Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Nicolása Madura so v ZDA obtožili zarote zaradi narkoterorizma in drugih zveznih kaznivih dejanj. Sojenje bo potekalo v New Yorku, kjer mu grozi dosmrtna ječa. Obtožnica ga bremeni vodenja mreže za trgovino z drogami, povezane s FARC, in uporabe kokaina kot orožja. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako obtožena na sodišču v južnem okrožju New York.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Trump je imenoval državnega sekretarja Marca Rubia za vodenje ameriških prizadevanj za tranzicijo v Venezueli po zajetju Nicolása Madura, ki zajema področja energetike, financ in varnosti. Bernie Sanders je Trumpove komentarje o tem, da ameriška naftna podjetja prevzemajo nafto iz Venezuele, označil za imperializem. Ministrstvo za pravosodje ZDA je priznalo, da venezuelski "Cartel De Los Soles" ne obstaja. Visoki uradnik Bele hiše je opozoril, da bi bila namestitev Machado kot voditeljice Venezuele nesmiselna.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je po dramatični aretaciji v Caracasu prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Maduro je med postopkom poudaril, da se še vedno šteje za legitimnega predsednika Venezuele in trdil, da so ga ameriške sile ugrabile z njegovega doma. Skupaj z njim se je za nedolžno izrekla tudi njegova soproga Cilia Flores, ki je bila prav tako zajeta v operaciji ameriških specialnih enot. Medtem ko v New Yorku poteka sodni proces pod strogimi varnostnimi ukrepi, so v Venezueli uradno zaprisegli Delcy Rodriguez kot začasno predsednico države. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je napovedala, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi viri, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Pred poslopjem sodišča na Manhattnu so se zbrali protestniki, med katerimi so bili tako nasprotniki Madurovega režima, ki so slavili njegovo ujetje, kot tudi nasprotniki ameriškega vojaškega posredovanja, ki dejanje označujejo za imperialistično agresijo. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede zakonitosti ameriške operacije. Rusija in Kitajska sta v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodili dejanje in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je generalni sekretar ZN Antonio Guterres izrazil zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije. Ameriški uradniki so medtem jasno izrazili pričakovanje, da bo novo venezuelsko vodstvo sodelovalo z Washingtonom, zlasti pri nadzoru nad naftno industrijo in boju proti trgovini z drogami.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Izraelski Kneset je potrdil nadaljnje korake pri sprejemanju zakona, ki bi omogočil izrek smrtne kazni palestinskim zapornikom. Hkrati je Španija prepovedala prevoz orožja in vojaške opreme za Izrael preko svojih letalskih in pomorskih baz. Avstralija pa razmišlja o priznanju Palestine, kar bi lahko vplivalo na notranjo kohezijo avstralske družbe.

Združene države Amerike so nemudoma ustavile obdelavo vseh prošenj za priselitev afganistanskih državljanov. Odločitev je bila sprejeta po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, pri čemer je bil osumljenec afganistanskega porekla. Predsednik Trump je dejal, da je treba ponovno preveriti vse migrante iz Afganistana in da so ohlapne migracijske politike največja grožnja nacionalni varnosti.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je začel prestajati več kot 27-letno zaporno kazen v prostorih zvezne policije v Brasilii, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v postopku zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro se že nahaja v priporu.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon, ki vladi omogoča zapiranje tujih medijev in blokiranje oddaj, hkrati pa je podprl predlog o smrtni kazni za palestinske zapornike. Vzporedno s tem se pojavljajo pričevanja o mučenju in posilstvih v izraelskih zaporih. Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (UNOCHA) opozarja na porast nasilja doselencev nad Palestinci na Zahodnem bregu. Medtem se v mednarodni civilni družbi krepi prepričanje, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na kar opozarjajo tudi v časniku Jerusalem Post.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.