Ameriške elitne sile Delta Force so v sodelovanju s Cio v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu izvedle bliskovito vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija, ki je vključevala obsežne zračne napade na vojaško infrastrukturo v Venezueli, izjemno uspešna. Madura so z ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima prepeljali v New York, kjer je bil uradno obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je povzročila precejšnje razdejanje v venezuelski prestolnici, kjer so poročali o številnih eksplozijah in prekinitvah oskrbe z električno energijo. Po neuradnih podatkih naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri sanaciji tamkajšnje energetske infrastrukture. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju Madura za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v mednarodni skupnosti zvrstile ostre obsodbe, predvsem s strani Rusije in Kitajske, ki zahtevata takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriška vojska je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki oboroženih sil zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po uradnih navedbah so oba že prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče. Predsednik Trump je v televizijskem nagovoru neposredno po operaciji upravičeval vojaško posredovanje in napovedal oster pristop do vseh zaveznikov Madurovega režima, pri čemer je izpostavil predvsem Kubo. Skupaj z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sta opozorila Havano, da se bodo pritiski na otok po padcu Madurovega režima le še stopnjevali. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji, ki so vključevale tako letalske napade kot pomorske blokade. Trump je v nagovoru poudaril, da je bil poseg nujen za zagotovitev stabilnosti v regiji in prekinitev povezav s trgovino z mamili, ki naj bi jih podpiral Madurov režim. Kritiki v ZDA in tujini so se na dogodke odzvali z mešanimi občutki; medtem ko nekateri podpirajo odstranitev avtoritarnega voditelja, drugi, med njimi igralec Ethan Hawke, opozarjajo na nevarnost korupcije oblasti in morebitne dolgoročne posledice ameriškega imperializma. Razmere v Venezueli po zajetju predsednika ostajajo negotove, saj Washington napoveduje popolno preobrazbo političnega sistema v državi in prevzem nadzora nad energetskimi viri.

Venezelska vojska je obsodila »strahopetno ugrabitev« Nicolása Madura in njegove žene ter obtožila ameriške sile »hladnokrvnega« umora Madurovega varnostnega spremstva. Obrambni minister Vladimir Padrino López je Združene države obtožil kolonialističnih teženj.

Po zajetju Nicolása Madura je venezuelska vojska za začasno predsednico za obdobje 90 dni priznala Delcy Rodríguez, kar je potrdil tudi minister za obrambo Vladimir Padrino López. Donald Trump je Rodríguezovi zagrozil s posledicami. Edmundo González Urrutia, opozicijski voditelj, ki trdi, da je zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je pozval vojsko k izpolnitvi suverenega mandata in zahteva pravico do prevzema predsedniškega položaja. Medtem so se cene nafte znižale, kar je posledica ameriške operacije v Venezueli.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutno venezuelsko vlado, če bo ta sprejela ustrezne odločitve. Izjava prihaja v času pomembnih političnih premikov v Caracasu, kjer je položaj začasne predsednice države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Rubio je poudaril, da bodo dejanja venezuelskih oblasti tista, na podlagi katerih bodo ZDA presojale prihodnje odnose in morebitno sprostitev pritiskov. Kljub nakazani možnosti sodelovanja je Rubio zagotovil, da bodo ZDA ohranile pritisk na Venezuelo z namenom zaščite ameriških interesov. Ameriška diplomacija pozorno spremlja razvoj dogodkov po zadnjih operacijah v prestolnici in poudarja, da je žogica zdaj na strani venezuelskega vodstva. Odločitev o stopnji sodelovanja bo odvisna od konkretnih korakov, ki jih bo Caracas storil v smeri demokratičnih standardov in stabilizacije regije.

Venezuelska diaspora po vsem svetu je z navdušenjem sprejela novico o padcu predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele posebne enote Združenih držav Amerike. Izseljenci, ki so domovino zapustili zaradi dolgoletnega gospodarskega kolapsa in politične represije, so se množično zbrali na ulicah mest od Miamija in Tijuane do Buenos Airesa in Milana. Medtem ko so v tujini odmevali vzkliki podpore spremembam, je v prestolnici Caracas vladala negotovost, poročali pa so tudi o posameznih protestih proti ameriškemu vojaškemu posredovanju. Operacija, ki je privedla do Madurove aretacije, predstavlja vrhunec večtedenskih stopnjevanih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Maduro je še v decembru zavračal pogoje ZDA in poudarjal, da moč njegovega režima temelji na vojski in ljudstvu. Kljub podpori nekaterih regionalnih zaveznic, kot je Mehika, in prvotnemu zavezništvu z Rusijo, je slednja decembra začela umikati svoje osebje, kar je nakazalo osamitev režima pred končnim posredovanjem ameriških sil.

Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj so v skupni izjavi obsodile vojaško posredovanje ZDA v Venezueli kot nevaren precedens za regionalno varnost in kršitev mednarodnega prava. Države so izrazile zaskrbljenost zaradi aretacije Nicolása Madura in ponovile poziv k mirni rešitvi ter spoštovanju suverenosti Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v obsežni operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v njuni rezidenci v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so napad izvedli po mesecih stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, operacijo pa je označil za »zgodovinski in briljanten uspeh«. Po poročanju ameriških medijev so Madura in njegovo soprogo že prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila namenjena v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami za narcoterrorizem, zaroto za uvoz kokaina in nedovoljeno posest orožja. Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na ključne cilje v prestolnici Caracas, ki so povzročili prekinitev električne energije po vsem mestu. Trump je v intervjuju opisal podrobnosti vdora v predsedniško palačo, ki jo je označil za »trdnjavo«, ter poudaril, da so bili vojaki pripravljeni na prebijanje jeklenih sten. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili, so nekateri demokratski zakonodajalci in mednarodni voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, napad obsodili kot kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale državo do varnega prehoda oblasti, pri čemer je izpostavil tudi vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Nicolása Madura so v ZDA obtožili zarote zaradi narkoterorizma in drugih zveznih kaznivih dejanj. Sojenje bo potekalo v New Yorku, kjer mu grozi dosmrtna ječa. Obtožnica ga bremeni vodenja mreže za trgovino z drogami, povezane s FARC, in uporabe kokaina kot orožja. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako obtožena na sodišču v južnem okrožju New York.

Združene države Amerike so nemudoma ustavile obdelavo vseh prošenj za priselitev afganistanskih državljanov. Odločitev je bila sprejeta po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, pri čemer je bil osumljenec afganistanskega porekla. Predsednik Trump je dejal, da je treba ponovno preveriti vse migrante iz Afganistana in da so ohlapne migracijske politike največja grožnja nacionalni varnosti.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil možnosti novih napadov na Venezuelo. Ponovno je obtožil Nicolasa Madura, da je manipuliral z volitvami. Te izjave so prišle v času naraščajočih napetosti med državama, ob tem pa so ZDA v Karibsko morje napotile osem vojaških ladij in podmornico.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Javier Alonso, minister za varnost province Buenos Aires, je kritiziral varnostne ukrepe med obiskom predsednika Javierja Mileija v Lomas de Zamora. Alonso je dejal, da predsednika niso dovolj zaščitili in da se je Milei srečal s težavami na terenu, organizacija dogodka pa je bila po njegovem mnenju 'norost'.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po zajetju v ameriški vojaški operaciji prepeljali v New York. Tam naj bi se soočil z obtožbami o narkoterorizmu. Letalo z Madurovo je pristalo v vojaški bazi v New Yorku.

Ameriško finančno ministrstvo je izdalo opozorilo finančnim institucijam v ZDA glede kitajskih mrež pranja denarja, ki naj bi bile povezane z mehiškimi karteli. Odkrili so sumljive transakcije v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev, ki povezujejo mehiške kartele s kompleksnimi finančnimi operacijami na Kitajskem. Te mreže perejo dobiček za kartele in prispevajo k financiranju preprodaje fentanila v ZDA.

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra Karina Milei. Milei ni bil poškodovan, vendar je bila v spopadih med protestniki in podporniki ranjena ena oseba. Incident se je zgodil v času, ko se stopnjujejo politične napetosti zaradi očitkov o korupciji in bližajočih se vmesnih volitev.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Papež Leon XIV. je na zadnji splošni avdienci v letu 2025 na Trgu svetega Petra podal letni pregled dogodkov, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. V svojem nagovoru je poudaril, da je leto minilo v znamenju uničujočih vojn in globoke bolečine ob izgubi predhodnika, papeža Frančiška, ki ga je označil za »pogrešanega«. Sveti oče je vernike pozval k poštenemu izpitu savesti in razmišljanju o vsem, kar so v preteklem letu prejeli od Boga. Poleg žalovanja in opominjanja na vojne grozote je papež izpostavil tudi pozitivne vidike leta 2025, predvsem izkušnjo jubilejnega leta. Izpostavil je pomen romanja številnih vernikov v Rim ob svetem letu, ki ga je odprl še pokojni papež Frančišek. Leon XIV. je napovedal, da se bo jubilej uradno zaključil 6. januarja s slovesnostjo, ki jo bo vodil kardinal Robert Prevost, s čimer se bo sklenilo obdobje duhovne prenove za katoliško cerkev.

David in Victoria Beckham sta na Instagramu delila fotografije božičnega praznovanja v svojem domu v Cotswoldsu, kjer sta se kljub odsotnosti sina Brooklyna potrudila po najboljših močeh. Brooklyn, najstarejši sin, je očitno sprejel odločitev, da se ne bo spravil s starši, saj je praznike preživel v ZDA.

Priljubljenega YouTuberja so našli mrtvega na njegovem domu v kraju Celebration.

Družina Beckham se sooča z napetostmi, saj se zdi, da se spor med Brooklynom Beckhamom in njegovimi starši stopnjuje. Nicola Peltz Beckham je objavila ganljiv družinski zapis na družbenih omrežjih. Hkrati je princesa Diana prehitela celo Beckhamove in bila razglašena za najbolj elegantno osebnost v zgodovini.

María Sol Messi, sestra nogometnega zvezdnika Lionela Messija, se bo 3. januarja poročila z Juliánom Arellano, trenerjem Interja Miami. Par se pozna že od otroštva, saj sta odraščala v istem okrožju v Rosariu. Poročne slovesnosti se bosta udeležila tudi Lionel Messi in njegova žena Antonela Roccuzzo.

James Ransone, ameriški igralec znan po vlogah v »The Wire« in »It: Chapter Two«, je umrl v petek v Los Angelesu. Star je bil 46 let. Mrliški oglednik okrožja Los Angeles je sporočil, da je šlo očitno za samomor.

Spor med družinama Beckham in Peltz se nadaljuje. Cruz Beckham je razkril, da je Brooklyn na Instagramu blokiral celotno družino, vključno s 14-letno sestro Harper. Brooklyn naj bi se zaradi spora oddaljil od družine in se ne udeležuje družinskih dogodkov. Božič bo preživel z ženo Nicolo Peltz Beckham in njeno družino, kjer bodo praznovali Hanuko, medtem ko bo preostala družina Beckham ohranila tradicionalno praznovanje.

Papež Leon XIV. je odobril čudež, ki ga je dosegel ustanovitelj Krščanskega združenja poslovnih voditeljev (ACDE), Enrique Shaw. Papež Frančišek je pred tem podpisal dekret, s katerim je Shaw razglašen za častitljivega Božjega služabnika. Shaw bo prvi narodni svetnik, povezan s poslovnim svetom.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Druga polovica pete sezone serije Stranger Things je razkrila dodatne podrobnosti o načrtih junakov proti Vecni, vendar je sprožila mešane odzive. Medtem ko so nekateri gledalci pohvalili čustveni naboj in razkritja, so drugi opozorili na ponavljajoče se vzorce in problematično novo romantično povezavo med liki. Kritiki so izpostavili tudi zapletenost razlag in težave z ohranjanjem svežine zgodbe.

Priljubljenega YouTuberja so našli mrtvega na njegovem domu v kraju Celebration.

Novi posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, guverner Louisiane Jeff Landry, je izrazil željo, da bi Grenlandija postala del ZDA. Ta izjava je sprožila ogorčenje na Danskem, ki nadzoruje avtonomni otok. Danski zunanji minister je izrazil globoko nejevoljo.

Mesto Rio de Janeiro je prejelo uradni certifikat Guinnessove knjige rekordov za organizacijo največjega novoletnega praznovanja na svetu. Predstavniki Guinnessove knjige so s pomočjo naprednih meritev z droni potrdili, da se je praznovanja na prehodu v leto 2025 udeležilo 2,5 milijona ljudi. Ta številka ustreza pričakovanjem organizatorjev in utrjuje status mesta kot globalnega središča za množična praznovanja na prostem. Uradno priznanje je bilo podeljeno na podlagi natančnih analiz udeležbe med novoletno nočjo na plaži Copacabana. Župan Eduardo Paes je certifikat prevzel na glavnem odru pred znamenitim hotelom Copacabana Palace. Priznanje predstavlja pomemben mejnik za brazilski turizem in potrjuje logistično sposobnost mesta pri obvladovanju izjemno velikih množic ob vstopu v novo leto.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Poleg njene igralske kariere in vpliva na definicijo ženske svobode, so mediji izpostavili tudi njeno preoblikovanje v simbol Francije 60. let, njeno zavračanje omejevanja na ikonični status in njeno aktivno zavzemanje za pravice živali. Poudarili so tudi njeno vlogo muze, ki je s svojim delovanjem revolucionarno vplivala na družbo, in njeno kasnejšo kritiko islama ter stališča o bikoborbah.

Nekdanjega brazilskega nogometaša Roberta Carlosa so zaradi težav s srcem nujno operirali v bolnišnici v Sao Paulu. Po poročanju medijev je operacija bila uspešna in njegovo stanje je stabilno. Trenutno je na opazovanju.

Nekdanji brazilski nogometaš Roberto Carlos je bil v bolnišnici v São Paulu operiran zaradi težav s srcem. Med rutinskim pregledom so odkrili težave, ki so zahtevale nujno operacijo. Po posegu je njegovo stanje stabilno in ni več v smrtni nevarnosti.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil sprejet v bolnišnico v Brasilii, kjer so ga operirali zaradi dimeljske kile. Medtem pa se zdravniki posvečajo tudi njegovim težavam s kolcanjem, ki ga pestijo že mesece. Bolsonaro, ki je v zaporu od konca novembra, je bolnišnico zapustil prvič v sredo.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podprl kandidaturo svojega sina Flavia za predsednika na volitvah leta 2026. Bolsonaro je v pismu izrazil prepričanje, da ne smejo dovoliti, da bi bil glas ljudstva utišan.

Izabela Marciñak, brazilska mladinska prvakinja v gimnastiki, je umrla v starosti 18 let zaradi Hodgkinovega limfoma. Smrt je sporočila Gimnastična zveza zvezne države Parana.

Jair Bolsonaro, ki je v zaporu zaradi poskusa državnega udara in prestaja 27-letno zaporno kazen, je uspešno prestal operacijo bilateralne ingvinalne hernije. Operacija je trajala približno tri ure in pol, po njej pa je bil nameščen v bolnišnično sobo.

Odvetniki nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so vrhovno sodišče zaprosili za dovoljenje za njegovo hospitalizacijo in kirurški poseg. Sodišče je prošnjo odobrilo. Bolsonaro naj bi operacijo prestal v sredo.

Cristino Kirchner so zaradi bolečin v trebuhu in suma na apendicitis prepeljali v bolnišnico Sanatorio Otamendi.

Mehiški peso se je med 26. decembrom 2025 in 2. januarjem 2026 okrepil za 0,13 % glede na ameriški dolar, ki je teden zaključil pri 17,88 pesih za dolar. V Argentini je dolar blue začel leto stabilno, medtem ko so se finančni dolarji dražili.

V Argentini so 30. decembra 2025 pozorno spremljali gibanje tečaja evra, tako na uradnem trgu kot v neuradnem sektorju, poznanem kot 'blue'. Finančni trgi so v zadnjih dneh leta kazali povečano dejavnost, pri čemer so mediji podrobno poročali o razlikah med nakupnimi in prodajnimi cenami evropske valute. Argentinsko gospodarstvo se še naprej spopada z dvojnim menjalnim tečajem, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva in poslovne odločitve podjetij v državi. Nihanja na trgu so bila v živo spremljana prek različnih finančnih portalov, ki so poročali o vsaki spremembi vrednosti v realnem času. Razkorak med uradnim tečajem, ki ga določa centralna banka, in prostim trgom ostaja eden ključnih izzivov za argentinsko denarno politiko. Ta pojav odraža širšo gospodarsko nestabilnost in nenehno povpraševanje po tujih valutah kot sredstvu za ohranjanje vrednosti premoženja pred domačo inflacijo.

V Argentini so ob koncu leta 2025 zabeležili stabilne tečaje ameriškega dolarja, pri čemer se je uradni prodajni tečaj v banki Banco Nación ustalil pri 1.475 pesosih, nakupni pa pri 1.425 pesosih. Na vzporednem trgu so finančni analitiki pozorno spremljali gibanje t. i. modrega dolarja (dolar blue), ki predstavlja ključni kazalnik realnega stanja na neformalnem deviznem trgu. Poleg uradnega in neformalnega tečaja so se vlagatelji osredotočali tudi na vrednosti finančnih instrumentov MEP in CCL (Contado con Liquidación), ki omogočajo pretvorbo valut preko vrednostnih papirjev. Glede na podatke z dne 30. decembra 2025 se je povprečni medbančni tečaj v Urugvaju gibal okoli 39,14 pesosa, medtem ko so v Argentini spremljali tudi vrednosti t. i. kripto dolarja. Ta stabilnost ob koncu leta sledi dolgemu obdobju nihanj v latinskoameriških gospodarstvih, kjer so države, kot sta Venezuela in Peru, skozi celotno leto beležile precejšnjo odvisnost od gibanja ameriške valute. Kljub inflacijskim pritiskom, ki so zaznamovali letošnje leto, so argentinske oblasti uspele preprečiti večje pretrese na uradnem deviznem trgu v zadnjih dneh decembra.

29. decembra 2025 so se gibali tečaji dolarja v različnih državah. V Peruju so spremljali tečaj dolarja v živo. V Urugvaju je povprečna vrednost dolarja bila 39,14 urugvajskih pesosov. Spremljali so tudi vrednost indeksirane enote (UI), ki določa inflacijo. Na Poljskem je bilo treba za en dolar plačati 3,5851 zlotov.

Objavljeni so bili rezultati žrebanja Mega Millions v ZDA za petek, 26. december, ki ponuja bogat denarni sklad, ki presega 125 milijonov ameriških dolarjev. Znane so tudi zmagovalne številke te priljubljene loterije, ki poteka v 47 ameriških zveznih državah in ozemljih. Naslednje žrebanje bo 30. decembra.

V Argentini je neuradni dolar ("blue") poskočil za 25 pesos in dosegel najvišjo vrednost v dveh mesecih. Uradni tečaj se ni spreminjal in je v Banco Nación ob koncu tedna znašal 1.475 pesos za prodajo. V Urugvaju je ameriški dolar ob koncu dneva zabeležil 0,28-odstotni padec. V Mehiki pa se je vrednost pesa ob odprtju borze zvišala za 0,24 odstotka.

26. decembra 2025 so se v Argentini spreminjali tečaji dolarja. Spremljali so se tečaji modrega dolarja (dólar blue), uradnega dolarja, MEP in CCL. Spremljali so se tudi tečaji dolarja za plačilne kartice.

V Argentini je modri dolar, ki se prodaja na neuradnem trgu, dosegel 1485 argentinskih pesos za prodajo, medtem ko je uradni tečaj ostal pri 1475 pesos za isto operacijo. Gibanje vrednosti dolarja blue in uradnega dolarja se spremlja iz minute v minuto. V Urugvaju je bil povprečni interbankarni tečaj ameriškega dolarja pred 24. decembrom 2025 39,18 urugvajskih pesos.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Tesla je predstavila cenejše različice Modela 3 in Y z oznako 'Standard', ki sta za približno 5.000 dolarjev cenejši, vendar imata zmanjšano opremo. Ti modeli so namenjeni ameriškemu trgu, prihod v Veliko Britanijo pa še ni potrjen. Predstavitev sledi letom obljub Elona Muska o cenejših vozilih. Zaradi ukinitve davčnih olajšav v ZDA drugi avtomobilski proizvajalci ponujajo popuste ali ukinjajo modele električnih vozil.