vojaške in civilne cilje, označil za »briljantno« in napovedal, da bodo ZDA upravljale državo do vzpostavitve varne politične tranzicije. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in mednarodnem trgovanju s kokainom.
Mednarodna skupnost se je na agresivno potezo Washingtona odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri voditelji, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, dogodek označili za konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Po poročanju tujih medijev je v napadih na Caracas izgubilo življenje najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, vendar Trumpova administracija napoveduje neposredno vlogo ameriških naftnih podjetij pri obnovi državne infrastrukture.
Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v noči na soboto zajeta v obsežni operaciji ameriških specialnih sil v Karakasu. Predsednik ZDA Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na venezuelsko prestolnico in zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Po navedbah Trumpa so pripadniki enot Delta Force vdrli v predsedniško palačo, ki jo je opisal kot trdnjavo, in predsedniški par odpeljali neposredno iz njune spalnice.
Zajeta zakonca sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem na Manhattnu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila obtožnice in napovedala, da se bo Maduro soočil s polno silo ameriškega pravosodja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč miren in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril ključno vlogo ameriških naftnih podjetij pri prihodnjem upravljanju venezuelskih energetskih virov.
Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive. Medtem ko so nekateri republikanski politiki na Floridi akcijo pozdravili kot zmago za svobodo, so drugi, vključno z županom New Yorka Zohranom Mamdanijem in nekaterimi demokratskimi senatorji, dejanje označili za nezakonito vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija dogajanje spremljata z zaskrbljenostjo, saj operacija postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.
Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle elitne enote Delta Force, ki so vdrle v Madurovo močno zavarovano rezidenco. Po zajetju sta bila zakonca Maduro prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ju z letalom odpeljali v New York. Tam sta se v priporu v Brooklynu že srečala z obtožnico zveznega tožilstva, ki jima očita narkoterorizem, uvoz kokaina v ZDA in nezakonito posest orožja.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot grobo kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja. Medtem ko je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, je ameriški državni sekretar Marco Rubio kasneje pojasnil, da bodo ZDA predvsem izvajale naftno blokado in s tem pritiskale na novo začasno vodstvo pod Delcy Rodríguez. V regiji vlada velika napetost, saj je Kolumbija že okrepila varnost na mejah, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška intervencija predstavlja za prihodnost mednarodnih odnosov.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne in tvegane vojaške operacije v Venezueli, v kateri so specialne enote v soboto, 3. januarja 2026, zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z nizom zračnih napadov na prestolnico Caracas, ki so bili usmerjeni na vojaške cilje in utrjeno rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "jekleno trdnjavo". Po zajetju sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na krov ladje USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer so ju ameriške oblasti že obtožile narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja.
Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je Varnostni svet Združenih narodov za ponedeljek sklical izredno zasedanje. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Obenem je izrekel opozorila sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko, ter namignil na možnost nadaljnjih vojaških posegov v regiji, če te ne bodo sodelovale pri zatiranju mamilarskih kartelov.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in visokotvegano vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napad vključeval bombardiranje strateških ciljev in vdor v predsedniško rezidenco, ki so jo ameriški uradniki opisali kot trdnjavo. Maduro, ki je bil po poročanju ujet v spalnici, je bil nemudoma prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga s helikopterjem odpeljali v New York.
Operacija, ki je bila po Trumpovih besedah načrtovana več mesecev, se je končala brez ameriških žrtev, čeprav je bilo v preteklih zračnih napadih na domnevne tihotapske ladje v Karibih ubitih več kot sto ljudi. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova žena že prispela na ameriška tla, kjer bosta obtožena narkoterorizma, pranja denarja in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA do varnega prehoda oblasti neposredno upravljale z Venezuelo, pri čemer je izpostavil vključitev ameriških energetskih korporacij v upravljanje tamkajšnjih naftnih rezerv.
Dogajanje v Venezueli je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti svetovnih energetskih trgov, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Vsakršen nenaden premik v upravljanju teh virov neposredno vpliva na cene energentov v Evropi in posledično v Sloveniji.
Poleg tega Slovenija kot članica Evropske unije in zveze NATO pozorno spremlja ameriške vojaške posege, ki spreminjajo temelje mednarodnega reda. Odločitev ZDA za neposredno vojaško odstranitev tujega voditelja postavlja precedens, ki bo vplival na slovensko zunanjo politiko in njene odnose znotraj mednarodnih organizacij.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
